Institut "Jožef Stefan" je 15. maja 2026 prejel certifikat Družini prijazno podjetje. Ta pridobitev za inštitut ne predstavlja zgolj pomembnega priznanja, temveč predvsem potrditev vrednot, ki jih zaposleni želijo živeti, razvijati in utrjevati tudi v svojem delovnem okolju. V raziskovalnem in strokovnem prostoru je pogosto govora o odličnosti, razvoju in napredku. Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da najboljši rezultati ne nastajajo le iz znanja in tehnologije, temveč predvsem iz stabilnega, spodbudnega in vključujočega okolja, v katerem lahko posameznice in posamezniki razvijajo svoj potencial. Prav zato vodstvo IJS verjame, da je odgovornost sodobne raziskovalne institucije tudi ustvarjanje pogojev, ki zaposlenim omogočajo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Ob tej priložnosti se sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujemo za prispevek, sodelovanje ter pripravljenost soustvarjati organizacijsko kulturo, ki temelji na spoštovanju, odgovornosti in medsebojnem zaupanju. Priznanje je prevzela pomočnica direktorja Katarina Lavrin Marenče.

13. maja 2026 je Institut "Jožef Stefan" obiskala delegacija japonske Organizacije za raziskave z visokoenergijskimi pospeševalniki (High Energy Accelerator Research Organization – KEK), ki jo vodi generalni direktor Shoji Asai. KEK je eden vodilnih svetovnih raziskovalnih laboratorijev na področju fizike delcev, slovenske raziskovalke in raziskovalci ter KEK pa letos praznujejo 25-letnico skupnih raziskav. Direktor prof. dr. Leon Cizelj, rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Golob, vodja Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS prof. dr. Borut Paul Kerševan in vodja slovenskih raziskovalcev v KEK prof. dr. Peter Križan so izrazili zadovoljstvo nad odličnim sodelovanjem obeh institucij. Raziskovalke in raziskovalci z IJS so pomembno prispevali k odmevnim rezultatom raziskav na institutu KEK, med institucijama potekajo izmenjave raziskovalk in raziskovalcev, študentk in študentov, tako KEK kot IJS pa sodelujeta tudi z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN), katere polnopravna članica je Slovenija postala pred enim letom.

Dr. Amirhossein Lame Jouybari in prof. dr. Leon Cizelj z Instituta "Jožef Stefan" sta objavila znanstveni članek z naslovom »Prospect of quantum computing on Enhanced Strain Gradient Crystal Plasticity theory (ESGCP)« v reviji International Journal of Plasticity, ki velja za eno najbolj uglednih mednarodnih revij na področju plastične deformacije, poškodb in lomnega vedenja trdnih teles. Avtorja prvič uvajata nov kvantno-računalniški algoritem, ki temelji na kvantni Fourierovi transformaciji (QFT), za reševanje ravnotežnih enačb iz področja mehanike trdnih teles. Dokazano je, da predlagana QFT-metoda dosega polilogaritmično pospeševanje izračunov (poly-logarithmic computational speedup), kar prinaša pomembne prednosti pri visoko-resolucijskih simulacijah obsevanih materialov. Pri teh simulacijah sta tako numerična natančnost kot računska učinkovitost ključnega pomena za zanesljivo oceno strukturne integritete sistemov jedrskih elektrarn. Poleg tega sta avtorja predstavila tudi novo teorijo ESGCP za opis plastičnosti kristalov in učinkov velikosti zrn.

Ivan Vujmilović, prof. dr. Saša Prelovšek Komelj in doc. dr. Luka Leskovec z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju s Saro Collins z Univerze v Regensburgu s pomočjo obsežnih numeričnih simulacij teorije močne interakcije prvič izračunali notranjo strukturo eksotičnega delca, sestavljenega iz štirih kvarkov. Delec, znan kot tetraquark Tbb, vsebuje dva težka kvarka b in dva lahka antikvarka; ta kombinacija je nenavadna in je ni mogoče opisati kot posplošitev običajne kvarkovske snovi, kot sta proton ali nevtron. Z izračunom, kako ta delec reagira na elektromagnetno valovanje, so raziskovalci ugotovili, kako je porazdeljen njegov električni naboj in kako posamezni kvarki prispevajo k njegovim električnim in magnetnim lastnostim. Rezultati razkrivajo kompaktno jedro, ki ga tvorita dva težka kvarka b, obdana z oblakom lažjih antikvarkov u in d. Presenetljivo je, da je tetraquark znatno manjši od para mezonov z enako vsebnostjo kvarkov, kar kaže, da gre za resnično novo obliko snovi in ne za ohlapno molekuli podobno stanje. Odkritje je bilo objavljeno v Physical Review Letters.

V Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" je potekal družabno-strokovni dogodek Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME). Uvodoma sta zbrane nagovorila direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj in vodja Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo prof. dr. Igor Lengar, ki sta izpostavila pomen strokovnosti in znanja na področju nesreč z nevarnimi snovmi. V nadaljevanju je vodja ELME doc. dr. Miha Mihovilovič povedal, da je enota v zadnjem letu in pol s pomočjo sredstev Uprave za zaščito in reševanje znatno okrepila svoje operativne zmogljivosti. Med ključnimi novimi pridobitvami so daljinski spektrometer, rentgenski analizator, detektor sevanja za brezpilotnike (drone) in portalni monitor za merjenje radioaktivnosti. Nova merilna oprema omogoča natančne analize ob nesrečah z nevarnimi snovmi in omogoča še učinkovitejšo zaščito prebivalstva, živali in okolja. Za uspešno obvladovanje velikih nesreč je pomembno usklajeno delovanje vseh sil zaščite in reševanja, v prihodnje pa ELME načrtuje sodelovanje na vajah in usposabljanjih ter nadaljnjo posodobitev voznega parka in instrumentarija za oba laboratorija.

Nov evropski projekt REWASH odpira nove poti v boju proti mikroplastiki – z razvojem tehnologij, ki jo ne le odstranjujejo, temveč pretvarjajo v spojine z možnim potencialom za zdravljenje raka. Izbran je bil v okviru programa EIC Pathfinder za prebojne tehnologije z velikim potencialom. Mikroplastika iz tekstila med pranjem je razširjeno, a nevidno onesnaženje, ki konča v vodi, tleh in hrani. Obstoječe rešitve delce le prestavijo drugam, ne pa odpravijo problema. REWASH uvaja drugačen pristop: s pomočjo sončne energije, elektrike in posebej zasnovanih mikrobnih združb spreminja mikroplastiko v uporabne kemikalije. Namesto velikih količin nizkovrednih materialov nastajajo majhne količine visoko vrednih bioaktivnih spojin uporabnih v medicini. Ključno vlogo ima Institut "Jožef Stefan", kjer razvijajo metodo koloidne biologije za organizacijo mikrobov in učinkovitejšo pretvorbo snovi. Projekt odpira pot krožnemu gospodarstvu, kjer onesnaženje postane vir naprednih materialov. Vodja slovenskega dela je prof. dr. Aleš Lapanje z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan".