V001 / IJS / Arhiv

ARHIV NOVIC


Slika

Dr. Romana Jordan je bila kot neodvisna ekspertinja izbrana v Odbor misij na področju Podnebno nevtralna in pametna mesta. Prestižni nabor 15 članov odbora je izmed več kot 500 neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni izbrala Evropska komisija. Misije so poleg Evropskega inovacijskega sveta glavna novost programa Obzorje Evropa. Namen misij je preko znanosti in inovacij poiskati rešitve za nekatere velike izzive, s katerimi se srečujejo evropski državljani. Gre za visoko ambiciozne iniciative, ki bodo oblikovane na petih področjih: rak, prilagoditev na podnebne spremembe, zdravi oceani, podnebno nevtralna in pametna mesta ter zdrava tla in hrana. Namen odborov je svetovanje Evropski komisiji o izbiri in izvajanju misij v raziskovalnem programu Obzorje Evropa.


Slika

Sodelavci Odseka za teoretično fiziko Jure Kokalj, Rok Žitko in Jernej Mravlje so v sodelovanju z Inštitutom za fiziko (Beograd) in Flatiron Institute (New York) izračunali prevodnost v dvodimenzionalnem Hubbardovem modelu v visokotemperaturnem režimu, ki je relevanten za nedavne odmevne eksperimente s hladnimi atomi v optičnih rešetkah. Uporaba komplementarnih numerično intenzivnih metod je omogočila točne izračune in natančno analizo sipalnih procesov. Ta je razkrila vpliv močnih dvodelčnih učinkov (t.i. goriščnih popravkov), ki se jih v tem režimu ni pričakovalo, in s tem pojasnila izid eksperimentov. Njihovo odkritje je objavljeno v reviji Phyical Review Letters.


Slika

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića so odkrili povsem novo zvrst snovi, ki je ni mogoče razumeti s sedanjo fiziko. Med poskusi, namenjenimi ustvarjanju novih oblik kvantnih materialov v močno neravnovesnih razmerah v kristalu tantalovega disulfida, so s kratkimi laserskimi sunki ustvarili nenavadno gosto amorfno elektronsko snov, v kateri se zaradi medsebojnih interakcij elektroni zagozdijo. Odkritje je fundamentalno pomembno, saj odpira novo področje, njegovo razumevanje pa je nov velik izziv za današnjo kvantno fiziko. Raziskava je bila v celoti izvedena na posebnem nizkotemperaturnem mikroskopu s štirimi konicami na Institutu "Jožef Stefan", ki je edinstven v svetu. O odkritju je 15. julija 2019 poročala prestižna znanstvena revija Nature Materials.


Slika

Tema uspešnega evropskega projekta ROMEO se nadaljuje z novim projektom SUSMAGPRO. Koordinator projekta je Inštitut za dragocene kovine in tehnologijo Univerze Pforzheim v Nemčiji, v partnerskem delu v Sloveniji pa ga vodi prof. Spomenka Kobe z Odseka za nanostrukturne materiale. Sodelujejo še dr. Benjamin Podmiljšak, prof. Sašo Šturm, prof. Kristina Žužek Rožman in dr. Marko Soderžnik. Končni cilj konzorcija SUSMAGPRO projekta v vrednosti 14 milijonov eur je doseči revolucionarni preboj pri načinu recikliranja magnetov na koncu trajnostne dobe. Poudarek je na zelo zahtevnem izzivu pridobivanja in predelave elementov redkih zemelj iz visokoenergijskih magnetov, ki so najbolj kritične komponente visokotehnološke industrije, kot sta avtomobilska in vesoljska industrija, e-mobilnost, proizvodnja vetrne energije, bela tehnika itd.


Slika

UNESCO katedra o odprtih tehnologijah za odprte učne vire in odprto učenje na Institutu “Jožef Stefan” in Univerza v Novi Gorici sta skupaj zasnovala in že drugo leto koordinirata mednarodni spletni mentorski program z naslovom Odprto izobraževanje za boljši svet (OE4BW). V njem je lani sodelovalo štirinajst, letos pa že več kot trideset projektov, v katerih so avtorji z vsega sveta razvijali materiale za e-učenje, skladne s Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov. Letošnji program se je zaključil z mednarodno delavnico Open Education Design, ki je potekala od 1. do 4. julija 2019 v prostorih Univerze v Novi Gorici v dvorcu Lanthieri v Vipavi. V okviru delavnice je potekal tudi enodnevni program za podjetja ki jim odprto izobraževanje lahko pomaga pri učinkovitejšem usposabljanju sodelavcev za ključne naloge prihodnosti.


Slika

Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta “Jožef Stefan” je skupaj z devetnajstimi partnerji iz 12 držav iz Evrope, Amerike in Afrike obeležil 25. obletnico videokonferenčnega sistema ISABEL. Sistem je bil v preteklosti uporabljen pri izvedbi številnih obsežnih porazdeljenih dogodkov z udeleženci z vsega sveta, člani laboratorija pa so z namenom sodelovanja pri teh dogodkih leta 1997 vzpostavili tudi prvo širokopasovno optično povezavo ATM Slovenije s tujino. Pridobljene izkušnje pri obvladovanju novih tehnologij in rezultate nadaljnjih raziskav omrežij in videokonferenčnih sistemov so uporabili pri več uspešnih projektih Evropske unije, na primer NICE, UNIVERSAL, PROLEARN in GLOBAL, ter pri vzpostavitvi infrastrukturne skupine.


Slika

Na nemškem otoku Lindau na Bodenskem jezeru je med 30. junijem in 5. julijem 2019 potekalo tradicionalno, že 69. srečanje Nobelovih nagrajencev. Letošnjega dogodka se udeležuje 39 Nobelovih nagrajencev ter 580 perspektivnih mladih raziskovalcev in podoktorskih raziskovalcev s celega sveta, ki so uspešno prestali selekcijski postopek. Med poudarjenimi temami so bile laserska fizika, gravitacijski valovi in temna snov ter kvantne tehnologije. Med raziskovalci je bil tudi sodelavec Instituta "Jožef Stefan" Jan Ravnik ter še trije slovenski študentje: Marko Medenjak, Gal Lemut in zamejski Slovenec Giovanni Banelli. Srečanja, ki potekajo že vse od leta 1951, so zasnovana kot forumi za izmenjavo mnenj, izkušenj in znanja med znanstveniki različnih generacij, kultur in disciplin.


Slika

Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta “Jožef Stefan” je skupaj z devetnajstimi partnerji iz 12. držav iz Evrope, Amerike in Afrike obeležil 25. obletnico videokonferenčnega sistema ISABEL. Sistem je bil v preteklosti uporabljen pri izvedbi številnih obsežnih porazdeljenih dogodkov z udeleženci z vsega sveta, člani laboratorija pa so z namenom sodelovanja pri teh dogodkih leta 1997 vzpostavili tudi prvo širokopasovno optično povezavo ATM Slovenije s tujino. Pridobljene izkušnje pri obvladovanju novih tehnologij in rezultate nadaljnjih raziskav omrežij in videokonferenčnih sistemov so uporabili pri več uspešnih projektih Evropske unije, na primer NICE, UNIVERSAL, PROLEARN in GLOBAL, ter pri vzpostavitvi infrastrukturne skupine


Slika

Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta “Jožef Stefan” je skupaj z devetnajstimi partnerji iz 12. držav iz Evrope, Amerike in Afrike obeležil 25. obletnico videokonferenčnega sistema ISABEL. Sistem je bil v preteklosti uporabljen pri izvedbi številnih obsežnih porazdeljenih dogodkov z udeleženci z vsega sveta, člani laboratorija pa so z namenom sodelovanja pri teh dogodkih leta 1997 vzpostavili tudi prvo širokopasovno optično povezavo ATM Slovenije s tujino. Pridobljene izkušnje pri obvladovanju novih tehnologij in rezultate nadaljnjih raziskav omrežij in videokonferenčnih sistemov so uporabili pri več uspešnih projektih Evropske unije, na primer NICE, UNIVERSAL, PROLEARN in GLOBAL, ter pri vzpostavitvi infrastrukturne skupine


Slika

Tretji dogodek v okviru projekta mCBEEs je potekal med 24. in 29. junijem 2019 na Institutu »Jožef Stefan« v organizaciji koordinatorice projekta dr. Marie Lekka ter vodij usposabljanja dr. Catarine Zanella in dr. Ingrid Milošev. Izobraževalna šola z naslovom »Osnove protikorozijske zaščite in proizvodnja prevlek« je vključevala predavanja o metodah zaščite pred korozijo ter pripravi in lastnostih različnih prevlek: kovinskih, organskih, sol-gel in prevlek, pripravljenih s postopki fizikalnega in kemijskega nanašanja. Eksperimentalne vaje so vključevale meritve elektrokemijskih in korozijskih lastnosti, adhezije in poroznosti osmih vrst prevlek. Pri izobraževanju je sodelovalo osem eminentnih predavateljev, eksperimentalne vaje pa je organiziral Odsek za fizikalno in organsko kemijo. Usposabljanja se je udeležilo 18 doktorskih študentov iz različnih držav Evropske unije.


Slika

Skupina fizikov z Instituta »Jožef Stefan« je kot prva v svetu razkrila natančno strukturo povsem nove zvrsti kvantne snovi, ustvarjene daleč iz ravnovesja. V reviji Nature Physics Journal of Quantum Materials je s povsem novo metodo ugotovila presenetljivo zapleteno kiralno ureditev elektronov v tovrstni snovi. Skupina opisuje uporabo femtosekundnih svetlobnih sunkov za tvorbo nove vrste metastabilne kvantne ureditve v prototipnem dvodimenzionalnem dihalkogenidnem kristalu, v katerem so potem z uporabo tunelske mikroskopije z atomsko ločljivostjo raziskali podrobno razporeditev elektronov. Določitev strukture tovrstnih kvantnih snovi kljub napredku eksperimentalnih tehnik in delu številnih vrhunskih skupin po svetu doslej ni bila uspešna, s tem odkritjem pa se v prihodnje odpira pot k novi uporabi zlasti računalniškega spomina.


Slika

SRIP Tovarne prihodnosti je v sodelovanju s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje podprl projekt uvajanja robotike in programiranja v slovenske osnovne šole. Gre za poučevanje otrok z roboti KUBO, kjer otroci v igri osvojijo različno znanje in ob tem krepijo logično razmišljanje. Izobraževanja z roboti KUBO so prilagojena učenju otrok, starih od 6-9 let, učitelj ima tudi več svobode, na kakšen način predstaviti posamezno snov in kako povezati več predmetov v uporabno znanje. Najbolj pomembno je, da se otroci učenja osnovnih procesov in delovanja naprav učijo z igro in s sodelovanjem. SRIP Tovarne prihodnosti je finančno podprl izobraževanje za 150 mentorjev za izvajanje programa Kubo v slovenskih osnovnih šolah do konca leta 2019.


Slika

Sodelavec Odseka za Nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Andraž Kocjan je prejel prestižno nagrado "Young Scientist Award", ki jo European Ceramic Society (ECerS) podeljuje za izjemne dosežke raziskovalcev v zgodnjem obdobju znanstvene kariere. Dr. Kocjan je v svoji dosedanji karieri objavil 39 znanstvenih člankov, dva strokovna in tri poljudne članke. Poleg podeljenega slovenskega in evropskega patenta ter izuma, je dr. Kocjan ustanovil tudi spin-out podjetje. Nagrado je dr. Kocjan prejel na 16. konferenci ECerS, ki je potekala v Torinu od 16. do 20. junija 2019, ob slavnostni podelitvi pa je imel predavanje "From peculiar to innovative and sustainable ceramic processing".


Slika

V Inženirski akademiji Slovenije, ki jo je leta 1995 ustanovila skupina slovenskih inženirjev ter znanstvenikov s področja inženirstva in tehniških ved, so prvič v zgodovini IAS odprli tudi članstvo za tujce, tako imenovano dopisno članstvo. Dopisni člani so lahko posamezniki, ki nimajo slovenskega državljanstva, vendar izpolnjujejo vse pogoje za izvolitev v rednega člana ter so v preteklosti že sodelovali oz. sodelujejo s slovenskimi podjetji oziroma raziskovalci. Na dogodku 10. junija 2019 je tako dopisno članstvo v IAS sprejelo devet vrhunskih tujih strokovnjakov, med njimi prof. dr. Jean-Marie Dubois, ki je tudi član Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan". Poleg izrednih in rednih članov je IAS podelila tudi listini novima častnima članoma: Nobelovemu nagrajencu prof. dr. Duncanu Haldaneu in prof. dr. Ronaldu M. Segi.


Slika

Center za energetsko učinkovitost je v okviru EU projekta LIFE Podnebna pot 2050 v sodelovanju z MOP 12. junija 2019 na Gradu Fužine v Ljubljani že drugič pripravil Posvet ob izidu Podnebnega ogledala 2019 in Lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti 2019 z okrog sto dvajset udeleženci in ključnima govorcema ministrom za okolje Simonom Zajcem ter državnim sekretarjem MZI mag. Bojanom Kumerjem. Podnebno ogledalo 2019 kaže, da Slovenija izpolnjuje zaveze glede zmanjšanja emisij TGP energetsko podnebnega svežnja EU in mednarodnih obveznosti in uspešno dosega zadane cilje. Največji izziv za v prihodnje predstavlja promet, saj ta prispeva več kot polovico TGP; sledijo kmetijstvo, stavbe, industrija, sektor proizvodnje električne energije in toplote ter sektor ravnanja z odpadki.


Slika

Sodelavci Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« Jan Ravnik, Igor Vaskivskyi, Yaroslav Gerasimenko, Michele Diego, Jaka Vodeb, Viktor Kabanov in Dragan D. Mihailović so v reviji ACS Applied Nano Materials objavili članek Strain-Induced Metastable Topological Networks in Laser-Fabricated TaS2 Polytype Heterostructures for Nanoscale Devices. Avtorji poročajo o politipni transformaciji ene plasti TaS2 iz 1T v 1H politip z uporabo ultrahitrih laserjev. Ključno vlogo pri transformaciji igra lokalno segrevanje in hitro ohlajanje. V transformirani plasti opazimo fazni prehod med črtasto fazo pri nizkih temperaturah in mrežo šest valentnih vozlišč pri visokih temperaturah. Vozlišča kažejo zanimive topološke lastnosti, ki odražajo simetrijo mreže.


Slika

V Kranjski Gori je od 26. do 31. maja 2019 potekala znanstvena konferenca »International Conference on Quasicrystals – ICQ14«. Konference se je udeležilo 120 znanstvenikov iz 18 držav treh kontinentov (Evrope, Azije in Amerike). Srečanja se je udeležila tudi dr. Andreja Jelen iz Odseka F5 in predstavila poster »Microstructure and magnetic properties of a single-crystalline FeCoCrMnAl high-entropy alloy«. Komisija treh znanstvenikov iz Francije, Japonske in Poljske je izbrala poster dr. Andreje Jelen kot najboljši posterski prispevek konference ICQ14. Nagrado je sponzorirala revija Crystals. Na fotografiji je dr. Andreja Jelen v družbi predsednika komisije prof. Hiroyukija Takakure iz Univerze Hokkaido na Japonskem.


Slika

Matjaž Gomilšek, Martin Klanjšek, Matej Pregelj in Andrej Zorko z Odseka za fiziko trdne snovi ter Rok Žitko z Odseka za teoretično fiziko Instituta “Jožef Stefan” so v sodelovanju z raziskovalci iz Švice in Kitajske v reviji Nature Physics objavili članek z naslovom Kondo screening in a charge-insulating spinon metal. Kondov pojav, kjer prevodni elektroni kolektivno senčijo lokalne momente magnetnih nečistoč, je sicer dobro poznan v kovinah. V objavljenem članku pa so raziskovalci pokazali, da je analogen pojav mogoč tudi v električnih izolatorjih, in sicer v stanju kvantne spinske tekočine z magnetnimi spinonskimi vzbuditvami, ki tvorijo Fermijevo površino. To odkritje bi lahko bilo pomembno za manipulacijo topološko zaščitenih stanj spinske tekočine v kvantnem računalništvu.


Slika

Od 27. do 30. maja 2019 je v Splitu na Hrvaškem potekala 7. konferenca RSE-SEE (Regional Symposium on Electrochemistry - South East Europe), ki je privabila več kot 150 udeležencev. V okviru postrske sekcije konference so organizatorji podelili tri nagrade za najboljši poster, med temi je nagrado prejela Dolores Zimerl, univ. dipl. kem., strokovna sodelavka na Odseku za fizikalno in organsko kemijo. Naslov nagrajenega prispevka je »From organic synthesis to testing of compounds with different anchor groups as corrosion inhibitors for aluminium«. Delo je bilo opravljeno v okviru M-ERA.Net projekta COR_ID (»Design of corrosion resistant coatings targeted for versatile applications«), ki ga koordinira prof. Ingrid Milošev.


Slika

Sodelavci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS so skupaj s kolegi z ETH Zürich in Politehnike Milano predstavili novo napredno metodo preučevanja polprevodniških struktur, še posebej tistih z veliko energijsko režo. Z uporabo dvofotonske absorpcije, ki poteka na skali femto sekund v zelo fokusiranem žarku svetlobe (energija fotonov<energijska reža), lahko prostorsko lokalizirano (3D) generirajo proste nosilce naboja. Njihovo gibanje v električnem polju influencira električni tok, ki ga zaznajo s hitro elektroniko. Analiza influenciranih tokov omogoča natančno prostorsko določitev lastnosti preučevanih polprevodniških struktur. V članku so s to metodo določili učinkovitost zbiranja naboja v monokristalnem diamantnem detektorja, določili prostorski profil električnega polja in le-tega povezali z rentgensko sliko kristala (2D).


Slika

Odsek za znanosti o okolju (O2) je pridobil koordinatorstvo EU-projekta v shemi MCSA ITN z naslovom “Global Mercury Observing System for the Implementation of Minamata Convention” (GMOS-Train) za obdobje 2020-2024. Koordinatorica je prof. dr. Milena Horvat. V zelo kompetitivni shemi je projekt pridobil 100 % in vključuje 11 evropskih partnerjev in sodelovanje uglednih raziskovalnih institucij, kot sta Univerza Harvard in MIT ter druge organizacije, kot so UN Environment, JRC Ispra in ugledne nevladne organizacije. Splošni cilji omrežja GMOS-Train-projekta so (1) zagotoviti nujno potrebno usposabljanje na področju znanosti o Hg v okviru konvencije Minamata in (2) zapolniti ključne vrzeli v znanju v globalnem biogeokemičnem ciklusu Hg, ki povezuje antropogene emisije in Hg v morskih prehranskih mrežah.


Slika

Raziskovalci z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Matej Pregelj, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek, Martin Klanjšek in Denis Arčon (tudi FMF UL), so v sodelovanju s sodelavci iz Švice, Anglije in Hrvaške v reviji npj Quantum Materials objavili članek Elementary excitation in the spin-stripe phase in quantum chains. Za opis dinamike velikega števila med seboj povezanih delcev pogosto uporabimo razčlenitev na osnovne vzbuditvene načine, kot so fononi pri mrežnih nihanjih. V objavljenem delu so raziskovalci odkrili nov vzbuditveni način v spinskih verigah, to je skupinsko migljanje spinov v progastem spinskem stanju. Delo odpira nov vpogled v fiziko progastih stanj, ki so značilna tudi za visokotemperaturno superprevodnost.


Slika

V začetku maja 2019 je v Nantesu potekal 19. kongres Euroheat & Power, združenja, ki povezuje akterje iz industrije, odločevalce in razvojno-raziskovalne organizacije v skupnem prizadevanju za spodbujanje trajnostnega ogrevanja in hlajenja v Evropi. Za področje raziskav in inovacij je bila pred leti v okviru združenja ustanovljena tehnološka platforma DHC+, ki podeljuje študentske nagrade za izjemne in izvirne prispevke za raziskave na področju daljinskega ogrevanja in hlajenja. Med tremi dobitniki letošnje nagrade je bil tudi Gašper Stegnar iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan«, ki je bil nagrajen za svoj prispevek na temo izrabe plitve geotermalne energije na novih območjih daljinskega ogrevanja. V njem je predlagal nov način prostorskega energetskega načrtovanja, ki upošteva ekonomsko upravičenost investicij tako v sisteme proizvodnje kot tudi odjema toplote.


Slika

Izr. prof. dr. Primož Pelicon, dr. Primož Vavpetič in Mitja Kelemen z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta »Jožef Stefan« so sodelovali v mednarodni skupini raziskovalcev pod vodstvom prof. dr. Jonathana Heddla z Jagellionske univerze v Krakovu, ki ji je uspelo izdelati votlo proteinsko makromolekulo, o kateri v današnji tiskani izdaji piše najuglednejša znanstvena revija s področja naravoslovja Nature. Članek predstavlja ta novi sintetični protein, nogometni žogi podobno makromolekulo, ki jo sestavlja 24 proteinskih enajstkotnikov in je namesto z nitjo sešita z atomi zlata. Raziskave so potekale na ionskem pospeševalniku Instituta »Jožef Stefan«, edinem raziskovalnem pospeševalniku v državi, ki od leta 1997 deluje v Podgorici pri Ljubljani. Tovrstne strukture v organizmih kontrolirajo pomembne življenjske funkcije, zato novo odkritje obeta tudi uporabo v farmaciji za prenos učinkovin na tarčna mesta v celicah.


Slika

Konec aprila 2019 se je uspešno zaključil projekt SI-PASS, ki ga je sofinancirala Evropska unija iz sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF Telecom). Partnerji projekta so pod vodstvom Laboratorija za odprte sisteme in mreže Instituta »Jožef Stefan« na Ministrstvu za javno upravo vzpostavili vozlišče eIDAS, ki predstavlja osrednjo točko zaupanja v državi za varne čezmejne e-storitve, in nanj priključili e-storitve s področja e-zdravja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varovanja intelektualne lastnine, registrov podjetij in elektronskega poslovanja. Rezultati projekta omogočajo tujcem dostop do slovenskih e-storitev z njihovimi nacionalnimi sredstvi za elektronsko identifikacijo, na primer elektronskimi osebnimi izkaznicami, slovenskim uporabnikom pa v bližnji prihodnosti enostaven dostop do javnih e-storitev v drugih državah članicah EU.


Slika

Dr. Boris Rogelj z Instituta »Jožef Stefan« je s skupino mednarodnih raziskovalcev pod koordinacijo slovenskih raziskovalcev v tujini dr. Miha Modica (London) in prof. Jerneja Uleta (London) v eni izmed vodilnih revij Molecular Cell opisal celično regulatorno mrežo, ki razloži prve razvojne dogodke, ki vodijo v učinkovito diferenciacijo matičnih celic in razvoja zarodka. »Naš članek razloži, kaj prispeva k temu, da celica ni več matična celica, ampak gre svojo pot«, je povedal dr. Miha Modic. Po besedah raziskovalca Instituta dr. Borisa Roglja pa »smo v matičnih celicah našli visoko izražen protein TDP-43, ki ga raziskujemo«. Prav ta protein se kopiči v hrbtenjači in možganih bolnikov s hudimi degenerativnimi boleznimi. Odkritja so tako pomemben korak pri iskanju vzrokov degenerativnih bolezni, kot sta demenca in Alzheimerjeva bolezen. Foto: Aleksandra Saša Prelesnik / arhiv Adria Media


Slika

Pošta Slovenije je 17. aprila 2019 predstavila dobro sodelovanje z Institutom “Jožef Stefan” in visokotehnološkimi zagonskimi podjetji. Ob tem je slovesno predala del svojih praznih prostorov na Tržaški cesti 68 v Ljubljani v simboličen najem in uporabo štirim visokotehnološkim zagonskim podjetjem in s tem utrdila svoja prizadevanja in dosežene rezultate glede raziskovalno-razvojnega povezovanja, saj se zaveda pomembnosti odprtih inovacij. Hkrati je Pošta Slovenije vzpostavila raziskovalno skupino, ki jo sestavljajo štirje raziskovalci, trije od njih so delno zaposleni na Institutu "Jožef Stefan" in delno na Pošti Slovenije. IJS sodeluje s Pošto Slovenije tudi pri dveh aktivnih raziskovalno-razvojnih projektih v okviru financiranja Obzorja 2020. Oba projekta vključujeta umetno inteligenco, eden spada na področje e-izobraževanja, drugi pa logistike.


Slika

Oktobra 2018 je v čezmejnem področju Slovenije in Hrvaške stekel dveletni projekt ENRAS, ki rešuje skupni izziv pripravljenosti in varnosti pri intervencijah v primeru jedrske ali radiološke nesreče za intervencijske delavce, predvsem gasilce. V usposabljanje bo vključenih več kot 60 intervencijskih enot v programskem območju čezmejnega sodelovanja, ki bodo povezane v enoten sistem praktičnega usposabljanja za primer tovrstnih nesreč. Skupno bo tako usposobljenih več kot 700 intervencijskih delavcev. Na Institutu »Jožef Stefan« so 15. aprila 2019 predstavili projekt ENRAS mag. Branko Vodenik (IJS), Matjaž Klarič z Gasilske zveze Slovenije, Zvone Čadež z Uprave RS za zaščito in reševanje, Branko Petrinec z Instituta za medicinska istraživanja i medicinu rada in doc. dr. Benjamin Zorko (IJS).


Slika

Odsek za znanosti o okolju je v okviru financiranja ERA Chair ISO-FOOD katedre pridobil Akreditacijsko listino LP-90 z novim, razširjenim obsegom za metode na področju analitike stabilnih izotopov lahkih elementov oziroma določanja razmerja stabilnih izotopov ogljika (13C/12C) v etanolu ter kisika (18O/16O) v vodi živil z masno spektrometrijo. Akreditacija pomeni pomembno pridobitev za odsek in za Institut »Jožef Stefan«, saj bomo tako okrepili našo vlogo v nacionalnem meroslovnem sistemu in lažje vstopali v nove mednarodne projekte. Uporaba stabilnih izotopov lahkih elementov v raziskavah živil prispeva k določanju kakovosti prehrambnih izdelkov, podpira razvoj metod za izvajanje kontrole živil in je v pomoč pri vzpostavitvi ustreznih sistemov sledljivosti za zaščito visokokakovostnih slovenskih izdelkov.


Slika

Dne 5. aprila 2019 se je na Institutu "Jožef Stefan" mudila delegacija Evropske komisije za bodoče pospeševalnike (European Committee for Future Accelerators ECFA), ki je ocenjevala stanje na področju fizike delcev, jedrske fizike in astrofizike v Sloveniji. Komisijo sestavljajo predstavniki držav članic in pridruženih članic CERN-a ter direktorji treh velikih inštitutov CERN, DESY in INFN. Mnenje komisije bo predano Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport skupaj s smernicami in priporočili za nadaljnji razvoj polja. V okviru ocenjevanja so raziskovalci z Univerz v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Instituta "Jožef Stefan" predstavili pretekle dosežke in načrte za prihodnost. Direktorja ARRS in Direktorata za znanost MIZŠ sta goste seznanila z organizacijo financiranja znanosti pri nas.


Slika

Evropska komisija je v letu 2018 v programu Obzorje 2020 ustanovila poseben fond za financiranje centrov odličnosti na področju kibernetske varnosti. Med štirimi centri, izbranimi na razpisu, je tudi center CONCORDIA, v katerega se je na povabilo koordinatorja, nemškega raziskovalnega inštituta CODE, vključil Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta »Jožef Stefan«. Center bo skrbel za raziskave in razvoj rešitev za varen, odporen in zaupanja vreden evropski ekosistem. Sodelavci Laboratorija bodo v okviru centra izvajali raziskave in razvoj na področju zaupnosti, upravljanja z elektronskimi identitetami, uporabniku prijaznih storitev za potrebe e-zdravja in pametnih rešitev za preprečevanje kibernetskih groženj.


Slika

Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine je v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu in SRIP Tovarne prihodnosti Instituta »Jožef Stefan« 4. aprila 2019 pripravila 11. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov z naslovom UMETNA INTELIGENCA. Vodilna tema posveta je bila uporaba umetne inteligence v digitalni transformaciji poslovnih, predvsem proizvodnih sistemov – razvoju pametne tovarne. Predstavljene so bile rešitve za postavitev »Tovarne 4.0«, kot je tehnologija digitalnega dvojčka in uporaba umetne inteligence v proizvodnji. Poleg predstavnikov različnih podjetij so nastopili tudi raziskovalci Instituta: Marko Grobelnik je predstavil osnovna izhodišča in koncepte umetne inteligence, dr. Miha Glavan S3 iniciativo AI+HMI, Rudi Panjtar pa koncept pametnih tovarn in uporabo umetne inteligence v industrijskih okoljih.


Slika

Zakonodaja že nekaj let opredeljuje obvezno označevanje predpakiranih živil s hranilno vrednostjo, a odzivi potrošnikov dokazujejo, da mnogi teh informacij ne uporabljajo, ker jih preprosto ne razumejo, nimajo časa za primerjavo ali pa jih niti ne opazijo. S ciljem potrošnikom ponuditi hitro, preprosto in razumljivo informacijo o hranilni sestavi živila, so Inštitut za nutricionistiko, Institut »Jožef Stefan« in Zveza potrošnikov Slovenije v okviru programa Inovativne rešitve za informirane odločitve, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, skupaj razvili brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš, ki potrošniku v barvah semaforja predstavi prehranski profil izbranega živila in s tem pove, katera živila lahko uživamo pogosto in katera je bolje omejiti.


Slika

ERA katedra ISO-FOOD (ERA Chair Iso-food) se ukvarja s področjem varnosti in sledljivosti hrane z uporabo izotopskih tehnik. To je prvi tovrstni projekt, ki ga je Evropska unija financirala v Sloveniji z namenom okrepiti znanstveno odličnost preko mednarodnega sodelovanja in vzpostaviti mehanizme prenosa znanja v prakso preko izobraževanja in sodelovanja z industrijo. Končni simpozij in hkrati prvi v seriji simpozijev je potekal od 1. do 3. aprila 2019 Hotelu Bernardin v Portorožu. Simpozij bo v prihodnje organiziran vsaki dve leti. Področje varnosti in sledljivosti hrane je zelo aktualno, saj se navezuje tudi na aspekte zdravja in okolja. Tokratnega se je udeležilo več kot 100 udeležencev iz več evropskih držav. Projekt koordinira Odsek za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan«.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« so 29. marca 2019 razglasili zmagovalce direktorjevega sklada. Kot najbolj obetajoč se je izkazal projekt »Laboratorij za kemijo pod ekstremnimi pogoji«, ki so ga predstavili dr. Matic Lozinšek, dr. Blaž Alič, dr. Mirela Dragomir in dr. Kristian Radan. Eksperimentalne tehnike novega laboratorija bodo omogočale sintezo in karakterizacijo novih materialov pri nizkih temperaturah ali pri izjemno visokih tlakih, s tem pa odkrivanje lastnosti novih materialov in njihove nove uporabne vrednosti. Projekt je fundamentalen, ob uspešni izvedbi pa bi lahko v klasično kemijo vnesel povsem nova spoznanja. "Veseli smo današnje zmage, saj verjamemo v uspešnost projekta. Hkrati pa nam zmaga pomeni priložnost, da sledimo svoji raziskovalni viziji in svojim sanjam, na Institutu »Jožef Stefan«."


Slika

Institut “Jožef Stefan” je že 27. zapored podelil zlati znak Jožefa Stefana avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Republiki Sloveniji v preteklih treh letih. Prejela sta ga fizika dr. Primož Koželj in dr. Victor Vega Mayoral. Dr. Koželj je zlati znak prejel za odmevnost doktorskega dela »Fizikalne lastnosti visokoentropijskih kovinskih zlitin in primerjava s kompleksnimi medkovinskimi spojinami«, dr. Mayoral pa za odmevnost doktorskega dela »Fotofizika dihalkogenidov prehodnih kovin, pridobljenih preko eksfoliacije v tekoči fazi«. Nagrajenca sta priznanji prejela na slavnostni akademiji ob 70. obletnici Instituta “Jožef Stefan” 27. marca 2019 v Cankarjevem domu, na kateri sta bila slavnostna govornika direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič in predsednik Vlade RS g. Marjan Šarec.


Slika

“Nobena ideja ni tako nora, da je ne bi bilo vredno preizkusiti, in nobeno spoznanje ni tako blizu resnici, da ga ne bi mogli ovreči,” je misel prof. dr. Jadrana Lenarčiča in nekakšno vodilo knjigi, ki jo je Institut »Jožefa Stefan« izdal ob praznovanju 70. obletnice. Citat kar napotuje k razmisleku o značilnosti znanstvenega dela, ki je nenehno na preizkušnji, a išče inovativnost, posebnost, eleganco rešitev itd. Gotovo se nekaj teh lastnosti odslikava ob omenjeni knjigi, kot si jo je stran od klišejskih prijemov zamislil direktor prof. dr. Jadran Lenarčič. Poklical je esteta fotografije Arneja Hodaliča in po napornih dnevih sta Hodalič in njegova sodelavka Katja Bidovec v fotografsko oko ujela laboratorije Instituta. In morda nezanimiv in fotografsko nefotogeničen svet je zažarel v povsem drugačni podobi, skriti svet laboratorijev pa je skozi fotografijo pokazal tudi na zavzetost in radoživost znanstvenega dela.


Slika

Z velikim veseljem in ponosom smo letos spremljali prireditev Mlade akademije, ki je v kristalni dvorani predsedniške palače pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja nagradila najboljše mentorje. Mentorica leta 2018 je postala prof. dr. Barbara Koroušić Seljak z Odseka za računalniške sisteme Instituta “Jožef Stefan. V nominaciji so jo doktorski študentje označili kot nesebično, skromno in življenjsko mentorico, ki na prvo mesto uvršča človeka. Prof. dr. Barbara Koroušić Seljak je priznala, da je zelo ganjena in počaščena ob prejemu nagrade in hkrati vesela, ker je dobila potrditev za svoje delo; delo s študenti ima zelo rada. Namen dogodka Mentor leta je promocija in širjenje dobrih mentorskih praks ter počastitev odličnih mentorjev, saj imajo slednji velik vpliv na osebno in karierno pot mladih. Koroušić Seljakovi čestitamo tudi mi! Foto: D. Novaković/STA


Slika

V Ljubljani je konec januarja 2019 potekalo uvodno srečanje partnerjev novega projekta EMBEDDIA: Cross-lingual embeddings for less represented languages in European news media (Medjezikovne vektorske vložitve za manj zastopane jezike v evropskih medijih). Ta triletni projekt okvirnega programa Obzorje 2020 koordiniramo na Odseku za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" in je vreden tri milijone evrov. Cilj projekta je razvoj naprednih tehnologij strojnega učenja, ki temeljijo na uporabi medjezikovnih vektorskih vložitev in globokih nevronskih mrež. Razvijali bomo medjezikovne tehnologije za analizo novic, filtriranje sovražnih spletnih komentarjev ter polavtomatsko generiranje novic v manj zastopanih evropskih jezikih. Pri projektu sodeluje šest akademskih partnerjev (poleg IJS tudi Univerza v Ljubljani) in štirje medijski partnerji.


Slika

SRIP Tovarne prihodnosti je na Fakulteti za strojništvo UL organiziral delavnico z naslovom Digitalizacija proizvodnje – Izzivi EU regij v Vanguard ESM za izbrana tehnološka podjetja. Vodji demo pilota, Coen de Graaf in dr. Marco Sacco, sta predstavila Vanguard ESM demo primer »Digital Transformation«, ki se ukvarja z digitalizacijo tovarne prihodnosti. Prof .dr. Niko Herakovič je predstavil slovenski pilot »Digitalna tovarna«. Sledil je ogled in praktični prikaz pilota s prikazom delovanja opravilnih agentov v povezavi z digitalnimi dvojčki in delujočo povezavo različnih tehnologij industrije 4.0. Gosta sta bila navdušena nad visoko stopnjo inovativnosti uporabljenih tehnologij. Dogovorili smo se za poglobitev sodelovanja akademskih institucij v regiji Brabant na Nizozemskem in Lombardija v Italiji.


Slika

Revija Science Advances je objavila članek Sculpting stable structures in pure liquids, ki so ga pod vodstvom Uroša Tkalca z Odseka za fiziko trdne snovi IJS oblikovali Tadej Emeršič, Žiga Kos, Simon Čopar in Natan Osterman z Univerze v Ljubljani ter Rui Zhang in Juan J. de Pablo z Univerze v Chicagu. Avtorji poročajo o kontroliranem tvorjenju mikrodomen s polarnim redom v neravnovesnem nematskem tekočem kristalu, ki ga dosežejo z laserskimi in tokovnimi pulzi. Delo je pomemben korak v strukturiranju kompleksnih tekočin z zunanjimi polji, saj gre za prvi primer stabilizacije dinamičnih segmentov v enokomponentni anizotropni tekočini. Uporabljen način omogoča manipulacijo meje med orientacijskima fazama, enkapsulacijo drugih molekul in aplikacije v aktivnih bioloških sistemih.


Slika

Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je od 12. do 14. februarja 2019 gostilo Mednarodni strokovni sejem za avtomatizacijo in mehatroniko. Med številnimi razstavljalci s področja robotike sta se predstavila tudi SRIP Tovarne prihodnosti (SRIP ToP) in Program GOSTOP pod okriljem koordinatorja Instituta “Jožef Stefan”. Program GOSTOP - gradniki, sistemi in orodja za tovarne prihodnosti je razstavljal nekatere izmed vmesnih rezultatov v obliki konkretnega produkta. SRIP ToP je predstavil celotno področje delovanja, posebno pozornost pa je pritegnila robotska aplikacija. Poudarjeni sta bili dve inovaciji – pasivni dinamični modul in pasivna linearna robotska stopnja. Vzporedno s sejemsko dejavnostjo je potekal tudi poslovni forum, v katerega organizacijo je bil tudi vpet SRIP ToP.


Slika

V knjigarni Sanje na Trubarjevi cesti v Ljubljani je bila 24. januarja 2019 predstavljena knjiga prof. Borke Jerman Blažič z naslovom Don Kihotka na Slovenskem ali kako je internet prišel v Slovenijo, ki jo je založila založba e-Besede. V knjigi avtorica Jerman Blažičeva podaja izčrpen pregled razvoja tehnologij in dogajanja ob prihodu interneta, predstavlja ozadje, dolgoletno tako imenovano »vojno med omrežnimi protokolnimi skladovnicami«, ki je potekala med akademiki na zahodnem delu Atlantika in v Evropi in ki je razvoj interneta v Sloveniji pospešila in hkrati zavirala. Pojasnjuje tehnološko odvisna družbena dogajanja in njihov vpliv na preobrazbo družbe. Knjiga z dodatkom 100 originalnih dokumentov iz tistega časa je pričevanje o zgodovinskih dogodkih in hkrati pogled v prihodnost.


Slika

Superprevodniki so materiali, ki pri zelo nizkih temperaturah prevajajo električno energijo brez izgub. Stroški hlajenja močno ovirajo njihovo široko uporabo. Od njihovega odkritja leta 1911 znanstveniki iščejo poti za pripravo snovi, ki bi bila superprevodna pri sobnih pogojih. Pri običajnem zračnem tlaku je temu najbližje material, ki temelji na bakrovih oksidih in ga je potrebno ohladiti "samo" na -140 ℃. Skupina raziskovalcev iz šestih držav, med njimi tudi dr. Zoran Mazej z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan", je predlagala, da bi zamenjava bakra s srebrom in kisika s fluorom lahko privedla do superprevodnih materialov še pri višjih temperaturah. Prispevek The silver route to cuprate analogs je bil objavljen v Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of the America.


Slika

Domenske stene v izolatorskih snoveh so lahko za velikostne rede bolj prevodne kot notranjost domen, zato lahko na lastnosti materiala vplivamo s strukturiranjem vzorca. V tantalovem disulfidu TaS2 so elektroni zaradi močne medsebojne interakcije lokalizirani v osnovnih celicah v obliki Davidovih zvezd, ki tvorijo trikotno mrežo. Če je sprememba razdalj med zvezdami le majhna, so domenske stene ravno tako izolativne kot notranjost domen, če pa je razmik zadosti manjši, bi naj domenska stena postala dober prevodnik. Raziskovalci IJS Rok Žitko, Yaroslav Gerasimenko in Jan Skolimowski so razkrili še tretjo možnost, ki jo je objavila revija Physical Review Letters: zaradi strukturne dimerizacije se Mottovo izolatorsko stanje vzdolž domenske stene poruši zaradi povečane kinetične energije, ne da bi to vodilo k nastanku pravega kovinskega stanja.


Slika

Reaktor TRIGA in raziskovalci z Odseka za reaktorsko fiziko se v svetu vse bolj uveljavljajo kot ekipa z enim od najbolj karakteriziranih jedrskih reaktorjev na svetu. Konec novembra 2018 so tako sodelovali pri eksperimentalni kampanji za francosko podjetje Thermocoax, pri kateri so testirali samonapajalne nevtronske detektorjev (angl. Self-Powered Neutron Detectors - SPND) na osnovi rodija. Zaradi težavnosti se lahko tovrstna testiranja izvajajo le na redkih reaktorjih, kjer so obsevalni pogoji natančno znani, kot je npr. reaktor TRIGA na IJS. Testiranje je bilo uspešno in sicer so bila odstopanja med odzivi posameznih detektorjev celo pod 1 %, in sicer med 0,7 % in 0,8 %. Uporabniki storitev so bili z rezultati zelo zadovoljni.


Slika

Z veseljem sporočamo, da smo od evropske mreže HiPEAC za enega izmed predstavljenih projektov Centra za prenos tehnologij in inovacij(CTT) Instituta "Jožef Stefan" prejeli nagrado za prenos tehnologij »HiPEAC Tech Transfer Award«. V projektu smo predstavili tehnologijo, nastalo z uporabo intelektualne lastnine Odseka za reaktorsko fiziko (F8) in Reaktorskega infrastrukturnega centra (RIC) na Institutu »Jožef Stefan« (IJS), ki smo jo na CTT ustrezno zaščitili ter je bila uspešno komercializirana dvema slovenskima podjetjema, enemu francoskemu podjetju ter večji francoski raziskovalni in razvojni organizaciji. Prišlo je do uspešnega licenčnega in raziskovalno-razvojnega sodelovanja IJS z omenjenimi podjetji in raziskovalno organizacijo.


Slika

Vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo prof. dr. Ingrid Milošev je med 5. in 7. decembrom 2018 na Institutu »Jožef Stefan« organizirala prvo delavnico v okviru projekta MAMI. Projekt, ki ga koordinira prof. dr. Bernard Doudin z Univerze v Strasbourgu, bo trajal od 1. 5. 2018 do 30. 4. 2022. Namen delavnice »Kako izpeljati uspešen doktorat« je bil opisati širši tematski okvir projekta in predstaviti različne vsebine, ki lahko prispevajo k uspešni izpeljavi doktorata. Predavatelji na delavnici so bili projektni partnerji prof. dr. Michael Coey, prof. dr. Lourdes Basabe Desmonts, prof. dr. Thomas Hermans in dr. Sasha Cai Lesher Pérez, kot vabljeni zunanji predavatelji pa dr. Sašo Dolenc, Anže Erjavec, mag. Robert Blatnik, dr. Mark Pleško in Maja Ratej.


Slika

Dne 9. decembra 2018 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal TEDxLjubljana 2018: Razsvetlimo (ne)znano. Med nastopajočimi sta bila tudi sodelavca Instituta “Jožef Stefan”. Griša Močnik z Odseka za fiziko trdne snovi je na primeru zaprtja Slovenske ceste v Ljubljani predstavil črni ogljik kot zelo uporabno "orodje" za merjenje učinkovitosti ukrepov za izboljšanje kvalitete zraka; občinstvo je pozval k preprostim spremembam vedenja za izboljšanje kvalitete življenja vseh nas. Jernej F. Kamenik z Odseka za teoretično fiziko pa je predstavil nekatera ključna vprašanja, ki si jih danes zastavlja teoretična fizika osnovnih delcev, predvsem povezana z obstojem treh družin oziroma generacij osnovih delcev snovi, njihovimi lastnostmi ter njihovo vlogo v razvoju vesolja.


Slika

Dne 4. decembra 2018 je v Veliki predavalnici Instituta “Jožef Stefan” potekala delavnica Robotika v organizaciji Centra Tovarne prihodnosti. Delavnico sta skupaj organizirala horizontalna mreža oziroma ključna omogočitvena tehnologija “Robotika” in vertikalna veriga vrednosti “Robotski sistemi in komponente”. Dobro obiskana delavnica je bila namenjena povezovanju, mreženju ter projektnem in poslovnem sodelovanju na tem področju robotike ter strojnega vida. Partnerji SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) s teh področij so v kratkih predstavitvah povzeli kompetence in izzive ter prikazali ponudbo in povpraševanje. Dotaknili so se tudi vsebinskih potreb po razvoju človeških virov na omenjenih področjih ter podali skupne smernice mogočega sodelovanja, tako v okviru SRIP ToP kot tudi z drugimi SRIP-i.


Slika

Doc. dr. Juretu Kokalju, sodelavcu Odseka za teoretično fiziko, je skupaj z raziskovalci na Univerzi Princeton (ZDA), na Univerzi v Sherbrooku (Kanada) ter na Kanadskem inštitutu za napredne znanosti uspel preboj pri raziskovanju lastnosti elektronov v kristalu. Izvedli so uspešni simulaciji teh elektronov z ultrahladnimi atomi na optični mreži ter z numerično obravnavo ustreznega kvantno-mehanskega modela. Raziskovalcem je prvič uspela tehnično zelo zahtevna meritev upornosti v plinu ultrahladnih atomov z meritvijo difuzijske konstante in nabojne susceptibilnosti. Uspelo jim je pojasniti vedenje upornosti pri visokih temperaturah v tako imenovani fazi "slaba kovina", ki se pojavi v številnih materialih, tudi v visokotemperaturnih superprevodnikih. Rezultate so objavili v reviji Science.


Slika

Konec novembra 2018 je imel prof. dr. Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan«, v Palači Združenih narodov v Ženevi vabljeno predavanje z naslovom Stop Killer Robots - Superintelligence Viewpoint. Predavanje je bilo v okviru kampanje Stop Killer Robots oz. Convention on Conventional Weapons (CCW). Prof. Gams je predstavil strokovne argumente, kako omogočiti varen razvoj človeške civilizacije. Poglavitna njegova teza je, da se človeštvo hitro razvija, vendar se pojavlja vrsta nevarnosti, med njimi jedrska vojna, klimatske težave, pa tudi problemi z razvojem avtonomnih orožij, hiperglobalizem itd. V predavanju je prof. Gams posebej omenil analizo predvidenega trajanja človeške civilizacije in nevarnosti avtonomnega orožja, povezanih z razvojem IKT in UI.


Slika

V zadnjih treh letih je bilo z nazivom “Success story M-ERA.NET” nagrajenih dvajset evropskih projektov M-ERA.NET. Kar pri treh je sodeloval tudi Institut "Jožef Stefan". Na Odseku za elektronsko keramiko so kot partnerji sodelovali pri projektih Integrated sensors with microfluidic features using LTCC technology INTCERSEN, ki ga je vodila doc. dr. Hana Uršič Nemevšek, in pri projektu Piezoelectric MEMS for efficient energy harvesting PiezoMEMS, ki ga je vodila vodja K5, prof. dr. Barbara Malič. Pri tretjem projektu Design of corrosion resistant coatings targeted for versatile applications COR ID, ki ga je vodila prof. dr. Ingrid Milošev, vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo, je bil IJS koordinator.


Slika

Dne 29. novembra 2018 je NATO v Bruslju organiziral slovesnost ob 60-letnici programa Znanost za mir in varnost (Science for Peace and Security). Ob tej priložnosti so znanstveniki iz držav zveze NATO in partnerskih držav predstavili rezultate najbolj obetavnih tehnologij drugim znanstvenikom, diplomatom in uradnikom. Raziskovalci iz Avstralije, Hrvaške, Japonske, Portugalske in z Instituta "Jožef Stefan" iz Slovenije so predstavili projekt e-Sicure. Cilj tega najsodobnejšega projekta je odkrivanje nedovoljenega prometa z jedrskimi materiali preko meja in pristanišč z uporabo presejalnih sistemov jedrskih detektorjev. Za detektorski material so uporabili silicijev karbid - silicijev karbid je namreč eden najbolj obetavnih polprevodnih materialov za najnovejšo generacijo detektorjev. Vodja projekta na IJS je doc. dr. Luka Snoj z Odseka za reaktorsko fiziko.


Slika

Odsek za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan« je 29. novembra 2018 ustanovil Center za participativno raziskovanje. Namen centra je dajanje podpore pri reševanju družbenih problemov. Center združuje interese in zmožnosti različnih deležnikov z namenom iskanja in implementacije rešitve določenega problema. Raziskovalna vprašanja, ki izvirajo z ravni organizacij civilne družbe, nevladnih organizacij ali posameznikov, so navadno formulirana kot družbeni problemi, ki potrebujejo rešitve. CPR-IJS omogoča participativno raziskovanje in posredovanje znanja organizacijam in posameznikom, ki sicer nimajo dostopa do raziskovalnih sklepov. Poleg raziskovalcev IJS so se predstavitvenega srečanja udeležili tudi predstavniki Mestne občine Ljubljana, civilnih iniciativ in časnika Delo. Novinarka Dela bo o CRP-IJS pisala v prilogi Znanost dne 6. decembra 2018.


Slika

V Cankarjevem domu so 27. novembra 2018 od petnajstih najvišjih državnih nagrad v znanosti štiri podelili sodelavcem Instituta »Jožef Stefan«. Boštjan Žekš je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo, Zoisovi priznanji pa sta prejela Saša Prelovšek Komelj za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev in Tadej Rojac za pomembne dosežke na področju raziskav sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike. Priznanje ambasador znanosti RS je prejel Bogdan Povh. Nagrade so prejeli tudi Milica Kacin Wohinz za življenjsko delo, Marjan Pipenbaher je prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo, Leon Kralj pa Puhovo priznanje. Zoisove nagrade za pomembne znanstvene dosežke so prejeli Marko Noč, Matjaž Perc in Robert Dominko, Zoisova priznanja pa Mojca Benčina, Andreja Kutnar, Nina Gunde Cimerman in Janez Košmrlj.


Slika

Prof. Jean-Marie Dubois, znanstveni svetnik na Odseku za nanostrukturne materiale, je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti, ki ima sedež v Bruslju. Evropska akademija znanosti ima 600 članov iz 50 držav in se deli na 9 področnih oddelkov. Eden od njih je Znanost o materialih. Prof. Dubois je tako drugi znanstvenik na Institutu »Jožef Stefan«, izvoljen v ta naziv za področje materialov (prvi je bil prof. Boris Žemva z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo). Njegove znanstvene aktivnosti so predvsem usmerjene v študij kompleksnosti v kovinskih sistemih in posledično lastnosti kovinskih stekel, kvazikristalov in intermetalnih zlitin z velikimi kristalnimi rešetkami. Po upokojitvi na CNRS, kjer ima naziv zaslužni profesor, je pred nekaj leti začel tudi kariero amaterskega astronoma.


Slika

Revija Science Advances je objavila članek Mosaics of topological defects in micropatterned liquid crystal textures, katerega avtorji so Dae Seok Kim in Dong Ki Yoon z južnokorejskega inštituta KAIST, Simon Čopar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Uroš Tkalec, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan". V članku je predstavljena eksperimentalna metoda za kontrolirano tvorjenje mikroskopsko urejenih razporeditev topoloških defektov v tankih plasteh nematskih in smektičnih mezofaz tekočih kristalov z uporabo mikrostrukturiranih površin. Nastali vzorci so izjemno robustni, barviti in odzivni na spremembe debeline plasti oziroma temperaturo. Pokrivajo lahko več kvadratnih centimetrov površine, se pokoravajo simetrijskim pravilom o ohranitvi topološkega naboja in obenem spominjajo na mozaične oziroma vitražne motive iz keramike ali stekla.


Slika

Sodelavec Odseka za elektronsko keramiko doc. dr. Tadej Rojac je s kolegi iz Avstralije, Švice in Francije v reviji Nature Communications objavil članek Frequency-dependent decoupling of domain-wall motion and lattice strain in bismuth ferrite. S strukturnimi analizami vzorcev pod električnim poljem so odkrili nenavadno mehansko deformacijo nekaterih zrn v polikristalinični matrici bizmutovega ferita. Deformacija zrn, v katerih prevladuje t. i. intrinsični piezoelektrični odziv, se zmanjšuje s padajočo frekvenco polja, kar je nasprotno od deformacije zrn, v katerih prevladuje dinamika domenskih sten. Mehanizem so razložili z analitičnim modelom in tako potrdili ključno vlogo anizotropije v električni prevodnosti, ki izhaja iz različno orientiranih prevodnih domenskih sten v posameznih zrnih v polikristalinični matrici.


Slika

Na drugem srečanju Konference pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru (COP2), ki je potekala od 19. do 23. novembra 2018 v Mednarodnem konferenčnem centru v Ženevi v Švici, je predstavnica Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Milena Horvat poročala o izsledkih globalne raziskave o direktnih izpustih iz antropogenih virov v vodna okolja, ki so približno 600 ton letno, kar je 20 % celotnega antropogenega vnosa v okolje. Izsledki so del poročila »Global Mercury Assessement 2018«, ki izide vsakih 6 let in predstavlja glavne izsledke raziskav na globalnem nivoju. Poleg izpustov v vodna okolja so sodelavci Odseka za okoljske znanosti pomembno prispevali k poročilu o izpostavljenosti prebivalstva tej nevarni strupeni kovini na globalnem nivoju.


Slika

Prof. dr. Iztok Tiselj z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" in predstojnik katedre za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je 15. novembra 2018 na zimskem srečanju društva jedrskih strokovnjakov v ZDA (American Nuclear Society, Winter Meeting and Expo) predstavil vabljeno predavanje z naslovom Direct Numerical Simulation and Wall-Resolved Large Eddy Simulation in Nuclear Thermal Hydraulics. Soavtorja sta dr. Cedric Flageul, sodelavec raziskovalne divizije francoskega energetskega velikana EDF (Electricite de France), ki je v Odseku za reaktorsko tehniko opravil podoktorsko usposabljanje, in doktorski študent Jure Oder. Tema predavanja so bili najnatančnejši fizikalni modeli in numerične metode, ki jih danes uporabljamo za simulacijo turbulentnih tokov. Prof. Tiselj je tako prvi slovenski jedrski strokovnjak, ki je imel vabljeno predavanje na srečanju American Nuclear Society.


Slika

8. novembra 2018 je na Gradu Fužine v soorganizaciji Centra – Tovarne prihodnosti potekal Dan orodjarstva, ki je povezal več kot 75 slovenskih orodjarjev in uporabnikov orodij. Letošnje srečanje Orodjarskega združenja TECOS je bilo prvič nadgrajeno in združeno z drugimi sorodnimi grozdi SRIP Tovarne prihodnosti in GIZ ACS Slovenskega avtomobilskega grozda, sodelovala pa so tudi podjetja iz slovensko-avstrijskega združenja Advantage Austria in člani Tehnološkega parka Ljubljana. Z novim konceptom proizvodnje »Industrije 4.0« je bil predstavljen pogled v prihodnost in kako podpreti sodelovanje med orodjarji in uporabniki orodij. Udeleženci so spregovorili tudi, kako na področju orodjarstva in avtomobilske industrije pridobiti, obdržati ter motivirati najpomembnejši kapital vsakega podjetja - kadre. Na B2B srečanjih pa so se med udeleženci stkale prenekatere nove poslovne vezi.


Slika

V okviru Evropskega tedna robotike Institut "Jožef Stefan" preko SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) sodeluje v raznovrstnih programih. Dne 19. novembra bo tako ob 10h na ogled inštitutski Laboratorij za robotiko, 20. novembra bo poljudno predavanje dr. Bojana Nemca v atriju ZRC Ali bodo roboti kmalu naši sodelavci. V Celju kompetenčni center Roboflex 21. novembra organizira dan odprtih vrat. Rudi Panjtar in doc. dr. Igor Kovač pa bosta v okviru SRIP ToP 22. novembra nastopila na Strokovni mrežni konferenci "Kočevje 4.0" v času, ko Kočevje pričakuje fazo preizkusnega zagona tovarne robotov Yaskawa. Na letališču Jožeta Pučnika na Brniku bo potnikom na ogled razstava robotike od 13. novembra pa vse do 10. decembra 2018. Ob vsem pa bo tudi inavguracija Centra za sodelujočo robotiko: v torek, 20. novembra 2018, ob 13.30 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.


Slika

Na javnem razpisu Agencije za raziskovalno dejavnost RS je bil sprejet nov raziskovalni program »Fuzijske tehnologije«. Raziskave, ki jih raziskovalci s podporo evropskih sredstev izvajajo že od leta 2005 v okviru Slovenske fuzijske asociacije, so usmerjene v razvoj komponent in sistemov fuzijskih reaktorjev, strukturnih materialov, študije interakcij plazme s stenami fuzijskih naprav, študije transporta nevtronov ter modeliranje fuzijsko relevantne plazme. Raziskave so tesno povezane z evropskim programom EUROfusion (Obzorje 2020), katerega cilja sta podpora reaktorju ITER in razvoj demonstracijske fuzijske elektrarne DEMO. Program »Fuzijske tehnologije«, ki ga bo vodil dr. Boštjan Končar z Odseka za reaktorsko tehniko, je izrazito interdisciplinaren in povezuje več odsekov IJS, Fakulteto za strojništvo in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.


Slika

Dne 31. oktobra 2018 sta Evropska mreža za jedrsko izobraževanje ENEN in Agencija za jedrsko energijo NEA pri Organizaciji za sodelovanje in razvoj OECD podpisala sporazum o sodelovanju na področju izobraževanja, usposabljanja in prenosa znanja o jedrskih tehnologijah. ENEN in NEA se zavedata, da varna raba jedrskih tehnologij zahteva odlično izobražene in usposobljene kadre. Skupna podpora jedrskemu izobraževanju in usposabljanju bo zato prispevala k zagotavljanju novih generacij strokovnjakov in raziskovalcev, ki bodo za varno rabo jedrskih tehnologij poskrbeli tudi v prihodnosti. Sporazum sta podpisala generalni direktor NEA William D. Magwood IV in prof. dr Leon Cizelj, predsednik upravnega odbora združenja ENEN.


Slika

V okviru 16. Mednarodne razstave inovacij (ARCA), združene s sejmom kmetijskih inovacij (AGRO ARCA), je v Zagrebu med 18. in 20. oktobrom 2018 potekalo tekmovanje izumov. S podporo Centra za prenos tehnologij in inovacij v okviru projekta Konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo so bili kar trije izumi članov konzorcija nagrajeni s srebrno medaljo in eden z bronasto. Med nagrajenci so tudi Marija Vukomanović, Srečo Davor Škapin in Danilo Suvorov z Instituta »Jožef Stefan« za izum funkcionalnih hidroksiapatitiov / zlatih kompozitov kot “zelenih” materialov z antibakterijsko aktivnostjo in postopek za njihovo pripravo ter uporabo. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo!


Slika

Raziskovalci Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" so na odprtem svetovnem prvenstvu v prepoznavanju načina gibanja s senzorji v pametnem telefonu zasedli prvo in drugo mesto. Na tekmovanju so raziskovalci Martin Gjoreski, Jani Bizjak, Vito Janko, Gašper Slapničar, Nina Reščič, Matej Marinko, Miha Mlakar, Vid Drobnič, Mitja Luštrek in Matjaž Gams s pomočjo strojnega učenja razvijali metode za prepoznavanje načina gibanja iz senzorskih podatkov. Metode so razvijali na podlagi telefonskih senzorskih podatkov, ki sta jih zbrala Univerza v Sussexu in podjetje Huawei, najboljše ekipe pa so razglasili na konferenci Ubicomp 2018, ki je letos potekala v Singapurju. Pomen tovrstnih tekmovanj je v prenosu rešitev v splošno uporabo in s tem v posodobitvi storitev.


Slika

Center za prenos tehnologij in inovacij Instituta "Jožef Stefan" je med 8. in 12. oktobrom 2018 organiziral 11. Mednarodno konferenco o prenosu tehnologij, na kateri je mednarodna komisija podelila nagrado za najboljše inovacije z javnih raziskovalnih organizacij v letu 2018. Komisija je izbrala dve zmagovalni ekipi: Jani Bizjak, Anton Gradišek in Matjaž Gams so zmagali z njihovo tehnologijo pametne ure za starejše (The ultimate European Assistant for the Elderly), ki je že zelo blizu potencialno velikega trga, Damir Hamulič, Peter Rodič, Dolores Zimerl in Ingrid Milošev pa so komisijo prepričali z njihovo tehnologijo zaščitnih premazov za ladje (Anti-fouling and corrosion protection top-coat: »The future protection of the ships.), ki ima odlično tehnološko rešitev in že nekatere dobre poskusne rezultate.


Slika

Znanstveni konzorcij pod vodstvom prof. dr. Igorja Križaja z Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Instituta »Jožef Stefan« je odkril in opisal antikoagulantni protein iz kačjega strupa; natančno so preučili molekularni način delovanja te molekule in ugotovili, da deluje predvsem v delu poti strjevanja krvi, ki je pomemben pri VTE (intrinsična pot strjevanja). Z molekularnim modeliranjem so izdelali prostorski model strukture kompleksa med modrasovo beljakovino in njeno tarčo v krvi. Zaradi unikatne strukture in načina delovanja odkritje obeta nov način zdravljenja venske tromboze, kar dokazuje tudi objava v eni najuglednejših znanstvenih revij s področja, Thrombosis and Haemostasis. O dosežku je že poročal ameriški časopis Gene Therapy Weekly.


Slika

Na Centru za prenos tehnologij in inovacij smo sooblikovali projekt, namenjen izvedbi razvojnih storitev IJS in tuje raziskovalne institucije za slovensko podjetje, ki je bil kot prvi izbran za financiranje v okviru pilotne sheme Evropske komisije KET4CleanProduction. V okviru EU konzorcija smo skupaj s partnerji oblikovali in objavili pilotni EU razpis za mikro-grants: projekte do 50.000 evrov za financiranje storitev, ki jih proizvodno podjetje (SME) naroči dvema raziskovalnima institucijama. Tako smo uspešno povezali slovensko proizvodno podjetje z raziskovalnima skupinama na IJS in v tujini – v pridobljeni projekt za izboljšanje proizvodne tehnologije. IJS je s partnerskim tehnološkim centrom iz tujine končni prejemnik sredstev.


Slika

V sklopu multikonference Informacijska družba 2018 so v petek, 12. oktobra 2018, podelili tudi nagrade. Nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Saša Divjak za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe. Priznanje za izjemno življenjsko delo je prejela tudi prof. dr. Borka Jerman Blažič. Posebno priznanje ob 90-letnici pa so podelili prof. dr. Antonu Pavlu Železnikarju. Nagrado za tekoče dosežke je dobila doc. dr. Marinka Žitnik, nagrado za najboljšega učitelja računalništva in informatike pa Gregor Anželj z Gimnazije Bežigrad. Informacijsko jagodo za najboljši dosežek je prejel projekt »Yaskawina tovarna robotov v Kočevju«, limono za najslabši dosežek pa (pre)slabo financiranje slovenske akademske znanosti.


Slika

V torek, 16. oktobra 2018, je prof. dr. Janez Štrancar, vodja Laboratorija za biofiziko na Institutu "Jožef Stefan" v Atriju ZRC širši javnosti predstavil nedavna dognanja o interakciji vdihanih nanodelcev s pljučnim epitelijem. V poljudnoznanstvenem predavanju Tatinski nanodelci v pljučih je razložil, kako so s sodelavci z novim superločljivim fluorescenčnim STED-mikroskopom prepoznali mehanizem prehoda nanodelcev čez pljučno pregrado, ki ga omogoči pojav t. i. lipidnega ovijanja. Problem takega prehoda je v tem, da lahko nanodelci preko pregrade prenesejo tudi različne celične proteine, ki lahko kasneje v krvi sprožijo nenadzorovan razvoj bolezni, npr. aterosklerozo.


Slika

Dne 3. oktobra 2018 je v Trebnjem potekal 27. Forum odličnosti in mojstrstva, katerega naslov je bil Simbioza sodobnih tehnologij in družbe: Slovenija kot soustvarjalec globalnih trendov. V enem od treh panelov so dr. Peter Wostner, prof. dr. Jože Gričar, prof. dr. Miha Japelj in dr. Nevenka Cukjati z Instituta »Jožef Stefan« predstavili razmišljanja o pametni specializaciji in pametnih sistemih. SRIP Pametna mesta in skupnosti, ki deluje pod okriljem Instituta “Jožef Stefan”, je namreč nacionalni koordinator za področje pametnih mest in skupnosti. Sodelujoči so se strinjali, da je bistvo pametne specializacije povezovanje med podjetji ter raziskovalnimi organizacijami, za uspešnost le-tega pa mora vso zadevo podpreti tudi država.


Slika

Med 3. in 5. oktobrom 2018 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala 54. mednarodna konferenca o mikroelektroniki, elektronskih sestavnih delih in materialih z delavnico Senzorji in pretvorniki. Konferenco sta soorganizirala Strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale (MIDEM) ter SRIP Tovarne prihodnosti, njen glavni cilj pa je bil tudi letos pregled dosežkov, vzpostavitev stikov in sodelovanje med znanstveniki in podjetji. Konference so se udeležili znanstveniki iz sedmih evropskih držav, Severne Amerike in Kitajske. Prof. dr. Dragan Damjanovic iz École polytechnique fédérale de Lausanne iz Švice je predstavil uvodno predavanje na temo elektromehanskih senzorjev, aktuatorjev in pretvornikov.


Slika

Center za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« je 5. oktobra predstavil Lokalni semafor podnebnih aktivnosti 2018. Gre za spletno aplikacijo, s katero lahko občine prvič celovito preverijo, kako uspešne so pri izvajanju podnebnih ukrepov. Kar 48 kazalcev aktivnosti izvajanja podnebnih ukrepov je predstavljenih za vse občine. »Občine izvajajo različne podnebne ukrepe. Spremljanje njihove uspešnosti je bilo do sedaj zahtevno, saj so bili podatki razdrobljeni po različnih virih. Za večjo preglednost so ukrepi razdeljeni na področja: stavbe, promet, kmetijstvo, gozdarstvo, industrija, odpadki, električna energija, pridobljena iz obnovljivih virov in daljinsko ogrevanje.«, je o semaforju dejal vodja CEU mag. Stane Merše.


Slika

4. in 5. oktobra 2018 Odsek za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju s TEA SISTEMI in IEI v Bruslju organizira delavnico o prenosu ter implementaciji EURATOM Direktive o radioaktivnosti v pitni vodi, ki določa zahteve za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v pitni vodi, parametrične vrednosti, metode, vrste meritev, pogostnost in obseg monitoringa radioaktivnih snovi v pitni vodi, pripravo programa monitoringa radioaktivnosti v pitni vodi ter način rednega obveščanja javnosti o rezultatih merjenja radioaktivnosti v pitni vodi. Delavnica je namenjena predstavnikom držav članic Evropske unije ter državam, ki se priključujejo Evropski uniji. Predstavljeni bodo rezultati študije, v okviru katere smo ocenili prenos in implementacijo omenjene direktive v državah članicah Evropske unije. Na delavnici bodo prav tako predstavljene aktivnosti Evropske komisije, WHO in IAEA na področju radioaktivnosti v pitni vodi.


Slika

Osrednja tema letošnjega 23. Ljubljanskega maratona zadnji oktobrski vikend je čista moč, za katero model je pripravil Center za energetsko učinkovitost Instituta “Jožef Stefan”. Kot je na novinarski konferenci povedal vodja centra mag. Stane Merše, izračun omogoča predstavo o energijskem potencialu človeškega telesa. “Priprava modela za preračunavanje tekaške energije v električno je bila svojevrsten izziv. Mehanska enegija je odvisna od mase tekača in pretečene razdalje. Prav zato je primerljiva energija lahkega afriškega tekača, ki maraton preteče v dveh urah, z energijo težjega tekača, četudi pride v cilj v treh urah.” Merše je dodal, da je razmerje med vnešeno in sproščeno energijo pri teku med 35 in 50 odstotki, pri kolesarstvu pa okrog 25 odstotno. Glede na sproščeno energijo vseh tekačev bo društvo Rdeči noski v uporabo dobilo električno vozilo, kar bi glede na lansko udeležbo pomenilo za leto dni.


Slika

Med 21. in 23. septembrom 2018 je v Istanbulu pod pokroviteljstvom predsednika Turčije potekal »Festival tehnologije«. V okviru festivala sta bila organizirana konferenca in tekmovanje mladih Hack Istanbul 2018 o informacijski varnosti in preprečevanju kibernetskega kriminala. Na konferenci je sodelovala vrsta znanih raziskovalcev iz EU in organizacije za ozaveščanje o kibernetskem kriminalu APWG iz ZDA ter predstavnikov industrije s področja informacijske varnosti. Prof. Borka Jerman Blažič, sodelavka Laboratorija za odprte sisteme in mreže IJS je imela na konferenci vabljeno predavanje z naslovom »New Legal instruments for Cross-border Crime Investigation in EU«. Za sodelovanje pri dogodku in delu na področju informacijske varnosti ji je podelil priznanje pokrovitelj konference dr. Koç, vodja Urada za digitalno transformacijo države v predsedstvu Turčije.


Slika

Institut »Jožef Stefan« je kot partner sodeloval pri projektu Noč ima svojo moč, skupaj s Hišo eksperimentov, Kemijskim inštitutom in Tehniškim muzejem Slovenije. Dne 28. septembra 2018 so v okviru vseevropske akcije Noč raziskovalcev čez dan potekale številne aktivnosti promocije znanosti in raziskovalnega dela: zanimive in poučne delavnice ter predavanja v šolah, knjižnicah in domovih starejši občanov. V večernih urah smo na IJS organizirali Večer odprtih vrat na Institutu »Jožef Stefan«, kjer so aktivnosti potekale v sodelovanju z raziskovalnimi odseki IJS, ki jih koordinira Center za prenos tehnologij in inovacij. Institut "Jožef Stefan" je odprl svoja vrata širši javnosti z večernimi ogledi odsekov, filmskim večerom, klepeti z raziskovalci in ŠEK-šovom eksperimentov.


Slika

Avstralska teniška zveza je v sodelovanju s Tennis Australia’s Game Insight Group organizirala tekmovanje z naslovom From AO to AI: Predicting How Points End in Tennis. Cilj tekmovanja je bilo narediti napovedni model, ki bi iz informacij o udarcih ter letu in hitrosti žogice avtomatsko klasificiral, kako se konča točka v tenisu. Obstajajo sistemi "sokolje oko", te funkcije končanja tekme pa za namene statistične analize ljudje dodajajo ročno. Izmed 750 tekmovalcev in raziskovalnih ekip je zmagala ekipa v sestavi Scott Sobel, ZDA in dr. Miha Mlakar, Slovenija; s svojim načinom mnogoterega znanja in kombiniranja več modelov strojnega učenja sta dosegla 95-odstotno točnost napovedi. Dr. Miha Mlakar je že 8 let zaposlen na Institutu "Jožef Stefan" na Odseku za inteligentne sisteme, je tudi selektor slovenske moške teniške reprezentance.


Slika

Instititut “Jožef Stefan” je bil s predstavitvijo različnih odsekov eden od več kot 50 partnerjev Stičišča znanosti in gospodarstva, ki se je že tretjič zapored odmevno predstavilo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Stičišče se je znova pokazalo kot uspešen in koristen projekt MIZŠ, ki povezuje znanost in gospodarstvo ter spodbuja razvoj in inovacije. Strokovna komisija Celjskega sejma je projektu podelila tri priznanja. Posebno priznanje je dobilo Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport za celostno predstavitev projekta, vodja Janez Škrlec, Razvojna raziskovalna dejavnost, je priznanje prejel za celovito predstavitev inovacij, Zlato priznanje pa sta prejela podjetje SkyLabs, d. o. o., iz Maribora, skupaj z Laboratorijem za elektronske in informacijske sisteme na FERI – Univerze v Mariboru, in sicer za aplikacije na področju vesoljskih tehnologij.


Slika

Sodelavcem Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan« sta uspela dva pomembna dosežka. V preglednem članku v reviji Trends in Biochemical Sciences so Boris Turk, Matej Vizovišek, Robert Vidmar in Marko Fonovič skupaj s še dvema kolegoma iz tujine predstavili svetovne trende za iskanje boljših metod neinvazivne diagnostike in novih biomarkerjev za boljšo stratifikacijo pacientov in hitrejše odkrivanje bolezni, vključno z rakom. V članku Zmečkane nanostrukture aluminijevega hidroksida kot sredstvo za deregulacijo tumorskega mikrookolja za zdravljenje raka v reviji Nano Letters pa se Georgy Mikhaylov, Andreja Bratovš, Vito Turk, Boris Turk in Olga Vasiljeva skupaj s šestimi kolegi iz tujine zdravljenja raka lotevajo z nanomateriali. Le-ti so zaradi svojih edinstvenih fizikalno-kemijskih lastnosti v zadnjem času postali središče multidisciplinarnih raziskav v smeri razvoja zdravljenja raka naslednje generacije.


Slika

Avtorja posterja »The self-healing effect of hybrid sol-gel coatings based on CeO2 nanoparticles modified with Ce3+ ions applied on AA7075-T6« Urša Tiringer in Gavrilo Šekularac z Odseka za fizikalno in organsko kemijo IJS sta bila nagrajena z nagrado »Young Author's EFC Poster Prize EUROCORR 2018«, ki jo podeljuje organizator konference European Federation of Corrosion (EFC). V svojem raziskovalnem delu sta razvila hibridno sol-gel prevleko na osnovi prekurzorjev (3-Glicidiloksipropil)trimetoksilana (GPTMS), tetraetil ortosilikata (TEOS), ter SiO2 nanodelcev. Prevleki sta dodala nanodelce CeO2 ter cerijev nitrat (Ce(NO3)3) za boljše korozijske lastnosti prevleke. Hibridno sol-gel prevleko sta nanesla na aluminijevo zlitino AA7075-T6. Ugotovila sta, da dodatek CeO2 nanodelcev v kombinaciji z Ce(NO3)3 v prevleko izboljša njene korozijske lastnosti ter omogoči učinek samoceljenja.


Slika

Založba Springer je objavila knjigo sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Gregorja Posnjaka z naslovom Topological formations in chiral nematic droplets. Knjiga je del serije Springer Theses, v kateri založba objavlja izjemna doktorska dela, ki se odlikujejo na svojem področju. Dr. Posnjak je svoje doktorsko delo zagovoril leta 2017 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, v njem pa je pod mentorstvom prof. Igorja Muševiča raziskoval kompleksne strukture kiralnega nematskega tekočega kristala v kapljici. Med drugim je v tem delu kot prvi predstavil točkaste defekte s topološkim nabojem -2 in -3 ter razvil novo metodo polarizirane fluorescentne konfokalne mikroskopije, ki omogoča eksperimentalno določitev direktorskih struktur.


Slika

Dne 11. septembra 2018 je CER, d. o. o., organiziral v sklopu MOS 2018 dogodek: “Dodatne spodbude za nove naložbe v energetsko učinkovitost ter obnovljive vire majhnih in srednjih velikih podjetij”. IJS in SRIP PMiS sta bila aktivno vključena, kot podpornika dogodka. Mag. Marko Šolinc je predstavil možnosti, ki jih ponuja EKO sklad. Podjetja: Petrol, Resalta, Termoshop in Plan net solar so predstavila primere dobrih praks energetsko učinkovitih rešitev. Boštjan Štruc iz Petrola je predstavil tri primere energetskih sanacij različnih objektov: Curbis – Squashland Ljubljana, Tiskarna Novo mesto; kogeneracija, Primer sončne elektrarne. Danijel Vuk iz podjetja Termoshop je predstavil primer energetske učinkovitosti uporabe toplotnih črpalk. Nov projekt hlajenja v Iskratelovem podatkovnem centru je predstavil Primož Flis (Resalta). Marko Femc iz podjetja Plan-net Solar, d. o. o., pa je v predstavitvi odgovoril na vprašanja, zakaj se splača investirati v energetsko učinkovitost v podjetjih in kakšni so multiplikativni učinki ukrepov.


Slika

Institut "Jožef Stefan" (IJS) in Strateško razvojno partnerstvo Pametna mesta in skupnosti SRIP PMiS ter Strateško razvojno partnerstvo Tovarne prihodnosti SRIP ToP sta dne 30. avgusta 2018 organizirala dogodek v Veliki predavalnici IJS »Predstavitev razpisa DEMO PILOT II 2018«. Predstavitev razpisa in uvodna pojasnila sta podala gospod Andrej Drole s podjetja APR, d. o. o., in gospod Andrej Stankovič, s podjetja S 5 poslovno svetovanje, d. o. o. Nadaljnje delo je potekalo v obliki dveh ločenih delavnic. Vodji SRIP ToP (gospod Rudi Panjtar) in SRIP PMiS (gospod Matjaž Šteblaj) sta povabila člane k aktivnemu razgovoru in formiranju osnutka strukture oblikovanja partnerstva, ki bo osnova za prijavo na razpis DEMO PILOT II 2018.


Slika

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" I. Urbančič, M. Garvas, H. Majaron, B. Kokot, P. Umek, Z. Arsov, T. Koklič, M. Škarabot, I. Muševič in J. Štrancar (F5) ter M. Čeh (CEMM in K7) so skupaj z raziskovalci Univerze v Oxfordu (UO) F. Schneiderjem, S. Galiani in C. Eggelingom ter raziskovalci University College Dublin (UCD) razkrili povezavo med vdihovanjem nanodelcev, lipidnim ovijanjem ter sprožanjem koagulacijske signalne kaskade v pljučnem epiteliju. Pri tem so ključno vlogo igrali tudi nedavno postavljeni super-ločljivi fluorescenčni STED-mikroskop na IJS, prenos znanja o STED iz UO in nove tehnike proteomike na UCD. Delo z naslovom Nanoparticles Can Wrap Epithelial Cell Membranes and Relocate Them Across the Epithelial Cell Layer je bilo objavljeno v ugledni reviji Nano Letters.


Slika

Sodelavca Odseka za biotehnologijo Milica Perišić Nanut in Janko Kos sta v ugledni reviji Seminars in Cancer Biology s faktorjem vpliva 10,2 objavila članka Cysteine cathepsins: Their biological and molecular significance in cancer stem cells in NK cells shape pancreatic and oral tumor microenvironments; role in inhibition of tumor growth and metastasis o vlogi cisteinskih peptidaz v tumorskih matičnih celicah (TMC) in njihovi regulaciji v naravnih celicah ubijalkah (NK-celice). TMC so glavni dejavnik heterogenosti tumorjev in njihove odpornosti proti konvencionalni terapiji, njihovo delovanje določajo tudi cisteinske peptidaze. TMC so poleg konvencionalne protitumorske terapije odporne tudi proti imunoterapiji, izjema so NK-celice. Vendar sčasoma tudi NK-celice izgubijo citotoksičnost, tudi zaradi povečanega izražanja endogenega zaviralca cisteinskih peptidaz cistatina F. Preprečitev delovanja cistatina F se kaže kot obetavna metoda za izboljšanje delovanja NK-celic pri imunoterapiji raka.


Slika

V ugledni reviji Journal of The Electrochemical Society (JES) je bil objavljen pregledni članek o cirkonijevih in/ali titanovih konverzijskih prevlekah, ki sta ga pripravila I. Milošev in G. S. Frankel (Fontana Corrosion Center, The Ohio State University, ZDA). Konverzijske prevleke na osnovi Zr ali Ti so protikorozijska zaščita, ki je alternativna tehnologijam kromatnih in fosfatnih prevlek, ki so lahko povezane s problemi v okolju. V preglednem članku so zaobjeti znanstveni dosežki na tem hitro razvijajočem se področju, opis sestave konverzijskih kopeli in mehanizma nanosa ter lastnosti prevlek. Podrobno so razčlenjene tudi zaščitne lastnosti teh prevlek. V drugem četrtletju 2018 je bil ta pregledni članek najbolj prenesen članek v reviji JES na področju Corrosion Science and Technology.


Slika

Dne 18. julija 2018 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala predstavitev Vanguard iniciative in projekta Greenomed. Ob tem sta paralelno potekali tudi dve delavnici: prva je bila namenjena predstavitvi idej za pilotno uporabo v prehrambni industriji SRIP Food, druga pa prepoznavanju možnosti sodelovanja in različnih priložnosti pri proizvodnji na področju De- and Re-manufacturing. Tako domači kot tuji strokovnjaki iz CNR ITIA so si prizadevali za predstavitev programa z namenom dolgoročnega spodbujanja investicij v pametno specializacijo ter vzpostavitve učinkovite in trajnostne proizvodnje. Predstavitev sta pripravila Center Tovarne prihodnosti in CNR ITIA - Consiglio Nazionale delle Ricerche skupaj s partnerji projekta GREENOMED, Pomurski tehnološki park, d. o. o. in Tehnološki park Ljubljana, d. o. o.


Slika

Mlada raziskovalka Mimoza Naseska z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je pod mentorstvom doc. dr. Tomaža Mertlja na mednarodnih konferencah LEES 2018 LEES 2018 v Portonovo, Italija in QCM 2018 v Frascatiju, Rim, Italija prejela nagrade za najboljši raziskovalni poster na temo "Optical quench and recovery of SDW state SeFe2As2 and EuFe2As2". Na posterju je predstavila meritve časovnega poteka trajektorije sistema skozi fazni prehod v stanju z valom spinske gostote v materialih SeFe2As2 in EuFe2As2 z uporabo časovno ločljive ultrahitre spektroskopije. Ultrahitra časovno ločljiva spektroskopija je postala pomembno orodje za preučevanje faznih prehodov na zelo kratki časovni skali, ker nam ponuja vpogled v mikroskopske procese, ki jih ne moremo opazovati pri ravnovesnih razmerah. Na omenjenih konferencah je bil poster mlade raziskovalke izbran za enega od najboljših izmed več kot petdeset posterjev razstavljalcev s celega sveta.


Slika

Prof. dr. Svjetlana Fajfer se je med 4. in 11. julijem 2018 udeležila XXIX International Conference on High Energy Physics v Seoulu v Južni Koreji. Na konferenci je bilo 1 100 fizikov, predstavljenih pa je bilo 39 plenarnih predavanj. Prof. dr. Svjetlana Fajfer je imela plenarno predavanje z naslovom Flavor Theory & outlook, v predavanju pa je predstavila najbolj pomembne rezultate na področju fizike kvarkovskih in leptonskih okusov. Poudarek je bil na tako imenovanih anomalijah mezonov B. Odmike je mogoče razumeti kot rezultat vpliva fizike onkraj Standardnega modela. Predavanje sodelavke Instituta "Jožef Stefan" je poleg osebnega obenem tudi priznanje skupini za teoretično fiziko visokih energij na Odseku za teoretično fiziko IJS.


Slika

Na Institutu "Jožef Stefan" je 5. julija 2018 potekala predstavitev Vanguard Pobude za novo rast preko pametne specializacije. Dogodek sta organizirala Center - Tovarne prihodnosti Instituta "Jožef Stefan" in SBRA. Pobudo sta predstavila predsednik SBRA izred. prof. dr. Draško Veselinovič in vodja EU politik in projektov mag. Maja Ferlinc. V iniciativi sodeluje več kot 30 industrijsko močnih regij, ki uporabljajo svojo strategijo pametne specializacije za spodbujanje gospodarske rasti s podjetniškimi inovacijami in industrijsko prenovo na prednostnih področjih EU. V okviru Vanguard iniciative deluje pet demonstracijskih projektov: biogospodarstvo – medregionalno sodelovanje na področju učinkovite rabe biomase, učinkovita in trajnostna proizvodnja, visoko učinkovita proizvodnja preko 3D-tiskanja, komponente za obnovljive vire in pridobivanje energije na morju (offshore), novi nanoprodukti.


Slika

Pretekli teden je v prostorih Univerze v Novi Gorici potekal petdnevni tečaj o odprtem izobraževanju. Tečaj sta organizirala Univerza v Novi Gorici in UNESCO, Katedra za odprte tehnologije za odprte izobraževalne vire in odprto učenje, ki deluje v okviru Instituta "Jožef Stefan". Cilj tečaja je bil udeležencem približati osnovna znanja, praktične nasvete in izkušnje, ki jim bodo v pomoč pri uporabi odprtih izobraževalnih virov (OER) in pripravi lastnih izobraževalnih materialov. Udeleženci so se seznanili s postopki, metodami in orodji odprtega izobraževanja. Slišali so, kako uskladiti odprto izobraževanje z razvojnimi in strateškimi cilji.


Slika

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan", N. Aničić, M. Vukomanović in D. Suvorov (Odsek za raziskave sodobnih materialov, K9) in Tilen Koklič (Odsek za fiziko trdne snovi, F5), so razkrili osnovne principe kontaktnega mehanizma protimikrobnega delovanja MgO. Potrdili so ključno vlogo površinskih defektov MgO pri hidrolizi, antibakterijski aktivnosti in ROS-generaciji ter nakazali pomembne smernice pri nadaljnjem oblikovanju medicinskih pripomočkov z vsebnostjo MgO. Ugotovitve so objavili v reviji Small, ki je ilustracijo raziskave izbrala tudi za naslovno stran revije.


Slika

Slovenska fuzijska asociacija, ki ima sedež na Institutu »Jožef Stefan«, je konec maja soorganizirala obisk Itra v Cadarachu v Franciji. Slovensko delegacijo, v kateri so bili poleg raziskovalcev na področju fuzije tudi predstavniki medijev in MIZŠ, je sprejel generalni direktor Bernard Bigot, ki je predstavil projekt in vodil delegacijo po gradbišču in prostorih, kjer že poteka sestavljanje delov reaktorja. ITER je mednarodni projekt, pri katerem sodelujejo Evropska unija, Indija, Japonska, Kitajska, Koreja, Rusija in ZDA. Projekt se je že prevesil v drugo polovico, prva plazma je napovedana za leto 2025. Slovenija se v razvoj fuzijske energije vključuje preko projekta Iter in Evropskega fuzijskega programa EUROfusion .


Slika

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 20. junija 2018 obiskal sedež Evropske agencije za jedrske raziskave CERN. Predsednika je sprejela generalna direktorica dr. Fabiola Gianotti: pokazali so mu pospeševalnik LHC, ki pospešuje protone do zelo visokih enrergij, in eksperiment ATLAS, s katerim preučujemo trke teh protonov. Med obiskom se je srečal tudi s slovenskimi znanstveniki, ki delajo v CERN-u, tudi s sodelavci Instituta "Jožef Stefan", ki sodelujejo v eksperimentu ATLAS in ki jim je predsednik Pahor leta 2016 podelil državno odlikovanje red za zasluge za vrhunske znanstvene dosežke. Na fotografiji so z leve proti desni: dr. Andrej Gorišek, prof. dr. Andrej Filipčič, prof. dr. Marko Mikuž, predsednik RS Borut Pahor, dr. Tara Nanut, dr. Matevž Červ in doc. dr. Igor Mandič.


Slika

Odsek za fizikalno in organsko kemijo Instituta »Jožef Stefan« je v sodelovanju s podjetjem Talum, d. d., v juniju organiziral tridnevno mednarodno znanstveno srečanje CorrTalk 2018: Workshop on integrative approaches to corrosion research, v okviru katerega so partnerji M-era.Net projektov COR_ID in COIN DESC, ki ju koordinirata prof. dr. Ingrid Milošev in doc. dr. Anton Kokalj, predstavili najnovejše izsledke raziskav na področju korozije in inhibicije korozije. Srečanje je bilo namenjeno spodbujanju interdisciplinarnih načinov reševanju tehnoloških izzivov korozije. Prispevki udeležencev iz sedmih evropskih držav, med njimi vodilnih strokovnjakov na področju korozije, so obsegali elektrokemijo, analizo površin in molekulsko modeliranje ter integracijo slednjih v koherentni raziskovalni način.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« je v dneh od 13. do 15. junija 2018 potekala mednarodna konferenca IFIP DSS 2018, "The 19th Open Conference of the IFIP WG 8.3 on Decision Support Systems". Gre za bienalno srečanje raziskovalcev s področja sistemov za podporo pri odločanju, ki ima dolgo tradicijo. Tema letošnje konference je bila "DSS Research Delivering High Impacts to Business and Society", poudarek je bil torej na uporabi informacijskih sistemov za podporo pri odločanju v praksi. Poleg vabljenih predavanj prof. Arkadyja Zaslavskyja iz Avstralije in prof. Marka Debeljaka iz Slovenije je bilo na konferenci predstavljenih 26 referatov in 12 posterjev. Srečanja se je udeležilo okrog 50 raziskovalcev iz 17 držav.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« so 15. junija 2018 podelili nagrade avtorjem najboljših fotografij v natečaju Podnebna pot, ki je potekal v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Na natečaj so prejeli 117 fotografij. Prvonagrajeni kolaž fotografij avtorja Samija Rahima prikazuje, kaj lahko vsak posameznik v gospodinjstvu sam naredi za zmanjševanje emisij. Drugo nagrajena fotografija avtorja Alena Hohegerja prikazuje najboljšo kombinacijo za preživljanje prostega časa, to sta kolo in gozd kot ponor toplogrednih emisij. Tretje nagrajena fotografija avtorice Tie Skok pa se poglobi v soočanje s plastiko. Nagrade so prispevali: ELES (prva nagrada električno kolo), Borzen (druga nagrada skiro in tretja nagrada longboard). Ob podelitvi nagrad so bile fotografije priložnostno razstavljene.


Slika

Združenje European Atomic Energy Society (EAES), ki povezuje direktorje in vodilne raziskovalce evropskih jedrskih raziskovalnih inštitutov, se je med 2. in 6. junijem 2018 v Celju zbralo na rednem letnem srečanju, ki ga je v letu 2018 organiziral Odsek za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«. Odprtja srečanja so se udeležili mag. Klemen Potisek, državni sekretar za energetiko, g. Martin Novšak, direktor Gen energije in dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja IJS. Člani EAES so med drugim razpravljali o raziskovalno-razvojnem sodelovanju s tretjimi državami, o inovacijski podpori jedrski industriji in o obvladovanju radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo pri raziskavah. V letu 2018 bo združenju predsedoval prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko.


Slika

Sodelavec Odseka za elektronsko keramiko doc. dr. Tadej Rojac je prejel nagrado za mlade znanstvenike društva IEEE Ultrasonics, Ferroelectrics and Frequency Control Society za prispevek k raziskavam kemijsko kompleksne feroelektrične keramike. Nagrado podeljujejo enkrat letno za dosežke raziskovalcev v zgodnjem obdobju znanstvene kariere, in sicer za področje feroelektričnih materialov in njihovih aplikacij. Dobitniki te prestižne nagrade iz prejšnjih let, danes priznane in vodilne osebnosti na področju feroelektrikov, so pretežno znanstveniki iz Združenih držav Amerike.


Slika

V okviru Industrijskega foruma IRT 2018 4. junija 2018 v Portorožu je potekalo tudi srečanje vseh partnerjev programa „Gradniki, orodja in sistemi za tovarne prihodnosti – GOSTOP“. Na sredini izvajanja programa je 19 partnerjev iz trinajstih slovenskih podjetij in šestih raziskovalnih organizacij predstavilo do sedaj opravljeno delo, pri katerem so kritično maso znanja in izkušenj iskali predvsem na tehnoloških področjih, ki imajo v Sloveniji že danes določene komparativne prednosti in zato možnosti za večjo uveljavitev slovenskega znanja tudi v svetu; to so predvsem tehnologije vodenja sistemov, robotika, orodjarstvo in fotonika. Program GOSTOP bo gotovo pospešil razumevanje in pomen uporabe koncepta pametnih tovarn v Sloveniji, vsi udeleženci pa so izrazili pričakovanja o podpori nove slovenske vlade.


Slika

Z veseljem sporočamo, da je Evropska komisija potrdila skupen projekt konzorcija partnerjev Ustanove Hiša eksperimentov, Instituta »Jožef Stefan«, Kemijskega inštituta in Tehniškega muzeja Slovenije z naslovom »Noč ima svojo moč«. Cilj tega projekta je zasnovati skupek aktivnosti, ki jih bomo izvedli v okviru Evropske noči raziskovalcev v letih 2018 in 2019. Evropska noč raziskovalcev je vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020. Projekt bo združil 27 raziskovalnih institucij z namenom ozaveščanja o raziskovanju in inovacijah, o povezanih družbenih in gospodarskih koristih ter kariernih možnostih. V »nočnih« dejavnostih 28. septembra 2018 bo po vsej Sloveniji sodelovalo več kot 40 000 obiskovalcev iz različnih ciljnih skupin.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« je 17. maja 2018 potekalo predavanje na temo novosti s področja znanosti, raziskav in inovacij v EU s poudarkom na prihajajočem 9. okvirnem programu (FP9 2021-2027). Ob tej priložnosti je Institut obiskal izred. prof. dr. Draško Veselinovič, predsednik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA) v Bruslju, ki je predstavil bodoče vsebinske poudarke in okvirni finančni načrt prihajajočega 7-letnega evropskega raziskovalnega programa FP9, poimenovanega Horizon Europe. Gre za nadaljevanje okvirnega programa Horizon 2020. Predstavitev je bila ponovno iztočnica predvsem za razpravo o problematiki financiranja znanosti tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju. Predstavitve so se udeležili tudi predstavniki drugih slovenskih raziskovalnih in gospodarskih ustanov.


Slika

Dne 16. maja 2018 je ekipa misije Green Light World Flight na Institutu “Jožef Stefan” predstavila podatke, ki jih je v enomesečnem letu z ultralahkim letalom prek Azije zbiral Matevž Lenarčič. “Med poletom smo merili prispevke, ki jih povzročajo tako naravni kot človeški viri, eden od poudarkov pa je veljal črnemu ogljiku, ki ga v zrak izpuščajo promet, individualna kurišča in industrija.”, je poudaril vodja znanstvenoraziskovalne ekipe doc. dr. Griša Močnik z Instituta “Jožef Stefan”. Misija GLWF ima dva cilja: predstavitev podatkov na znanstvenih konferencah in ozaveščanje javnosti, saj je problem črnega ogljika povezan z življenjem vsakega od nas. “Žal pa naša družba še ni dovolj zrela, da bi rekla: ‘Dovolj je.’”, je poudaril Matevž Lenarčič.


Slika

Med tremi novimi članicami upravnega odbora Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) je tudi pomočnica direktorja Instituta »Jožef Stefan« dr. Romana Jordan. Upravni odbor sestavljajo strokovnjaki z znanjem in izkušnjami na področju izobraževanja, raziskav in poslovanja. Poleg Jordanove sta bili imenovani tudi Francozinja Agnes Paillard in Italijanka Gioia Ghezzi, vse tri pa so si s svojim delom na področju poslovanja, inovacij in akademskih krogov prislužile izredno spoštovanje, dr. Jordanova pa poleg tega sedaj predseduje tudi upravnemu odboru Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev. Vse tri se bodo upravnemu odboru EIT pridružile 1. julija 2018 in bodo v njem štiri leta. Tako bodo pomagale pri zagotavljanju inovativnih zmogljivosti Evrope.


Slika

Revija Nature Physics je objavila članek z naslovom Observation of two types of fractional excitation in the Kitaev honeycomb magnet sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", Nejca Janše, Andreja Zorka, Matjaža Gomilška, Mateja Pregelja in Martina Klanjška ter kolegov iz Švice. V članku je opisana prva čista potrditev obstoja dveh tipov anyonskih kvazidelcev v plastovitem kristalu α-RuCl3, ki velja za najboljšo uresničitev šestkotne Kitaeve mreže. Desetletje stara odmevna Kitaeva napoved je po svetu sprožila številne eksperimentalne poskuse potrditi obstoj anyonov. Odkritje je pomembno tudi zato, ker prav anyoni, s katerimi je mogoče izvajati operacije vezanja, ponujajo eno izmed najobetavnejših podlag za topološko kvantno računalništvo.


Slika

V novem trkalniku SuperKEKB na inštititu KEK v Tsukubi na Japonskem so prvič trčili pospešeni delci, elektroni in pozitroni. To je prvi nov trkalnik, ki je začel delovati po Velikem hadronskem trkalniku LHC v CERN-u v Ženevi, ki so ga pognali pred desetimi leti. Meritve s trkalnikom naj bi potekale nekaj let, dokler ne bodo z detektorjem našteli okoli 50 milijard razpadov delcev, sestavljenih iz kvarkov b, imenovanih mezoni B. Pospeševalnik SuperKEKB je skupaj z detektorjem Belle II namenjen iskanju t. i. »nove fizike«, pojavov zunaj Standardnega modela, teorije osnovnih delcev in njihovih interakcij. V skupini 750 znanstvenikov iz 25 držav je tudi skupina slovenskih fizikov z Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: prof. dr. Peter Križan, prof. dr. Samo Korpar in prof. dr. Boštjan Golob.


Slika

Med številnimi sodelujočimi na 3. mednarodnem sejmu sodobnega zdravstva Medical, ki je bil od 17. do 19. aprila 2018 v Gornji Radgoni, je bil tudi Institut »Jožef Stefan«. Na razstavnem prostoru so bile predstavljene številne inovacije in nove tehnologije, ki se posredno uporabljajo za zdravljenje hudih bolezni, lajšanje bolezenskih stanj, diagnostiko, medicinski merilni nadzor, spremljanje reakcij pri uporabi zdravil, ciljno doziranje zdravilnih učinkovin, analizo telesnih tekočin ipd. Posebno priznanje za celovito predstavitev je prejel Direktorat za znanost Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Priznanje za predstavitev na področju bionike in medicinskih tehnologij pa je prejel tudi Janez Škrlec kot samostojni podjetnik skupaj s partnerji.


Slika

Center za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor 17. aprila 2018 predstavil prvo Podnebno ogledalo Slovenije. Zanimanje je bilo izjemno, saj je rezultate spremljalo in o njih razpravljalo okrog 100 udeležencev. Glavni poudarki prestavitve so bili: Slovenija dobro izpolnjuje zaveze iz Pariškega sporazuma in dosega cilje, ki si jih je dala na področju toplogrednih plinov. V zadnjih dveh letih sicer ugotavlja rahlo povišanje toplogrednih plinov (predvsem iz prometa), vendar še vedno ostaja v okviru danih ciljev. Podnebno ogledalo je pripravila ekipa Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju z deležniki na podlagi zbirke obsežnih podatkov v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050.


Slika

Vrh Organizacije Združenih narodov je septembra 2015 sprejel Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki pomeni zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti pri reševanju ključnih izzivov naše dobe, opisanih v 17 ciljih trajnostnega razvoja. Za lažjo uresničitev ciljev trajnostnega razvoja je bil ustanovljen tudi mehanizem za podporo tehnologij, ki ga med drugim sestavlja medinstitucionalna delovna skupina OZN za znanost, tehnologijo in inovacije za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja. Po obsežnem izbirnem postopku je bila 3. aprila 2018 v desetčlansko skupino imenovana vodjinja Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu "Jožef Stefan" dr. Špela Stres. Dr. Špeli Stres čestitamo ob imenovanju na mesto članice skupine in ji želimo veliko uspeha pri opravljanju pomembne funkcije.


Slika

V ponedeljek, 9. aprila 2018, so se začele globalne letalske meritve absorpcije aerosolov. Slovenski letalec Matevž Lenarčič je z ultralahkim letalom Dynamic WT9 poletel na novo misijo. Letošnji polet je nadaljevanje od leta 2012 in se bo osredinil na Azijo. Kot je povedal doc. dr. Griša Močnik z Instituta »Jožef Stefan«, ki je poleg dr. Luka Drinovca odgovoren za znanstveni del misije, je tokratni polet zanimiv, ker bo Lenarčič letel na področjih, kjer doslej ni bilo nobenih ali zelo malo meritev. »Absorbirajoči aerosoli (med njimi dominira črni ogljik) so za CO2 drugi najpomembnejši povzročitelji segrevanja atmosfere. Meritve absorpcije aerosolov so pomembne za določitev vloge teh aerosolov k globalnim in regionalnim podnebnim spremembam.«


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« je 5. aprila 2018 v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Kemijskim inštitutom potekala delavnica Praktični nasveti za pisanje uspešnega projektnega predloga: ERC Starting Grant in ERC Consolidator Grant. Cilj delavnice je bil povečati razumevanje celotnega procesa ocenjevanja projektnih prijav za projekte Evropskega raziskovalnega sveta. Delavnica je bila namenjena vsem raziskovalkam in raziskovalcem, ki nameravajo prijavljati ERC Starting Grant in ERC Consolidator Grant v okviru razpisa za leto 2019. Delavnico je izvedla Lotte Jaspers iz mednarodno uveljavljene agencije za usposabljanje in svetovanje na področju ERC-projektov, Yellow Research iz Nizozemske, prisluhnilo pa ji je več kot osemdeset raziskovalk in raziskovalcev iz omenjenih raziskovalnih ustanov.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« ob koncu marca potekajo dnevi Jožefa Stefana, saj 24. marca praznujemo obletnico rojstva velikega slovenskega znanstvenika Jožefa Stefana. Dnevi Jožefa Stefana se vsako leto končajo v soboto z dnem odprtih vrat Instituta, ki jih organizira Center za prenos tehnologij in inovacij v sodelovanju z raziskovalnimi odseki na Institutu. Letos je dan odprtih vrat potekal na sončno soboto, 24. marca 2018. Z dnem odprtih se tudi Institut vključuje v proces vzpostavljanja učeče se družbe in spodbujanja zanimanja otrok in odraslih za naravoslovje. Hkrati je dan odprtih vrat odlična priložnost tudi za podjetja, ki tako dobijo vpogled v laboratorije Instituta in dobijo prvi vtis o možnostih sodelovanja.


Slika

V zadnjem tednu marca 2018 so na reaktorju TRIGA gostili prof. Korda Smitha in prof. Bena Forgeta ter njunih osem študentov iz svetovno priznane in ugledne univerze MIT na tečaju iz eksperimentalne reaktorske fizike. Namen tečaja je bil, da se študenti in raziskovalci z MIT-a spoznajo z eksperimenti reaktorske fizike, jih naredijo in rezultate kasneje uporabijo za preveritev njihovih simulacijskih orodij. Simulacijska orodja, ki jih razvijajo na MIT, so namreč ena najnaprednejših simulacijskih orodij za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih na svetu. Dejstvo, da ameriški raziskovalci pridejo na reaktor TRIGA in ne na katerega od drugih raziskovalnih reaktorjev na svetu, je posebno priznanje slovenski jedrski stroki, raziskovalcem na področju reaktorske fizike ter navsezadnje tudi skrbnim in spretnim operaterjem reaktorja.


Slika

V reviji Science Advances je izšel nov članek raziskovalcev Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića. Superprevodniki so znani po tem, da nimajo električnega upora, kar je ena izmed posledic makroskopske kvantne narave tega pojava. Vendar se je izkazalo, da to ne velja vedno. V eksperimentu, ki sta ga izvedla Ivan Madan in Jože Buh, so s kratkimi laserskimi sunki pokazali, da je mogoče superprevodne nanožice z majhnimi premeri spraviti v metastabilno kvantno stanje, v katerih je upor različen od nič in ga je mogoče kontrolirati. Odkritje napoveduje nov temeljni kvantni pojav neravnovesnih superprevodnih stanj, povezan s kvantnim kaosom, hkrati pa je zanimivo tudi z vidika razvoja novih detektorjev posameznih fotonov v kvantnih šifriranih komunikacijah in detekciji elementarnih delcev.


Slika

Slovensko-kitajska delegacija, ki se je v Ljubljani udeležila 12. zasedanja skupnega slovensko-kitajskega Odbora za znanstveno-tehnološko sodelovanje, je v torek, 27. marca 2018, obiskala tudi Reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« na lokaciji na Brinju. Vodja RIC prof. dr. Borut Smodiš in vodje raziskovalnih odsekov na reaktorskem centru so predstavili delovanje reaktorja in Instituta na lokaciji na Brinju ter jih seznanili z najodmevnejšimi raziskovalnimi aktivnostmi in raziskovalno opremo na področju miroljubne rabe jedrske energije in okoljskih znanosti v Sloveniji. Kitajsko delegacijo, v kateri so bili predstavniki ministrstva za znanost in tehnologijo ter predstavnik akademije, so najbolj zanimale možnosti nadaljnjega sodelovanja z Institutom, sploh na področjih protonske terapije, fuzije in fisije. Vsi so se zavezali k še tesnejšemu sodelovanju.


Slika

V reviji Progress of Materials Science (faktor vpliva 31.140) sta na povabilo urednika sodelavki Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Darja Lisjak (Odsek za sintezo materialov) in doc. dr. Alenka Mertelj (Odsek za kompleksne snovi) objavili pregledni članek Anisotropic magnetic nanoparticles: A review of their properties, synthesis and potential applications. Zaradi zanimivih lastnosti in široke možnosti uporabe magnetnih nanodelcev v tehniki, ekologiji in biomedicini se znanstveno raziskave le-teh povečujejo že vsaj dve desetletji. V članku sta se avtorici osredinili na anizotropne magnetne nanodelce, ki poleg nanodimenzij tudi zaradi anizotropne oblike izkazujejo znanstveno in uporabno zanimive lastnosti.


Slika

Sodelavca Odseka za elektronsko keramiko Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Barbara Malič in doc. dr. Tadej Rojac sta na povabilo urednika revije Nature Materials za rubriko News and Views napisala mnenjski članek High piezoelectricity via enhanced disorder. Analizirala sta članek, objavljen v isti številki revije (objava na spletu 19. 3. 2018), v katerem so Fei Li in sodelavci poročali o izjemno veliki piezoelektričnosti relaksorsko feroelektrične keramike na osnovi svinčevega magnezijevega niobata titanata (PMN-PT). Avtorji so z dopiranjem z redkimi zemljami ustvarili kemijske in strukturne heterogenosti v PMN-PT na nanometrski skali, kar je vodilo do doslej najvišjih objavljenih vrednosti piezoelektričnih koeficientov v keramiki (d33 do 1 500 pC/N).


Slika

Detektor Belle II, ki ga raziskovalci z Instituta "Jožef Stefan" skupaj s sodelavci iz petidvajsetih držav pripravljajo ob pospeševalniku SuperKEKB v Tsukubi na Japonskem, beleži nov pomemben uspeh. V sredo, 21. marca 2018, so v glavnem obroču uspešno shranili pospešeni žarek elektronov, prvič po tem, ko so v sedmih letih temeljito prenovili celoten sistem pospeševalnika. Žarek pozitronov bo nared v začetku aprila, kmalu nato lahko pričakujemo prve trke elektronov in pozitronov. V detektorju Belle II bomo preučevali trke, pri katerih bodo nastajali kratkoživi delci z zanimivimi lastnostmi. Natančne meritve lastnosti redkih procesov pri njihovih razpadih bodo bistvene pri iskanju novih pojavov, ki bi lahko pripeljali do globljega razumevanja osnovnih delcev.


Slika

V okviru 26. Dnevov Jožefa Stefana so 23. marca 2018 razglasili zmagovalca direktorjevega sklada. Med devetimi prijavami se je kot najbolj obetajoč projekt izkazal projekt Laboratorij za kolaborativno robotiko s poudarkom na fizični interakciji med človekom in robotom, ki sta ga predstavila doc. dr. Tadej Petrič in dr. Dragi Kocev. Njune raziskave bodo usmerjene v razumevanje gibanja človeka, strojnega učenja in robotike, rezultati in razvite metode vodenja pa bodo prinesle pozitiven družbeni učinek, saj bodo takšni roboti sposobni intuitivnega fizičnega sodelovanja z ljudmi in bodo lahko pomagali v gospodinjstvu, na delovnem mestu in v oskrbi starejših. Institut »Jožef Stefan« je z Direktorjevim skladom že tretje leto zapored podprl najboljše mlajše raziskovalce na začetku njihove raziskovalne kariere.


Slika

Institut »Jožef Stefan« je podelil nagrade zlati znak Jožefa Stefana. Dr. Boris Brus je prejel zlati znak za odmevnost doktorskega dela Strukturno podprto načrtovanje in vrednotenje spojin s potencialnim imunomodulatornim in nevroprotektivnim delovanjem; delo je pod mentorstvom prof. dr. Stanislava Gobca opravil na Fakulteti za farmacijo. Dr. Tina Lebar je prejela zlati znak za odmevnost doktorskega dela Načrtovanje genskih regulatornih omrežij na osnovi DNA vezavnih proteinov; delo je opravila pod mentorstvom izr. prof. dr. Mojce Benčina in prof. dr. Romana Jerale na Medicinski fakulteti. Dr. Zala Lenarčič je zlati znak prejela za odmevnost doktorskega dela Neravnovesne lastnosti Mottovih izolatorjev; delo je opravila pod mentorstvom prof. dr. Petra Prelovška na Fakulteti za fiziko in matematiko.


Slika

V okviru 26. Dnevov Jožefa Stefana je imel 21. marca 2018 vabljeno predavanje tudi Nobelov nagrajenec za fiziko v letu 2016 prof. dr. Duncan Haldane s Princeton University v ZDA. Velika predavalnica inštituta je bila premajhna za vse, ki so mu želeli prisluhniti, so pa predavanje Nobelovca lahko spremljali preko prenosa v galeriji Instituta. Prof. Haldane je tokrat, nasprotno od nastopov na Fakulteti za matematiko in fiziko, spregovoril bolj poljudno in predstavil prepletenost kot Einsteinovo darilo kvantni mehaniki. Haldana, ki je po materi Slovenec in po očetu Škot, je med drugimi sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor, ameriški veleposlanik Brent Hartley, predsednik SAZU Tadej Bajd, izredno zanimanje zanj pa so izkazali tudi številni slovenski mediji.


Slika

Mentor leta 2017 je postal dr. Primož Ziherl, sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Ziherla je nominiral nekdanji doktorand dr. Matej Krajnc, s katerim sta začela sodelovati že v času Kranjčevega magistrskega študija. Dr. Ziherl mu je takrat za magistrsko delo namenil ambiciozen projekt na temo mehanike epitelijskih tkiv, za katerega je dr. Krajnc prejel univerzitetno Prešernovo nagrado ter svojo prvo znanstveno objavo v priznani mednarodni reviji Soft Matter, kasneje pa ga je nadgradil v doktorsko delo. Dr. Ziherl ga je ves čas podpiral in mu v celoti zaupal, hkrati pa ga je naučil vseh korakov znanstvenega dela.


Slika

Odsek za Eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani zadnji februarski dan v letu 2018 praznujeta. Kot pravi prof. dr. Peter Križan: »'Veliko oko' je spregledalo!" Detektor Čerenkovih obročev pri spektrometru Belle II, ki so ga raziskovalci Instituta "Jožef Stefan", Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru z japonskimi sodelavci pod vodstvom prof. dr. Sama Korparja sestavili ob elektronsko-pozitronskem trkalniku SuperKEKB v Tsukubi na Japonskem, je zaznal Čerenkov obroč kozmičnega miona, ki je preletel spektrometer Belle II. V tem prvem preizkusu se je odlično obnesla tudi čitalna elektronika, ki omogoča zaznavanje posameznih fotonov in je plod raziskav na IJS, izdelana pa je v sodelovanju s slovensko industrijo.


Slika

V Ljubljani je potekalo uvodno srečanje evropskega projekta ELEXIS, katerega nosilec je Institut "Jožef Stefan". Glavni namen projekta je vzpostaviti sodobno leksikografsko infrastrukturo za vse evropske jezike ob uporabi naprednih tehnologij strojnega učenja, tekstovnega rudarjenja, semantičnih tehnologij in umetne inteligence. Kot je pojasnil vodja projekta Simon Krek z Instituta "Jožef Stefan", slovarji niso le obsežne, sistematično organizirane zbirke podatkov o jeziku, pomembni so tudi kot kulturni ali zgodovinski artefakti. Sedaj so jezikovni podatki v teh zbirkah nepovezani in nedostopni za napredno računalniško rabo. Projekt je finančno podprt v okviru programa Obzorje 2020. Njegova vrednost je pet milijonov evrov, trajal pa bo štiri leta, do januarja 2022.


Slika

6. italijanski poslovni forum, ki je tudi letos potekal na Institutu “Jožef Stefan”, je tokrat izpostavil pomen investicij. Predsednik italijansko-slovenskega foruma Jurij Giacomelli je poudaril, da inovacije pomembno vplivajo na rast, zato so še posebej pomembne za države, katerih gospodarski rezultati zaostajajo za povprečjem EU. Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je kritično opozoril, da se Slovenija v zadnjih letih oddaljuje od začrtanih smernic Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020 (RISS): "Slovenija je v zadnjih letih hujšala v možgane," je bil slikovit Lenarčič. Udeleženci so med drugim spoznali tudi dva odlična poslovna primera podjetništva z visoko dodano vrednostjo: ajdovski Pipistrel je predstavil ustanovitelj in direktor Ivo Boscarol, Salonit Anhovo pa predsednik uprave Julijan Fortunat.


Slika

Sodelavca Laboratorija za bioanalitiko doc. dr. Aleš Lapanje z Odseka za znanosti o okolju Instituta “Jožef Stefan” in dr. Jan Zrimec, sedaj na podoktorskem izpopolnjevanju na Univerzi Chalmers na Švedskem, sta prva pokazala vplive strukturnih lastnostih DNA na medvrstni prenos genov pri bakterijah. S fizikalnimi lastnostmi DNA v nekodirajočih predelih sta napovedala odsek DNA, ki se prenese na druge bakterije, ter repertoar novih gostiteljev teh genov. Ta postopek tako omogoča izbiro ustreznih kombinacij antibiotikov, ki zmanjšajo prenos odpornosti med bakterijami. Izsledki so bili objavljeni v reviji Scientific Reports v članku z naslovom DNA structure at the plasmid origin-of-transfer indicates its potential transfer range.


Slika

Evropski projekt REProMag, pri katerem kot partner sodeluje Odsek za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan", je dobil prestižno nemško Nagrado za učinkovito rabo surovin 2017". Projekt REProMag, pri katerem sodeluje 14 partnerjev iz 5 držav, je uspešno razvil tehnološki proces ponovne uporabe recikliranih magnetov redkih zemelj, ki omogoča ekonomično proizvodnjo magnetnih delov s kompleksnimi strukturami in geometrijo, medtem ko je 100 % brez odpadnega materiala vzdolž celote proizvodne verige. Zmagovalce izbira žirija nemškega ministrstva za gospodarstvo; letos je izbrala tri industrijske projekte in enega akademskega. Že pred tem je projekt dobil Ecotech-nagrado nemške zvezne dežele Baden-Württemberg na področju učinkovite rabe surovin.


Slika

Revija Nature Communication je objavila delo sodelavca Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko prof. dr. Uroša Cvelbarja in kolegov korejske univerze KAIST The creation of electric wind due to the electrohydrodynamic force. V delu poročajo o neposrednem dokazu, da nastane električni veter zaradi elektrohidrodinamske sile, ki jo povzroči sklopitev nabitih delcev v plazmi z nevtralnimi delci. Ta pojav ima zelo dolgo zgodovino in je popularen znanstveni predmet, saj naj bi predstavljal enega od osnovnih mehanizmov v naravnih pojavih, vključno s konvekcijo ionov in nevtralnih delcev v planetarnih atmosferah in gibanju nevtralnih delcev v električnih razelektritvah. Razjasnitev tega pojava bo najverjetneje našla novo mesto v razumevanju sklopitve nabitih delcev z nevtralnimi na različnih področjih od procesnih plazem, fuzije, astrofizike do vesoljskega pogona.


Slika

Na nagradah Slovenske znanstvene fundacije 22. januarja 2018 za promocijo znanosti sta nagradi Prometej dobila tudi Institut "Jožef Stefan" kot institucija in prof. dr. Matjaž Gams kot posameznik. Prestižno nagrado "Komunikatorica znanosti" leta 2017 je dobila Delova novinarka Silvestra Rogelj Petrič. Slovenska znanstvena fundacija (SZF), ustanovljena leta 1994, v okviru svojih dejavnosti spodbuja tudi tako imenovano komuniciranje oziroma populariziranje znanosti. Na eni strani spodbuja raziskovalce, da s poljudnim pisanjem in predavanji obveščajo najširšo javnost o svojem delu in dosežkih, na drugi strani pa novinarje in medije, da poročajo o raziskovalnih novostih. Tako je direktor SZF dr. Edvard Kobal na slavnostni akademiji zahvalnega dneva SZF izročil priznanja odličnim promotorjem oziroma komunikatorjem znanosti v preteklem letu.


Slika

Britanska založba Taylor & Francis je nedavno objavila knjigo z naslovom Cellular Patterns, ki sta jo napisala dr. Antonio Šiber z Instituta za fiziku iz Zagreba in prof. dr. Primož Ziherl. Bogato ilustrirana knjiga prinaša pregled eksperimentalnih in teoretičnih osnov na hitro razvijajočem se področju mehanike bioloških tkiv, saj obravnava različne vidike strukture in oblike pretežno epitelijskih tkiv kakor tudi izbrane morfogenetske transformacije, predvsem tiste, ki so značilne za embrionalni razvoj. Zaradi pedagoškega načina, h kateremu prispevajo tudi opomniki s ključnimi tehničnimi in vsebinskimi pojmi ter številne naloge, je lahko zanimiva tako za študente kot za raziskovalce, ki jih zanimata biofizika in kvantitativna biologija.


Slika

Eden prvih poskusov, da bi razumeli nabojno dinamiko v sistemih z mešano valenco, je iz leta 1939, ko je Evert Verwey, danski kemik, opazil nenaden skok upornosti magnetita blizu -150 °C. Sedaj skupina raziskovalcev iz Slovenije in Nemčije v zadnji številki revije Science Advances poroča o podobnem Verweyevem prehodu v popolnoma drugačnem sistemu, sestavljenem iz negativno nabitih molekul kisika. Spojina Cs4O6 prehaja med stanjem, kjer so v strukturi vse enote O2x- enake v stanje z dobro definiranimi superoksidnimi O2- in peroksidnimi O22- anioni. Preboj te študije je v tem, da so raziskovalci odkrili urejanje naboja v relativno enostavni strukturi, kjer se pričakujejo novi fizikalni pojavi zaradi sklopitve med različnimi prostostnimi stopnjami, značilnimi za negativno nabite kisikove molekule.


Slika

Sodelavci Odseka za biotehnologijo (B-3) doc. dr. Aleš Berlec, Katja Škrlec in prof. dr. Borut Štrukelj so kot prvi prilagodili revolucionarni sistem modifikacije genomov CRISPR/Cas9 za uporabo v mlečnokislinski bakteriji Lactococcus lactis. Poleg tega so pripravili nabor vektorjev, ki v bakteriji omogočajo nadzorovano izražanje več rekombinantnih proteinov hkrati. Uporaba CRISPR/Cas9 bo, skupaj z novimi orodji, omogočila študije probiotičnih mehanizmov te koristne, industrijsko uporabne bakterije in njen napreden genski inženiring. Rezultate raziskave so skupaj s soavtoricama Janjo Kocjan in Mario Olenic objavili v reviji Scientific reports v članku Single plasmid systems for inducible dual protein expression and for CRISPR-Cas9/CRISPRi gene regulation in lactic acid bacterium Lactococcus lactis.


Slika

Prof. dr. Mihael Mohorčič in dr. Dušan Gabrijelčič z Instituta "Jožef Stefan" sta v Evropskem parlamentu na konferenci z naslovom Smart Grid: Pametna omrežja iz perspektive regionalnega sodelovanja, predstavila uspešne raziskovalne projekte Instituta »Jožef Stefan« iz obzorja H2020 na področju energetike ter priporočila IJS za bodoče razpise. Na konferenci so bili predstavljeni aktualni projekti, ki potekajo sedaj v sodelovanju Slovenije, Hrvaške in nekaterih drugih držav v regiji, ter so dober primer sinergije med podjetji, raziskovalnimi organizacijami in proizvajalci električne energije. Konferenca je omogočila izmenjavo znanja in izkušenj med različnimi organizacijami, ki bodo v prihodnosti oblikovali eno, skupno in učinkovito elektroenergetsko omrežje v posameznih regijah in v celotni Evropski uniji.


Slika

Slika skupine za kalorimetrijo in dielektrično spektroskopijo odseka F5 je bila objavljena kot naslovnica v avgustovski številki revije Liquid Crystals. V isti številki je izšel članek o raziskavi stabilizacije frustriranih tekočekristalnih faz TGB pod vplivom nanodelcev, v kateri so sodelovali Maja Trček, George Cordoyiannis, Brigita Rožič, Vassilios Tzitzios, George Nounesis, Samo Kralj, Ioannis Lelidis, Emmanuelle Lacaze, Heinz Amenitsch in Zdravko Kutnjak. Slika v ozadju prikazuje teksturo TGB urejenosti, kot smo jo ujeli s kamero pod polarizacijskim optičnim mikroskopom. V ospredju slike prikazana shema strukture faze TGB. Faza je stabilizirana v mešanici kiralnega tekočega kristala z nanodelci. Nanodelci se naselijo v topoloških defektih zvojnih dislokacij, ki so pozicionirane med bloki s smektično urejenostjo.


Slika

IOP Physics World je objavil seznam največjih dosežkov na področju fizike v letu 2017. Kot največji dosežek je ocenjeno direktno opazovanje zlitja dveh nevtronskih zvezd z mulitmessenger metodo, na seznamu pa najdemo tudi anizotropijo kozmičnih delcev ekstremnih energij, ki jo je objavila Kolaboracija Pierre Auger. Pri obeh publikacijah so sodelovali raziskovalci z Instituta "Jožef Stefan" (Marko Zavrtanik, Andrej Filipčič) in Univerze v Novi Gorici (Gašper Kukec Mezek, Ahmed Saleh, Samo Stanič, Marta Trini, Sergei Vorobiov, Lili Yang, Danilo Zavrtanik in Gabrijela Zaharijaš), pri raziskovanju zlitja nevtronskih zvezd pa tudi Andreja Gomboc (Univerza v Novi Gorici) in Drejc Kopač (Kemijski inštitut in Univerza v Ljubljani).


Slika

Univerza v Ljubljani je med 4. in 8. decembrom 2017 praznovala 98 let delovanja, in to že tradicionalno počastila s tednom Univerze. Dogodek na odprtju je bila predstavitev Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2017. »Na Univerzi v Ljubljani vsako leto zablesti nekaj deset raziskovalnih dosežkov: naj bodo spodbuda vsem raziskovalcem in dokaz, da izpolnjujemo svoje poslanstvo,« je povedal rektor prof. dr. Igor Papič. Med izbranimi sta bila tudi sodelavca Instituta »Jožef Stefan«. Prof. dr. Primož Ziherl je s kolegoma Tomonarijem Dotero in Shinichijem Bekkujem objavil dosežek Heksagonalni kvazikristal na osnovi bronastega števila, v dosežku Možnost za diagnostiko raka pa je med dvanajstimi raziskovalci sodeloval tudi doc. dr. Tomaž Apih. Na podelitvi najvišjih priznanj na slavnostni seji senata Univerze v Ljubljani pa je zlato plaketo prejel tudi prof. dr. Boštjan Golob.


Slika

'EURAXESS – Raziskovalci v gibanju’ je iniciativa Evropske komisije, namenjena spodbujanju mednarodne mobilnosti raziskovalcev, povezovanju akademske sfere in industrijskega sektorja ter vzpostavitvi skupnega evropskega raziskovalnega prostora. Kontaktna točka EURAXESS je tudi Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu ”Jožef Stefan”. Raziskovalcem iniciativa EURAXESS ponuja portal z dostopom do baze prostih delovnih mest za raziskovalce (s strani 4 500 različnih, preverjenih raziskovalnih inštitucij in podjetij), informacije o možnostih financiranja mobilnosti in raziskav iz različnih javnih in zasebnih virov, vpis v bazo iskalcev zaposlitve in brezplačno pomoč ter podporo pri ovirah, ki jih prinaša mobilnost (selitev) v drugo državo z namenom opravljanja znanstveno raziskovalnega dela. V okviru evropske iniciative EURAXESS je nastala tudi brošura.


Slika

Dr. Primož Koželj je na mednarodni konferenci C-MAC Days 2017 v Atenah prejel nagrado za najboljše predavanje v kategoriji mladih znanstvenikov. V vabljenem predavanju je obravnaval magnetizem evtektičnih visokoentropijskih spojin CoCrFeNiZrx in pokazal, da v njih obstaja večkomponentna magnetna struktura kot posledica komplicirane mikrostrukture, ki je sestavljena iz evtektične matrice dveh faz in dendritov. Raziskave so plod dela sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi IJS (P. Koželj, S. Vrtnik, A. Jelen, J. Luzar, A. Kocjan, J. Dolinšek) ter ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL in Instituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter mednarodnega sodelovanja s kolegi na Švedskem (Chalmers University of Technology) in v J. Koreji (Korea Basic Science Institute).


Slika

Ogljikove nanocevke, kjer so osnovni gradniki iz ogljikovih atomov, razporejenih v obliki šesterokotnikov, so verjetno najbolj znane nanocevke. Skupina raziskovalcev iz ZDA, Poljske in Slovenije (Zoran Mazej z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, IJS) je odkrila popolnoma nov tip anorganskih nanocevk. V nasprotju z ogljikovimi nanocevkami so v tem primeru osnovni gradniki kvadrati, sestavljeni iz srebrovih in fluorovih atomov. Če bi posamezno cevko razgrnili, bi bolj spominjala na šahovnico kot na satovje, kot je to v primeru ogljikovih nanocevk. Raziskava je bila objavljena v Dalton Transactions in omenjena na spletnem kemijskem portalu ChemistryViews. Obširnejša eksperimetalna študija, podkrepljena s teoretičnimi izračuni o strukturnih spremembah srebrovega(II) fluorida pod visokimi tlaki (do 40 GPa), je bila objavljena v ločeni publikaciji v Inorganic Chemistry.


Slika

Predstavniki raziskovalnih inštitutov in univerz ne podpirajo predloga zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki je bil v začetku novembra poslan v javno obravnavo. Skupno stališče Instituta »Jožef Stefan«, Kemijskega inštituta, Nacionalnega inštituta za biologijo, Univerze v Ljubljani, Univerze v Novi Gorici in IAS je, da zakon znanstvenega razvoja in raziskovanja ne obravnava v kontekstu celovitega inovacijskega sistema, zmanjšuje avtonomnost raziskovalnih organizacij, predvideva prehod s financiranja programov raziskovalnih skupin na institucionalno financiranje in ne naslavlja investicij v raziskovalno infrastrukturo. Kot je poudaril direktor Instituta »Jožef Stefan«, »zakon sploh ni dodelan, ni bil nikoli prediskutiran niti v delovni skupini niti v širši strokovni javnosti, med raziskovalci in uporabniki.« Zato ustvarjalce zakona pozivajo k dialogu in konstruktivnemu delovanju za znanost.


Slika

Na slavnostni podelitvi Zoisovih nagrad 23. novembra 2017 v Ljubljani so štiri od dvanajstih prejeli sodelavci Instituta »Jožef Stefan«. Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju teorijske fizike mehke snovi je prejel prof. dr. Slobodan Žumer. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju molekulskega modeliranja kemijskih procesov na površinah kovin je prejel doc. dr. Anton Kokalj. Puhovo priznanje za adaptivni sistem so prejeli dr. Pavle Boškoski, dr. Bojan Musizza, dr. Andrej Debenjak, Damjan Demšar, Jernej Tomažin, Janez Urh, Miha Kržišnik in Marjan Kavčič. Puhovo priznanje za SAVVY EKG so prejeli izr. prof. dr. Roman Trobec, dr. Viktor Avbelj, dr. Matjaž Depolli, dr. Aleksandra Rashkovska Koceva, dr. Gregor Kosec, Tomaž Krištofelc, Klemen Bregar, dr. Ivan Tomašić, izr. prof. dr. Uroš Stanič, Boštjan Barbiš in Marino Marinko Samardžija. Čestitamo!


Slika

Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" je pridobil novega humanoidnega robota TALOS. TALOS, ki ga proizvaja španski PAL, je humanoidni robot velikosti odrasle osebe, namenjen razvoju kompleksnih operacij za industrijska okolja, kar mu omogočajo močni električnimi motorji, vodenje po navoru in nosilnost mase 6 kg z vsako roko. Naš robot s serijsko številko 2 je med redkimi tako zmogljivimi na svetu. Robota bodo sodelavci odseka uporabili za njegov osnovni namen – razvoj operacij in algoritmov avtonomnega delovanja v industrijskem okolju, od mobilne manipulacije ob ohranjanju ravnotežja do naprednega sodelovanja z ljudmi, tudi z uporabo umetne inteligence. Pri tem bodo izkoriščali poln nabor robotovih senzorjev – senzorjev sil in navorov, globinskih kamer ter pospeškomerov.


Slika

Znanstveni članek z naslovom "Trgovanje s talenti: človeški kapital in uspešnost podjetja", avtorja Jamesa Hodsona (skupno delo z A. Fedyk), ki je mladi raziskovalec v Laboratoriju za umetno inteligenco (AiLab), sodeluje pri projektu »BigDataFinance«, financiranega s progama Marie Skłodowska - Curie Actions, in je doktorski študent na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, je prejel dve prestižni nagradi, in sicer nagrado Jacka Treynora iz Institute for Quantitative Research in Finance ter drugo nagrado v okviru PanAgora Asset Management 2017 Dr. Richard A. Crowell Memorial Prize. Nagrada Jacka Treynorja priznava vrhunske akademske znanstvene dosežke s potencialnimi aplikacijami na področju upravljanja naložb in finančnih trgov ter jih po navadi prejmejo uveljavljeni profesorji na vrhunskih univerzah.


Slika

Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta »Jožef Stefan« je od 7. do 9. novembra 2017 na Bledu organiziral mednarodno konferenco o pridobivanju podatkov iz javno dostopnih virov in boju proti kibernetskemu kriminalu in kibernetskemu terorizmu. Konferenca je potekala pod okriljem Evropske mreže centrov odličnosti na področju kibernetskega kriminala SENTER, v katerem Laboratorij za odprte sisteme in mreže deluje kot Slovenski center odličnosti. Na konferenci so bili predstavljeni najnovejši raziskovalni dosežki na tem področju, industrijske rešitve in primeri dobre prakse. Obravnavani so bili izzivi boja proti kibernetskemu kriminalu, npr. zloraba kriptovalut za kriminalna dejanja. Konference so se udeležili predstavniki policije, vojske, tožilstva, akademskih ustanov in industrije iz 22 držav.


Slika

Dne 13. novembra 2017 je Institut »Jožef Stefan« skupaj z veleposlanikom Japonske v Sloveniji Nj. eksc. Keiji Fukudo obiskal dr. Matsuta Ogawo, izvršni podpredsednik Univerze Kobe. Na srečanju z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem je spoznal delovanje inštituta in njegovo uspešno povezovanje tudi z Japonsko, dr. Ogawo pa je natančno predstavil tudi Univerzo Kobe na Japonskem in možnosti za sodelovanje z inštitutom. V nadaljevanju svojega obiska v Sloveniji se bo srečal tudi z rektorjem Univerze v Ljubljani, imel pa bo tudi predavanji na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.


Slika

Institut »Jožef Stefan« je 8. novembra 2017 v sodelovanju z nacionalnim odzivnim centrom SI-CERT in podporo Veleposlaništva ZDA v Sloveniji organiziral konferenco Dan informacijske varnosti. Prvi del konference je bil namenjen javni upravi: strokovnjaki so udeležencem predstavili pregled aktualnih informacijsko-varnostnih groženj, sledila pa so praktično usmerjena predavanja o omejitvah pri forenzični analizi digitalnih fotografij in videoposnetkov, varnosti mobilnih komunikacij, varnosti kritične infrastrukture in sodobnih kriptografskih postopkih pri varovanju informacij. V nadaljevanju pa je bil predstavljen osnutek Zakona o informacijski varnosti, ki bo prvič celovito uredil področje informacijske varnosti pri nas.


Slika

Dne 26. oktobra 2017 smo na Institutu »Jožef Stefan« akademiku prof. dr. Vitu Turku podelili priznanje častni član Instituta »Jožef Stefan« za izjemne zasluge na področju raziskav, opravljenih na Institutu, in za izjemne zasluge pri uveljavitvi Instituta doma in v svetu. Prof. Turk je bil na Institutu »Jožef Stefan« 54 let, 25 let je bil vodja Odseka za biokemijo in molekularno biologijo, nato pa devet let direktor Instituta. Z razvojem metod proteinske biokemije je postavil temelje moderne biokemije pri nas in dosegel svetovno priznane vrhunske rezultate. Je predsednik Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter gostujoči profesor in vabljeni predavatelj na številnih uglednih mednarodnih univerzah in inštitutih.


Slika

S podelitvijo nagrade za najboljšo inovacijo iz javnih raziskovalnih organizacij v letu 2017 ter nagrade za najboljše SciChallenge plakate se je končala 10. mednarodna konferenca o prenosu tehnologij, ki je potekala v organizaciji CTT IJS. Nagrado v višini 2 500 EUR za najboljšo inovacijo sta prejela Luka Suhadolnik in prof. dr. Miran Čeh z ekipo z Odseka za nanostrukturne materiale na Institutu "Jožef Stefan", za njihovo rešitev »PurAir«. Na konferenci je bilo prisotnih več kot sto obiskovalcev, ki so imeli možnost prisluhniti odličnim predavanjem. Na konferenci je bilo izvedenih 60 dvostranskih sestankov med 45 podjetji in raziskovalci. V okviru projekta Scale(up)Alps pa je potekala okrogla miza, na kateri so udeleženci predstavili uspešne zgodbe o svojih podjetjih.


Slika

Dne 21. oktobra 2017 je na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik potekala gasilsko-reševalna vaja z radioaktivno snovjo. Namišljena nesreča je nastala med radiografsko preiskavo tesnjenja novega visokotlačnega voda v objektih na severni strani podjetja. Gasilci CZR Domžale in prostovoljnih gasilskih društev Ihan, Študa ter Pšata-Dragomelj so ob upoštevanju postopkov za delo z nevarno snovjo pogasili požar, rešili in oskrbeli dva ponesrečenca ter ugotovili povišano raven sevanja v prostoru, kjer so izvajali meritve. Zato je bila na pomoč poklicana ekipa Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) Instituta "Jožef Stefan", ki je izvedla natančne meritve hitrosti doze, kontaminacije zraka in gasilcev ter identificirala vir. Vse enote so se izkazale z znanjem, postopki za delo in sodelovanjem.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« od 23. do 27. oktobra 2017 poteka tečaj o fenomenologiji težkih nezgod v lahkovodnih jedrskih elektrarnah (Short Course on Severe Accident Phenomenology). Na tečaju bodo obravnavani vsi pojavi, do katerih prihaja med tovrstnimi nezgodami. Tečaj je že šesti po vrsti, po tečajih organiziranih od leta 2006 naprej v Cadaracheu (Francija), Budimpešti (Madžarska), Pisi (Italija), Londonu (Združeno Kraljestvo) in Stockholmu (Švedska). Na tečaju bo predavalo deset predavateljev iz tujine in trije predavatelji z Instituta "Jožef Stefan". Registriranih je 49 slušateljev iz tujine in 11 iz Slovenije. Organizacija tečaja (ki bo v celoti financiran iz šolnin) bo potrdila vlogo inštituta v mednarodnem prostoru na področju raziskav jedrske varnosti.


Slika

V Novem mestu so 13. oktobra 2017 podelili Krkine nagrade za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela. Med 32 nagrajenci sta tudi sodelavki Instituta “Jožef Stefan” dr. Ana Mitrovič pod mentorstvom prof. dr. Janka Kosa in dr. Jerca Pahor pod mentorstvom doc. dr. Ajde Podgoršek Berce in somentorstvom prof. dr. Stojana Stavberja. V Krki se že od nekdaj zavedajo, da so vrhunski strokovni kadri ključ za uresničevanje poslovnih načrtov. Predsednik Sklada Krkinih nagrad dr. Aleš Rotar je ob tej priložnosti poudaril: »Ne le vsako področje posebej, tudi širina nas navdaja s prepričanjem, da je napredek plod sistematičnega razmisleka in dela vodstev institucij, mnogih mentorjev in vseh sodelavcev. In prav skladen in sistematičen razvoj različnih disciplin znanosti je za multidisciplinarno panogo, kakršna je farmacija, izrednega pomena.”


Slika

Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Tokratno srečanje, na katerem so bili predstavljeni vidnejši dosežki preteklega leta s področja tehnike in interdisciplinarnih ved, je potekalo 10. oktobra 2017 v dvorani SAZU. Med dosežki je bil kot odličen prepoznan tudi skupen dosežek raziskovalk in raziskovalcev Instituta »Jožef Stefan« in Kemijskega inštituta na področju električne prevodnosti domenskih sten bizmutovega ferita. Z raziskavo so razložili mehanizem p-tipa električne prevodnosti domenskih sten ter pokazali, da je lokalno prevodnost domenskih sten mogoče prilagajati s spreminjanjem atmosfere med visokotemperaturno pripravo materiala. Dosežek je predstavila doc. dr. Andreja Benčan Golob z Odseka za elektronsko keramiko IJS.


Slika

Pregledni članek Physics of leptoquarks in precision experiments and at particle colliders. Physics reports,vol. 641, str. 1-68 (2016), katerega avtorji so Ilja Doršner, Svjetlana Fajfer, Admir Greljo, Jernej Fesel Kamenik in Nejc Košnik, je bil uvrščen v izbor Odlični v znanosti Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Leptokvarki so hipotetični delci s spinom 0 ali 1, ki nasprotno od poznanih bozonov Standardnega modela lahko spreminjajo kvarke v leptone in obratno. Njihovo prisotnost napovedujejo teorije velikega poenotenja, kjer je ločnica med kvarki in leptoni zabrisana. Dr. Nejc Košnik je predstavil dosežek na prireditvi Odlični v znanosti - predstavitve dosežkov s področja naravoslovja - 1. del v Kavarni Union, Ljubljani v ponedeljek, 16. oktobra 2017.


Slika

Prof. dr. Slobodan Žumer z Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je bil nedavno izvoljen kot Fellow of the American Physical Society, kar je prestižno priznanje njegovim izjemnim prispevkom k fiziki od svetovnih stanovskih kolegov, in sicer za njegove teoretične prispevke k fiziki mehke kondenzirane snovi tekočekristalnih sistemov. Prof. Žumer je že do zdaj prejel številne nagrade: leta 1980 nagrado Sklada Borisa Kidriča in leta 1990 Kidričevo nagrado. Za njegovo delo mu je bila izkazana tudi posebna čast mednarodne znanstvene skupnosti, saj je v letu 2014 postal častni član združenja International Liquid Crystal Society. V letu 2016 pa je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. APS Fellow pa je postal kot prvi Slovenec.


Slika

Na slovesnosti ob zaključku 20. mednarodne multikonference Informacijska družba 2017 so v petek, 13. oktobra 2017, podelili nagrade. Nagrada za najslabši dosežek na področju informacijske družbe v letu 2016/17, informacijska limona, je bila podeljena za financiranje slovenske akademske znanosti, ki je tretje najslabše v Evropi, nagrado za najboljši dosežek, informacijska jagoda, pa je dobil projekt »E-recept«. Nagrado za tekoče dosežke je prejel prof. dr. Andrej Brodnik, za življenjsko delo v čast Donalda Michija in Alana Turinga je prejel prof. dr. Marjan Krisper. Nagrado v okviru 10. konference o prenosu tehnologij za najboljšo inovacijo s tržnim potencialom sta prejela Luka Suhadolnik in prof. dr. Miran Čeh z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan«.


Slika

Sodelavci Odseka za kompleksne snovi in Odseka za sintezo materialov Instituta “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Peter Medle Rupnik, Darja Lisjak, Martin Čopič, Simon Čopar in Alenka Mertelj so preučevali odzive urejenih plasti feromagnetnih kiralnih nematičnih tekočih kristalov na električno in magnetno polje. Opisali so edinstvene strukturne prehode takega tekočega kristala v urejeni plasti, ki jih v navadnih kiralnih nematikih ni mogoče opaziti. Material je tekoča različica helimagneta, pri čemer lahko nasprotno od trdnega helimagneta magnetne strukture v tekočem kristalu upravljamo z majhnimi zunanjimi polji. Rezultati raziskave z naslovom Field-controlled structures in ferromagnetic cholesteric liquid crystals so bili objavljeni v reviji Science Advances.


Slika

Na Odseku za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo so sodelavci Lovro Kramer, Janja Završnik, Miha Renko, Dušan Turk, Vito Turk, Olga Vasiljeva in Boris Turk v sodelovanju s kolegoma z Univerze v Zurichu Markusom Grutterjem in Markusom Seegerjem razvili novo molekularno sondo na osnovi majhnega proteinskega mimetika protiteles, imenovanega DARPin (Designed Ankyrin Repeat Protein). V eni vodilnih znanstvenih revij s področja eksperimentalne medicine Theranostics so opisali uporabo fluorescentnega DARPina, ki v tumorskem mikrookolju selektivno prepozna proteazo katepsin B in s tem ustvari kontrastni signal v primerjavi z okoliškim tkivom. Metoda je bila uspešno preverjena na živalskem modelu raka prsne žleze in ima velik potencial pri neinvazivnem diagnostičnem slikanju in medoperativni diagnostiki.


Slika

Na Odseku za reaktorsko fiziko na Institutu "Jožef Stefan" so razvili simulator majhnega raziskovalnega jedrskega reaktorja, kot je na primer reaktor TRIGA. Simulator je namenjen izobraževanju in usposabljanju na področju fizike raziskovalnih jedrskih reaktorjev. Simulator sta na lastno pobudo razvila študenta Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Malec in Dan Toškan pod mentorstvom Luke Snoja, sicer docenta na UL FMF. Glavna prednost tega simulatorja pred drugimi je v izjemni fleksibilnosti (vse fizikalne parametre se lahko prilagodi praktično vsakemu tipu reaktorja) in visoki hitrosti delovanja (do 2 500-kratna pospešitev časa). Simulator je brezplačno na voljo na spletni strani. V prihodnjem letu bomo simulator nadgradili z novimi funkcijami ter javno objavili tudi izvirno kodo.


Slika

Sodelavci Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan« in centra odličnosti »CIPKeBiP« Robert Vidmar, Matej Vizovišek, Dušan Turk, Boris Turk in Marko Fonović so opisali novo proteomsko metodo DIPPS, ki omogoča hitro, učinkovito in zanesljivo določevanje specifičnosti proteaz v širokem območju eksperimentalnih razmer. Poznanje specifičnosti proteaz je osnova za razumevanje njihovega delovanja in razvoj novih kliničnih in biotehnoloških aplikacij. Zaradi svoje vsestranskosti je metoda DIPPS (Direct In-gel Profiling of Protease Specificity) izjemno uporabna v farmaciji pri razvoju testov za spremljanje aktivnosti proteaz, v biotehnoloških raziskavah pri testiranju proteaz v ekstrementalnih razmerah in v biomedicini pri razvoju molekulskih orodij za študij proteaz. Raziskava je bila objavljena v ugledni znanstveni reviji EMBO Journal.


Slika

Institut "Jožef Stefan" je 29. septembra v ljubljanskem City Parku sodeloval na Evropski noči raziskovalcev 2017. IJS aktivno deluje na področju promocije znanosti in sodeluje na podobnih dogodkih, saj je eno izmed osnovnih poslanstev Instituta širjenje oz. ozaveščanje javnosti, predvsem tudi mladine, o rastočem pomenu znanosti in raziskovanja. Predstavniki CTT IJS so s pomočjo odseka K1 predstavili delovanje Instituta in delo raziskovalcev, različne evropske projekte za spodbujanje zanimanja mladih za naravoslovnotehniška področja (STEM4Youth in SciChallenge) ter izvedli nekaj zanimivih kemijskih eksperimentov. Zaradi vizualnih učinkov so bili obiskovalci najbolj navdušeni nad eksperimentom s tekočim dušikom, pri katerem se je pokazal učinek tekočega dušika na zelene liste oz. napihljive balone. Foto: Robi Krumpak


Slika

V reviji Physical Review Letters je izšel članek z naslovom Field-Induced Instability of a Gapless Spin Liquid with a Spinon Fermi Surface avtorjev Matjaža Gomilška, Martina Klanjška, Mateja Preglja in Andreja Zorka iz Odseka za fiziko trdne snovi ter Roka Žitka iz Odseka za teoretično fiziko Instituta “Jožef Stefan”. V sodelovanju z raziskovalci iz Kitajske in Francije so odkrili nestabilnost enigmatične kvantne spinske tekočine s spinonsko Fermijevo površino. Pokazali so, da magnetne vzbuditve tega stanja (spinoni), ki so ekvivalent elektronov s spinom, vendar brez naboja, v magnetnem polju tvorijo pare. Ta proces je analogen tvorbi Cooperjevih parov v superprevodnikih. Odkritje “magnetnega superprevodnika” bi lahko bilo pomembno na področjih spintronike in kvantnega računalništva.


Slika

Institut »Jožef Stefan« je bil izbran na javnem razpisu »Spodbujanje dejavnosti prenosa znanja preko delovanja pisarn za prenos tehnologij«, ki ga je junija objavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Namen razpisa, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je spodbujanje prenosa znanja med javnimi raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom za povečanje blaginje Slovenije. Institut »Jožef Stefan« je vodja projekta, katerega vrednost sofinanciranja do leta 2022 je šest milijonov evrov; drugi partnerji pri projektu pa so: Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Univerza v Mariboru, Kmetijski inštitut Slovenije in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu.


Slika

Na Institutu "Jožef Stefan" so 27. septembra 2017 uradno odprli že 9. konferenco NUSTAR, katere namen je okrepitev sodelovanja med znanstveniki, vključenimi v projekte NUSTAR (NUclear STructure, Astrophysics and Reactions). Gre za največje sodelovanje v okviru mednarodnega pospeševalniškega sistema FAIR. FAIR je nov, edinstven mednarodni pospeševalniški sistem za raziskave z antiprotoni in ioni, ki naj bi ga v prihodnjih letih zgradili v bližini Darmstadta v Nemčiji. Večinski del sredstev za njegovo vzpostavitev bo zagotovila Nemčija skupaj z deželo Hessen, preostanek pa naj bi financirali mednarodni partnerji iz Evrope in prekomorskih držav ( Finska, Francija, Indija, Poljska, Romunija, Rusija, Slovenija, Švedska in Velika Britanija). Slovenija je ustanovna članica centra FAIR.


Slika

V ugledni reviji Nuclear Fusion so kot Letter objavili članek Hydrogen isotope accumulation in the helium implantation zone in tungsten, avtorjev Sabine Markelj in Anžeta Založnika (Institut "Jožef Stefan") v sodelovanju s Thomasom Schwarz-Selinger (Max-Planck Institut za plazemsko fiziko, Garching, Nemčija). Avtorji članka so preučevali vpliv helija na transport in zadrževanje devterija. V tem članku so avtorji prvič nedvoumno pokazali, da helij ne deluje kot difuzijska pregrada, ampak privlači devterij in lokalno poveča ujetje devterija. Z modeliranjem s tokovnimi enačbami so avtorji lahko kvantitativno pojasnili izmerjene globinske profile devterija. Ti rezultati povečujejo zaupanje v teoretične izračune, ki predvidevajo, da se lahko več vodikovih izotopov shrani okoli območja, kjer so prisotni skupki helijevih atomov.


Slika

Mednarodna kolaboracija “Pierre Auger”, pri kateri poleg raziskovalcev z Univerze v Novi Gorici sodelujeta tudi prof. dr. Andrej Filipčič in prof. dr. Marko Zavrtanik z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan", je v septemberski izdaji revije Science objavila članek z naslovom Observation of a large scale anisotropy in the arrival directions of cosmic rays above 8x1018 eV. Članek opisuje harmonsko analizo rektascenzijske porazdelitve vpadnih smeri več kot 30.000 kozmičnih žarkov z energijamo nad 8x1018 eV izmerjenih v zadnjih desetih letih. Rezultati nakazujejo presežek iz smeri, ki je kar 120 ̊ odmaknjena od smeri središča naše galaksije. Meritev je nedvoumen dokaz, da se izvori kozmičnih žarkov ekstremnih energij nahajajo izven naše galaksije.


Slika

Drugi svetovni kongres o prosto dostopnih izobraževalnih virih, organiziran s strani UNESCO, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter UNESCO katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire s sedežem na Institutu »Jožef Stefan«, ki jo vodi mag. Mitja Jermol, je potekal v Ljubljani. Kongres je eden od mejnikov v procesu priprave globalnih smernic in priporočil za države članice, ki ga skupaj z UNESCO vodi Slovenija in s tem utrjuje vlogo ene od vodilnih držav v svetu na področju digitalne modernizacije izobraževanja. Ob zaključku je bil sprejet Ljubljanski akcijski načrt, kjer so predlagani ukrepi za vključitev izobraževalnih virov z odprto licenco, ki bi državam pomagali pri izgradnji družb znanja.


Slika

Na povabilo urednika je Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« za septembrski izdajo revije Nature Biomedical Engineering za sekcijo News and Views napisal kratek prispevek Lasing cancer biomarkers. V prispevku avtor analizira članek, objavljen v isti izdaji revije Nature Biomedical Engineering, kjer Fan s sodelavci opisuje novo metodo za diagnostiko raka. Metoda temelji na emisiji laserske svetlobe iz fluorescentno obarvane histološke rezine tkiva, ki je vstavljena v tanek laserski resonator. V primerjavi z navadno fluorescenco, mikroskopija na podlagi laserske emisije omogoča večje razmerje med signalom in šumom, boljšo resolucijo ter boljše razločevanje med zdravim in rakastim tkivom.


Slika

Petdeseti MOS, ki se je 17. septembra 2017 končal v Celju, je bil za Stičišče znanosti in gospodarstva med najboljšimi doslej. Sodelovalo je 15 inštitutov, fakultet in univerz ter 21 visokotehnoloških podjetij, predstavili so več kot 40 inovacij. Prestavili so naslednja področja: elektroniko, mehatroniko, avtomatiko, robotiko, energetiko, bioniko, biomimetiko, IKT, področje vesoljskih tehnologij, mikro- in nanotehnologije ter podporni svet sodobne medicine. Za Stičišče znanosti in gospodarstva je vladalo izjemno zanimanje, željo po sodelovanju pa je izrazilo več deset podjetji, tudi GZS. Tudi letos je na MOS sodeloval Institut “Jožef Stefan” ter odseki za elektronsko keramiko, za fiziko trdne snovi, za fiziko nizkih in srednjih energij ter center odličnosti Nanocenter.


Slika

Odsek za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« je dosegel dva izjemna dosežka. Na superločljivem dvofotonskem STED-mikroskopu, ki je prva tovrstna naprava na svetu, so raziskovalci pod vodstvom prof. dr. Janeza Štrancarja zgolj v nekaj mesecih direktno potrdili za zdravje nevarno lipidno ovijanje nanodelcev, kar so sicer prej z različnimi metodami poskušali razvozlati več kot šest let. Odkritje v prvi vrsti prinaša razumevanje mogočih nadaljnjih zdravstvenih zapletov, hkrati pa omogoča razvoj terapevtskih postopkov, ki bi tako razgradnjo ustavilo oz. povrnilo prvotno stanje pljuč. V okviru evropskega projekta H2020 SmartNanoTox pa so v Laboratoriju za biofiziko v živem pljučnem epiteliju identificirali molekulski dogodek, s katerim lahko nekateri nanomateriali v pljučih poškodujejo dele tkiva in sprožijo različne zdravstvene zaplete.


Slika

Na tradicionalni, že 26. konferenci Jedrska energija za Novo Evropo 2017, ki se je 11. septembra 2017 začela na Bledu, sta direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič in generalni direktor IRSN dr. Jean-Christophe Niel podpisala sporazum o sodelovanju o jedrski varnosti in radioaktivni zaščiti. S tem sta postavila še trdnejše okvire za medsebojne dogovore. Sporazum o sodelovanju bo omogočil še tesnejše sodelovanje pri raziskavah procesov, ki so pomembni za jedrsko varnost. Pri tem se bodo najprej posvetili razumevanju in računalniškim simulacijam procesov med težkimi nesrečami s taljenjem sredice in razumevanju potencialnih nevarnosti, ki jedrskim objektom grozijo iz okolja (npr. potres in poplave), in seveda načrtovanju učinkovite obrambe pred njimi.


Slika

Slovenska dijaka sta bila med zmagovalci mednarodnega tekmovanja SciChallenge, katerega soorganizator je bil tudi CTT IJS. Na tekmovanje so se prijavili mladi med 10. in 20. letom starosti iz 28 držav s projekti iz naravoslovja. Izmed 438 prijavljenih projektov iz cele Evrope sta se dijaka Aljaž Kavčič in Filip Geč pod mentorstvom Marka Jerana s projektom »Sinteza flourescenčno aktivnih barvil s flouresceinskim skeletom in njihova aktivnost« s področja organske kemije uvrstila med 12 najboljših evropskih projektov, ki so se julija predstavili na Dunaju. Najboljši projekti bodo predstavljeni 13. oktobra v glavni avli IJS na konferenci Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi v okviru konference Informacijska družba.


Slika

Revija Nature Physics je objavila članek Spontaneous formation and dynamics of half-skyrmions in a chiral liquid-crystal films avtorjev Andriya Nycha, Slobodana Žumra in Igorja Muševiča (Institut J. Stefan in Univerza v Ljubljani) v sodelovanju z Jun-ichi Fukudo (Kyushu University, Japonska) in Ulyano Ognysta (Institute of Physics, Kijev, Ukrajina). Z optičnim mikroskopom so raziskovali zelo tanke plasti vijačnega tekočega kristala in opazili vrtinčaste strukture, imenovane skirmioni, ki nastajajo spontano in se pri določeni temperaturi spontano združujejo v izjemno dinamično kristalno strukturo. Vrtinčasta struktura posameznega skirmiona je posebno topološko stanje, ki ga spremljata dva točkasta defekta in s tem nevtralizirata skirmionski topološki naboj. Delo daje neposreden vpogled v naravo topologije snovi, ki je sedaj v žarišču sodobne fizike.


Slika

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 31. avgusta 2017 na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja, ki ga je med drugimi prejela tudi dr. Borka Džonova Jerman Blažič, vodja samostojnega Laboratorija za odprte sisteme in mreže Instituta “Jožef Stefan”. Medaljo za zasluge je dr. Jerman Blažičeva prejela za prispevek k razvoju računalniških komunikacij, interneta in internetnih storitev. Posebej pomemben je njen prispevek pri vzpostavitvi prvega računalniškega strežnika v Sloveniji leta 1991. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je z opremo, pridobljeno prek članstva Jugoslavije pri evropskem projektu Eureka, vzpostavila prvo internetno povezavo Instituta “Jožef Stefan” s tujino, Slovenija pa se je tako uvrstila med prve digitalne sile takratnega časa. Po zaslugi dr. Jerman Blažičeve ima Slovenija spletno domeno .si.


Slika

Dr. Martin Štefanič, sodelavec Odseka za raziskave sodobnih materialov IJS, je v ugledni reviji Biomaterials objavil interdisciplinarno študijo na področju krioprezervacije krvnih celic za transfuzijsko medicino. V članku je opisana nova metoda za uspešno krioprezervacijo eritrocitov z uporabo naravnega krioprotektanta trehaloze, ki ščiti celice pred šoki med zamrzovanjem in odtajanjem. Metoda temelji na uporabi biomimetičnih apatitnih nanodelcev za dostavo trehaloze v eritrocite. Študija je razkrila edinstven mehanizem interakcij med nanodelci in celično membrano, ki se izraža v izboljšani dostavi trehaloze v citoplazmo eritrocitov. Publikacija je rezultat mednarodnega sodelovanja s podjetjem Biopharma Ltd. (Združeno kraljestvo), z Univerzo v Toulouseu (Francija), Univerzo v Saarlandu (Nemčija) in Univerzo Rovira i Virgili (Španija).


Slika

Prof. dr. Primož Ziherl z Odseka za teoretično fiziko IJS je s sodelavcema Tomonarijem Doterom in Shinichijem Bekkujem (Univerza Kindai, Osaka, Japonska) v reviji Nature Materials v članku Bronze-mean hexagonal quasicrystal poročal o novem dvorazsežnem kvazikristalu s šestštevno simetrijo, ki izhaja iz števila bronastega reza. Ta struktura dopolnjuje Penrosovo in Ammann-Beenkerjevo tlakovanje, ki slonita na zlatem oziroma srebrnem številu. V nasprotju s tema znanima neperiodičnima tlakovanjema jo zgradimo s ploščicami treh in ne dveh vrst. Dotera, Bekku in Ziherl so tlakovanje raziskali tudi v fizikalnem modelu, slonečem na enakih odbijajočih se delcih s stopničasto interakcijo in z višjerazsežno analizo. Posebej zanimivo je, da ima novi kvazikristal šestštevno simetrijo in ne katere od prepovedanih simetrij.


Slika

V Centru za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" so začeli izvajati projekt »LIFE ClimatePath2050«, ki je namenjen spremljanju napredka in načrtovanju podnebnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) na področjih stavb, prometa, industrije, kmetijstva, gozdarstva in odpadkov. Cilj štiriletnega projekta je podpora odločanju, ki bo Sloveniji omogočila zastaviti lastni cilj zmanjšanja emisij TGP do leta 2050 in pomembno prispevati k mednarodnemu cilju zadržati rast globalne temperature pod mejo 2 °C. Preučeni bodo različni cilji zmanjšanja emisij in poti za doseganje cilja ter vpeljano napredno spremljanje napredka pri izvajanju ukrepov. Projekt vodi CEU-IJS, partnerji pa so še Slovenski gozdarski inštitut, Slovenski kmetijski inštitut, Inštitut za ekonomska raziskovanja, PNZ, ELEK in GI-ZRMK.


Slika

Prof. dr. Ingrid Milošev, vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo IJS, je postala ena izmed šestih pridruženih urednikov revije Materials Degradation, ki je del revije Nature Partner Journal (NPJ). NPJ Materials Degradation je elektronska revija s prostim dostopom (on-line in open access), ki je namenjena izvirnim in preglednim člankom ter kratkim prispevkom, ki opisujejo temeljne in aplikativne raziskave na področju korozije (degradacije) in zaščite kovinskih in nekovinskih materialov. Revijo objavlja Springer Nature v sodelovanju s Kitajskim združenjem za korozijo in protikorozijsko zaščito ter Univerzo za znanost in tehnologijo v Pekingu. Revija želi objavljati prebojne študije s področja mehanizma korozije (degradacije) materialov, sodobnih tehnologij zaščite, okolju prijaznih tehnologij ter problemov, povezanih s korozijo v novih tehnologijah.


Slika

Skupina ATLAS, v kateri že 20 let delujejo znanstveniki z IJS in FMF, je v ponedeljkovi izdaji revije Nature Physics objavila dokaze za sipanje svetlobe na svetlobi - članek. Čeprav je foton kot kvant svetlobe nevtralen, je interakcija med fotoni mogoča preko kvantne elektrodinamike. Proces je ostal skrit dolga desetletja, ker dosegljiva električna polja niso bila dovolj močna. Šele pri trkih svinčevih ionov v nadgrajenem LHC je postalo relativistično ojačeno polje v okolici ionov dovolj močno, da smo lahko zaznali interakcijo med pripadajočimi fotoni. ATLAS je prečesal 4 milijarde trkov in našel 13 kandidatov za sipanje fotonov. Dogodki so zares spektakularni, saj v detektorju razen dveh fotonskih pljuskov v kalorimetru ni prav ničesar. Rezultat ima signifikanco 4,4 standardne deviacije, kar ga uvršča med dokaze; manjkajočih 0,6 do odkritja si obetamo pridobiti konec letošnjega leta.


Slika

Sodelavci Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Martin Klanjšek, Andrej Zorko, Rok Žitko, Jernej Mravlje, Zvonko Jagličić, Peter Prelovšek, Dragan Mihailović in Denis Arčon so v članku, objavljenem v prestižni reviji Nature Physics, poročali o odkritju kvantne spinske tekočine v plastovitem kristalu TaS2. S tem so razrešili skrivnost magnetnega stanja v tem pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Pri tem stanju je še posebej zanimivo to, da kaže prepletenost na daljavo - z drugimi besedami, je makroskopsko kvantno stanje, podobno kot superprevodnost. To odkritje odpira povsem nove priložnosti za razumevanje tega enigmatičnega magnetnega stanja in za razvoj novih kvantnih tehnologij.


Slika

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana so konec julija predstavili spletno aplikacijo za prepoznavanje in informiranje o virusih hepatitisa HEP-Y. Aplikacija je bila razvita v okviru študentskega projekta, pri katerem sta kot pedagoška mentorja sodelovala sodelavca Odseka za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« Anton Gradišek in Matjaž Gams. Z uporabo vprašalnika na strani hep-y.mf.uni-lj.si lahko izveste, ali ste bili morda izpostavljeni okužbi in ali je smiselno testiranje pri zdravniku, pri čemer je treba vedeti, da so hepatitisi ozdravljivi. Na strani najdete tudi podrobne informacije o hepatitisih in nasvete za preventivo. Poznamo več vrst hepatitisov, ki se lahko prenašajo z okuženo hrano, ob tetovažah in pirsingih, pa tudi s spolnimi stiki.


Slika

Urška Gabor z Odseka za raziskave sodobnih materialov je s prispevkom “Formation mechanism of PLD-derived Pb(Mg1/3 Nb2/3O3) - PbTiO3 thin films” zmagala na tekmovanju najboljših mladih raziskovalcev Evropskega društva za keramiko. V predavanju je opisala rezultate svojega doktorskega dela, ki prinaša nova, originalna spoznanja na področju sinteze in lastnosti piezoelektričnih tankih plasti na atomskem nivoju za elektronske naprave naslednjih generacij. Tekmovanje je potekalo v okviru 15th International Conference & Exhibition of the European Ceramic Society od julija v Budimpešti na Madžarskem. Letošnjega tekmovanja, ki je bilo organizirano že 10-krat, se je udeležilo 20 predstavnikov članic ECerS, zmaga Urške Gabor pa je prva za Slovenijo do sedaj.


Slika

Predstavitev rezultatov raziskave, ki jo je vodil dr. Aleš Lapanje iz Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan", na največjem mikrobiološkem kongresu združenj evropskih mikrobioloških društev FEMS, je bila nagrajena v kategoriji mladih znanstvenikov. V sodelovanju z dr. Janom Zrimcem z Univerze na Primorskem sta pokazala vplive strukturnih lastnosti DNA na medvrstni prenos genov pri bakterijah. S fizikalnimi lastnostmi DNA v nekodiranih predelih sta napovedala odsek DNA, ki se prenese na druge bakterije, ter nabor novih gostiteljev teh genov. Postopek omogoča izbiro ustreznih kombinacij antibiotikov, ki ne povečujejo prenosa odpornosti med bakterijami. S tem postopkom bi lahko močno zmanjšali pojav novih bakterijskih sevov, ki so odporni proti antibiotikom, kar je sicer velik problem in izziv na področju javnega zdravja.


Slika

V organizaciji Instituta “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani poteka v Cankarjevem domu v Ljubljani od 17. do 21. julija mednarodna konferenca Liquids 2017. To je v tem letu največji svetovni dogodek na temo znanosti tekočin. Na konferenci sodeluje več kot 650 strokovnjakov z največjih svetovnih raziskovalnih organizacij, ki se ukvarjajo s tekočinami, penami, polimeri, koloidi, stekli, aktivnimi sistemi in biomateriali. Na konferenci bosta podeljeni prestižni nagradi znanstvenikoma največjega svetovnega formata, »Liquid Matter Prize« prof. Jacobu Kleinu (Weizmann Institute of Science, Izrael) in »predavanje Pierre-Gilles de Gennes« prof. Raminu Golestanianu (University of Oxford, VB). Organizacijskemu odboru predseduje prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan”.


Slika

Četrti julij je bil res poseben dan: za Američane, ker so se leta 1776 osamosvojili od Britanske krone, za svetovno znanost, ker sta skupini ATLAS in CMS 4. julija 2012 oznanili obstoj Higgsovega bozona. In končno za nas, ker je Slovenija 4. julija 2017 izročila dokumentacijo o končanju postopkov za ratifikacijo pridružitvenega sporazuma s ciljem članstva v CERN-u, podpisanega 16. decembra 2016. Trajalo je ne samo teh sedem mesecev, temveč, odvisno od štetja, med osmimi in dvainštiridesetimi leti, preden smo zmogli ta korak. Vsaj enotni pri tem pa smo bili: naš parlament je Sporazum marca ratificiral s skorajda neverjetnim izidom 77/0/0. Sporazum pomeni ključen korak pri poglobitvi sodelovanja na področju fizike delcev, ki bo Sloveniji prineslo številne dodatne koristi in ugodnosti v širšem smislu, tako na področju znanosti kot tudi izobraževanja in gospodarstva.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« je 4. julija 2017 pod častnim pokroviteljstvom predsednika SAZU akademika Tadeja Bajda potekala III. Konferenca mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. V dopoldanskem delu so ministra in gostitelji poudarili predvsem pomembnost kroženja znanja, idej in praks med mladimi v Sloveniji, tujini in v zamejstvu. V nadaljevanju sta svoji karierni poti kot navdih za naslednjo generacijo predstavila dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in prof. dr. Igor D. Gregorič, kardioviskularni kirurg, ki že več kot 30 let deluje v ZDA. V popoldanskem delu pa so se številni udeleženci dotaknili še vsebin, kot so uspešna karierna pot kot izziv za naslednjo generacijo, priložnosti študijskih izmenjav, izzivi zaposlovanja mladih Slovencev iz tujine ter mreženje slovenskih mladih raziskovalcev.


Slika

Z majem 2017 so na Odseku za komunikacijske sisteme (E6) in v Laboratoriju za odprte sisteme in mreže (E5) Instituta »Jožef Stefan« začeli izvajati nov projekt H2020 DEFENDER na področju varovanja kritične infrastrukture. Projekt je osredinjen na problematiko fizičnega in kibernetskega varovanja elektroenergetske infrastrukture preko celotne verige: od klasičnih in obnovljivih virov energije preko transportnega in distribucijskega omrežja do končnih uporabnikov. V okviru projekta bodo posamezni vidiki zagotavljanja varnosti preverjeni tudi v štirih pilotih, pri čemer IJS sodeluje v pilotu transportnega omrežja, katerega nosilec je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES iz Slovenije, in v pilotu distribucijskega omrežja, katerega nosilec je ASM Terni iz Italije. Projekt bo trajal do konca aprila 2020.


Slika

Odsek za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« je danes predstavil projekt Umetna inteligenca v vsako občino. Z njim želi sisteme, kot so virtualni pomočnik Asistent, Občinska televizija, 3D asistent ter sistema Turizem in Zdravje približati vsem občanom in dvigniti digitalno ozaveščenost družbe. Tako bodo zdaj še lažje dostopne informacije o dogajanju v posamezni občini, tudi z neposrednim prenosom posameznega dogodka, virtualni asistent nas bo vodil po virtualnih stavbah, turistične storitve slovenskih krajev so predstavljene na uporabnikovo zahtevo s predlogi izletov in znamenitosti, na voljo bo tudi veliko več informacij o zdravju. »To je pomemben korak za občane in celo Slovenijo,« je prepričan vodja projekta prof. dr. Matjaž Gams. Podrobnejše informacije na ui-obcine.ijs.si.


Slika

V ugledni znanstveni reviji ACS Nano je izšel članek sodelavke Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Brigite Rožič Oriented Gold Nanorods and Gold Nanorod Chains within Smectic Liquid Crystal Topological Defects. Zlate nanopalčke so pritegnile veliko zanimanje zaradi njihovih edinstvenih optičnih lastnosti, ki temeljijo na lokalizirani površinski plazmonski resonanci in zaradi možnosti njihove uporabe. Vendar je za maksimalno učinkovitost uporabe pomembno, da so zlate nanopalčke dobro urejene. B. Rožič je skupaj s kolegi iz Francije, Nemčije in ZDA med prvimi pokazala, da je mogoče s smektičnimi tekočekristalnimi defekti doseči organizacijo zlatih nanopalčk različnih velikosti v urejene superstrukture in s tem dobiti učinkovit nov plazmonski sistem. Slednje še dodatno razširi možnosti uporabe zlatih nanopalčk, npr. v optiki in fotoniki.


Slika

Izobraževanja Evropski energetski menedžer EUREM, ki ga organizira Center za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan", je uspešno končala že deseta generacija slušateljev. Skupno je tako v Sloveniji že 212 energetskih menedžerjev z mednarodnim certifikatom EUREM. O vedno večjem pomenu znanja in usposabljanja na tem področju sta udeležencem na podelitvi spričeval 21. junija 2017 spregovorila državni sekretar mag. Klemen Potisek in direktor IJS prof. dr. Jadran Lenarčič. Letošnje naloge slušateljev so pokazale na veliko ekonomsko zanimivih projektov za izkoriščanje odvečne toplote v industriji in stavbah, predstavljenih pa je bilo tudi več naprednih domačih rešitev za učinkovito upravljanje in ciljno spremljanje rabe energije z velikim tržnim potencialom za uporabo v vseh sektorjih.


Slika

Na IX. mednarodnem forumu »ATOMEXPO-2017«, ki je potekal v Moskvi med 19. in 21. junijem 2017, sta prof. dr. Leon Cizelj, predsednik združenja ENEN in vodja Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«, in dr. Iurii Seleznev, rektor ROSATOM-CICE&T, podpisala Memorandum o razumevanju za obnovitev uspešnega sodelovanja med organizacijama, ki se je pričelo leta 2010. Sodelovanje določajo projekti ENEN in Rusije, namenjeni usklajevanju izobraževanja in usposabljanja med ruskimi in evropskimi ponudniki ter med Rusko federacijo in državami Evropske unije, ki so prejele rusko jedrsko tehnologijo. Sedaj je v zaključni fazi realizacije drugi projekt ENEN-RU II, ki se je začel leta 2014, realizacija tretjega projekta ENEN-RU III pa naj bi se začela prihodnje leto.