V001 / IJS / Arhiv

ARHIV NOVIC

Slika

Četrti julij je bil res poseben dan: za Američane, ker so se leta 1776 osamosvojili od Britanske krone, za svetovno znanost, ker sta skupini ATLAS in CMS 4. julija 2012 oznanili obstoj Higgsovega bozona. In končno za nas, ker je Slovenija 4. julija 2017 izročila dokumentacijo o končanju postopkov za ratifikacijo pridružitvenega sporazuma s ciljem članstva v CERN-u, podpisanega 16. decembra 2016. Trajalo je ne samo teh sedem mesecev, temveč, odvisno od štetja, med osmimi in dvainštiridesetimi leti, preden smo zmogli ta korak. Vsaj enotni pri tem pa smo bili: naš parlament je Sporazum marca ratificiral s skorajda neverjetnim izidom 77/0/0. Sporazum pomeni ključen korak pri poglobitvi sodelovanja na področju fizike delcev, ki bo Sloveniji prineslo številne dodatne koristi in ugodnosti v širšem smislu, tako na področju znanosti kot tudi izobraževanja in gospodarstva.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« je 4. julija 2017 pod častnim pokroviteljstvom predsednika SAZU akademika Tadeja Bajda potekala III. Konferenca mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. V dopoldanskem delu so ministra in gostitelji poudarili predvsem pomembnost kroženja znanja, idej in praks med mladimi v Sloveniji, tujini in v zamejstvu. V nadaljevanju sta svoji karierni poti kot navdih za naslednjo generacijo predstavila dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in prof. dr. Igor D. Gregorič, kardioviskularni kirurg, ki že več kot 30 let deluje v ZDA. V popoldanskem delu pa so se številni udeleženci dotaknili še vsebin, kot so uspešna karierna pot kot izziv za naslednjo generacijo, priložnosti študijskih izmenjav, izzivi zaposlovanja mladih Slovencev iz tujine ter mreženje slovenskih mladih raziskovalcev.


Slika

Z majem 2017 so na Odseku za komunikacijske sisteme (E6) in v Laboratoriju za odprte sisteme in mreže (E5) Instituta »Jožef Stefan« začeli izvajati nov projekt H2020 DEFENDER na področju varovanja kritične infrastrukture. Projekt je osredinjen na problematiko fizičnega in kibernetskega varovanja elektroenergetske infrastrukture preko celotne verige: od klasičnih in obnovljivih virov energije preko transportnega in distribucijskega omrežja do končnih uporabnikov. V okviru projekta bodo posamezni vidiki zagotavljanja varnosti preverjeni tudi v štirih pilotih, pri čemer IJS sodeluje v pilotu transportnega omrežja, katerega nosilec je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES iz Slovenije, in v pilotu distribucijskega omrežja, katerega nosilec je ASM Terni iz Italije. Projekt bo trajal do konca aprila 2020.


Slika

Odsek za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« je danes predstavil projekt Umetna inteligenca v vsako občino. Z njim želi sisteme, kot so virtualni pomočnik Asistent, Občinska televizija, 3D asistent ter sistema Turizem in Zdravje približati vsem občanom in dvigniti digitalno ozaveščenost družbe. Tako bodo zdaj še lažje dostopne informacije o dogajanju v posamezni občini, tudi z neposrednim prenosom posameznega dogodka, virtualni asistent nas bo vodil po virtualnih stavbah, turistične storitve slovenskih krajev so predstavljene na uporabnikovo zahtevo s predlogi izletov in znamenitosti, na voljo bo tudi veliko več informacij o zdravju. »To je pomemben korak za občane in celo Slovenijo,« je prepričan vodja projekta prof. dr. Matjaž Gams. Podrobnejše informacije na ui-obcine.ijs.si.


Slika

V ugledni znanstveni reviji ACS Nano je izšel članek sodelavke Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Brigite Rožič Oriented Gold Nanorods and Gold Nanorod Chains within Smectic Liquid Crystal Topological Defects. Zlate nanopalčke so pritegnile veliko zanimanje zaradi njihovih edinstvenih optičnih lastnosti, ki temeljijo na lokalizirani površinski plazmonski resonanci in zaradi možnosti njihove uporabe. Vendar je za maksimalno učinkovitost uporabe pomembno, da so zlate nanopalčke dobro urejene. B. Rožič je skupaj s kolegi iz Francije, Nemčije in ZDA med prvimi pokazala, da je mogoče s smektičnimi tekočekristalnimi defekti doseči organizacijo zlatih nanopalčk različnih velikosti v urejene superstrukture in s tem dobiti učinkovit nov plazmonski sistem. Slednje še dodatno razširi možnosti uporabe zlatih nanopalčk, npr. v optiki in fotoniki.


Slika

Izobraževanja Evropski energetski menedžer EUREM, ki ga organizira Center za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan", je uspešno končala že deseta generacija slušateljev. Skupno je tako v Sloveniji že 212 energetskih menedžerjev z mednarodnim certifikatom EUREM. O vedno večjem pomenu znanja in usposabljanja na tem področju sta udeležencem na podelitvi spričeval 21. junija 2017 spregovorila državni sekretar mag. Klemen Potisek in direktor IJS prof. dr. Jadran Lenarčič. Letošnje naloge slušateljev so pokazale na veliko ekonomsko zanimivih projektov za izkoriščanje odvečne toplote v industriji in stavbah, predstavljenih pa je bilo tudi več naprednih domačih rešitev za učinkovito upravljanje in ciljno spremljanje rabe energije z velikim tržnim potencialom za uporabo v vseh sektorjih.


Slika

Na IX. mednarodnem forumu »ATOMEXPO-2017«, ki je potekal v Moskvi med 19. in 21. junijem 2017, sta prof. dr. Leon Cizelj, predsednik združenja ENEN in vodja Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«, in dr. Iurii Seleznev, rektor ROSATOM-CICE&T, podpisala Memorandum o razumevanju za obnovitev uspešnega sodelovanja med organizacijama, ki se je pričelo leta 2010. Sodelovanje določajo projekti ENEN in Rusije, namenjeni usklajevanju izobraževanja in usposabljanja med ruskimi in evropskimi ponudniki ter med Rusko federacijo in državami Evropske unije, ki so prejele rusko jedrsko tehnologijo. Sedaj je v zaključni fazi realizacije drugi projekt ENEN-RU II, ki se je začel leta 2014, realizacija tretjega projekta ENEN-RU III pa naj bi se začela prihodnje leto.


Slika

Mladi raziskovalec Jan Ravnik z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je pod mentorstvom prof. dr. Dragana D. Mihailovića na mednarodni konferenci PIPT6 sredi junija v Sendaiu na Japonskem prejel nagrado za najboljši raziskovalni poster na temo fotoinduciranih faznih prehodov. Na posterju je predstavil meritve in matematični model časovnega razvoja topološkega faznega prehoda v skrito kvantno stanje v tantalovem disulfidu. Izmerjen čas prehoda v novo stanje je 450 fs. Raziskave novih stabilnih neravnovesnih stanj so izjemnega pomena za razvoj hitrejših in energijsko učinkovitejših spominskih elementov. Na omenjeni konferenci je bil poster mladega raziskovalca izbran za enega najboljših izmed štiridesetih posterjev razstavljalcev s celega sveta.


Slika

Dr. Martinu Štefaniču z Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" je Evropska komisija podelila Pečat odličnosti (Seal of excellence) za predlog projekta z naslovom NanoDryCell v okviru Marie Skłodowske-Curie Action Individual Fellowship. Prijava projekta je bila ocenjena najvišje od vseh slovenskih in je dobila oceno 90,2 %. Cilj projekta je razvoj nanobiotehnologije, ki bi omogočala dolgoročno shranjevanje človeških matičnih celic pri sobni temperaturi. Le-te bi uporabili za izboljšanje uporabnosti in učinkovitosti zdravljenja z matičnimi celicami v medicini. Projekt vključuje uporabo naprednih biokompatibilnih nanodelcev in metodo liofilizacije za dolgoročno biostabilizacijo celic v posušenem stanju.


Slika

Doc. dr. Andraž Kocjan, sodelavec Odseka za nanostrukturne materiale, Instituta »Jožef Stefan«, je v sodelovanju z Department of Materials and Environmental Chemistry Univerze v Stockholmu v ugledni reviji Scientific Reports, ki je prosto dostopna na Nature.com, objavil odkritje postopka hitrega sintranja keramike ZrO2. Pokazali so edinstven mehanizem zgoščevanja keramike ZrO2 med izredno hitrim segrevanjem brez delujočega zunanjega tlaka na račun združevanja in premikanja nanodelcev. Podobne interakcije nanodelcev so bile že evidentirane na primer pri postopkih nukleacije in rasti kristalitov v koloidnih sistemih. Preurejanje nanodelcev v keramičnem oblikovancu pa namesto temperaturno aktivirane difuzije atomov med njimi zagotovi hitro sintranje nanokeramike ZrO2 v samo 2 minutah pri temperaturi 1 300 °C.


Slika

Predstavniki Instituta “Jožef Stefan” so se 7. junija 2017 srečali s predstavniki Krke in preučili možnosti za krepitev sodelovanja. Krka, d. d., Novo mesto, ki se uvršča v vrh generičnih farmacevtskih podjetij v svetu, je v slovenski raziskovalni prostor vpeta na različnih področjih raziskav, predvsem pa je njena glavna usmeritev na naravoslovnem in medicinskem področju. Na srečanju je svoje predloge predstavila večina raziskovalnih odsekov Instituta. Skupino sodelavcev družbe Krka je vodil dr. Zvone Simončič, direktor Razvoja in raziskav zdravil, inštitutsko stran pa direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič. Poseben poudarek je bil na posameznih tematikah kemije, farmacije in biotehnologije, vendar so potencialno zanimiva tudi druga področja, ki jih goji Institut.


Slika

Anion [SbF6]- spada med šibkokoordinirajoče anione in je primeren za pripravo številnih koordinacijskih spojin z različnimi kationi. Sodelavca Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan" Zoran Mazej in Evgeny Goreshnik sta v reviji Zeitschrift für Kristallographie - Crystalline Materials objavila prispevek o kristalnih strukturah [SbF6]- spojin, ki vsebujejo hidratirane katione Ag+, Pd2+ oziroma Cd2+. Ker je anion [SbF6]- odporen proti oksidaciji, je z njim mogoče pripraviti nove tipe spojin Xe(VI). O študiji sistema A+/[XeF5]+/[PnF6]- (A = Rb, Cs; Pn = Sb, Bi) sta v reviji European Journal of Inorganic Chemistry poročala že prej navedena avtorja, katerih delo je predstavljeno v "Cover Profile". Oba prispevka sta bila izbrana za objavo na naslovnicah revij.


Slika

Za doseganje visokih koercitivnosti μ0Hci magnetov Nd-Fe-B brez dodatkov težkih redkih zemelj, kot sta Dy ali Tb, je treba ugotoviti, kako mikrostrukturni parametri vplivajo nanjo. Z opazovanjem magnetnih domen s Kerrovim mikroskopom so ugotovili, da ima intergranularna sekundarna faza pomembno vlogo pri demagnetizacijskem procesu. Njen vpliv na širjenje magnetnih domen je opisan v članku Magnetization reversal of exchange-coupled and exchange-decoupled Nd-Fe-B magnets observed by magneto-optical Kerr effect microscopy, objavljenem v znanstveni reviji Acta Materialia. Publikacija je rezultat skupnega sodelovanja dr. Marka Soderžnika z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta “Jožef Stefan” in soavtorjev z National Institute for Materials Science (Japonska), Center for Integrated Sensor Systems (Avstrija) in podjetja Toyota (Japonska).


Slika

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na skupščini 1. junija 2017 sprejela nove člane. V razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede je novi izredni član postal tudi prof. dr. Peter Križan z Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prof. Križan je kot ena vodilnih mednarodnih osebnosti v fiziki osnovnih delcev veliko prispeval k mednarodnemu ugledu Slovenije na področju raziskovanja procesov, nastalih pri trkih elektronov in pozitronov visokih energij. Je (so)avtor več kot 560 člankov v mednarodnih revijah s 12 700 čistimi citati, član uredniških odborov mednarodnih znanstvenih revij, pogost vabljeni predavatelj na univerzah in raziskovalnih institucijah, organizator in član več znanstvenih konferenc ter član vrste strokovnih odborov s področja fizike osnovnih delcev.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« so 1. junija 2017 predstavili sistem za zgodnje zaznavanje učnih težav METIS, ki je nastal skupaj s partnerji v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sistem na osnovi ocen in sprememb pri obisku pouka zaznava in napove potencialne težave učencev in dijakov. Prvi del, zaznava, je implementirana v obliki semaforja, ki ga vidijo le učitelji in profesorji oz. strokovno usposobljeni delavci šole. Kot je poudaril vodja projekta prof. dr. Matjaž Gams: »Ob umetni inteligenci je tako še vedno učitelj oz. profesor tisti, ki se odloči, kako bo v posameznem primeru ukrepal.« Poskusna uporaba v Gimnaziji Novo mesto in na OŠ dr. Vita Kraigherja je presegla pričakovanja, saj je opozorila na težave tudi pri posameznikih, pri katerih jih sicer šolski delavci niso pričakovali. Sistem METIS je edinstven na svetu.


Slika

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan", Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru so 1. junija 2017 v Tsukubi na Japonskem dokončali opremljanje detektorja Čerenkovih obročev pri spektrometru Belle II s svetlobnimi senzorji, po tem ko so v obročasto strukturo namestili še zadnje izmed 420 hibridnih fotonskih detektorjev. Čitalna elektronika, ki omogoča zaznavanje posameznih fotonov, je plod raziskav na IJS, izdelana pa je v sodelovanju s slovensko industrijo. Do zaključka del na tem detektorskem sklopu je še potrebno na hrbtni strani razpeljati signalne in napajalne električne kable in testirati delovanje celotnega sistema. V septembru bo nato na sporedu še zadnje dejanje, montaža v spektrometer Belle II. Takrat bo to 'veliko oko' šele lahko zares zaživelo.


Slika

Na slovesnosti ob 10. obletnici Inženirske akademije Slovenije 29. maja 2017 so na Brdu pri Kranju podelili listine novim članom. Prof. dr. Spomenka Kobe, vodja Odseka za nanostrukturne materiale Instituta “Jožef Stefan”, je postala nova izredna članica, med drugim za izjemno vodenje evropskega projekta ROMEO v vrednosti 4 milijone evrov. Novi izredni člani so postali še prof. dr. Denis Đonlagić, prof. dr. Boris Orel, dr. Boštjan Podobnik, prof. dr. Janez Trontelj in prof. dr. Blaž Zupan. Novi redni člani so postali prof. dr. Anton Bergant, prof. dr. Matjaž Mikoš, dr. Mark Pleško, prof. dr. Marko Topič ter mag. Rok Uršič. Nov častni član akademije pa je postal dr. France Rode, katerega izjemno, 55-letno znanstveno pot sta najbolj zaznamovala izuma žepnega kalkulatorja leta 1971 in kartice za registracijo delovnega časa.


Slika

Dne 25. maja 2017 je na Reaktorskem centru Podgorica potekala slovesna podelitev operaterskih licenc operaterjem raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. Anže Jazbec in Sebastjan Rupnik sta licenci pridobila prvič, Darku Kavšku in Marku Rosmanu pa sta bili licenci za vodjo izmene podaljšani. Operaterjem je direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) dr. Andrej Stritar podelil dovoljenje, direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Jadran Lenarčič pa je izročil zlate operaterske značke operaterjema ob prvi pridobitvi naziva vodja izmene. Slovesnosti so se udeležili tudi doc. dr. Luka Snoj, vodja reaktorja TRIGA, prof. dr. Borut Smodiš, vodja Reaktorskega infrastrukturnega centra, ter Aleš Janežič z URSJV, predsednik republiške komisije za preverjanje strokovne usposobljenosti operaterjev.


Slika

Pri založbi Springer je izšla monografija z naslovom Liquid Crystal Colloids, ki jo je napisal prof. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi na Institutu "Jožef Stefan" in profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Knjiga na več kot 300 straneh opisuje predvsem eksperimentalno fiziko koloidnih delcev v tekočih kristalih, ki se je pred več kot desetimi leti začela intenzivno razvijati prav v Ljubljani. Posebnost knjige so poglavja, ki obravnavajo eksperimentalno topologijo in fotoniko na osnovi tekočekristalnih koloidov. V knjigi je zbranih 200 slik, tabel in ilustracij, vključuje tudi več kot 300 bibliografskih enot.


Slika

Predstavniki Instituta “Jožef Stefan” so se 7. junija 2017 srečali s predstavniki Krke in preučili možnosti za krepitev sodelovanja. Krka, d. d., Novo mesto, ki se uvršča v vrh generičnih farmacevtskih podjetij v svetu, je v slovenski raziskovalni prostor vpeta na različnih področjih raziskav, predvsem pa je njena glavna usmeritev na naravoslovnem in medicinskem področju. Na srečanju je svoje predloge predstavila večina raziskovalnih odsekov Instituta. Skupino sodelavcev družbe Krka je vodil dr. Zvone Simončič, direktor Razvoja in raziskav zdravil, inštitutsko stran pa direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič. Poseben poudarek je bil na posameznih tematikah kemije, farmacije in biotehnologije, vendar so potencialno zanimiva tudi druga področja, ki jih goji Institut.


Slika

Anion [SbF6]- spada med šibkokoordinirajoče anione in je primeren za pripravo številnih koordinacijskih spojin z različnimi kationi. Sodelavca Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan" Zoran Mazej in Evgeny Goreshnik sta v reviji Zeitschrift für Kristallographie - Crystalline Materials objavila prispevek o kristalnih strukturah [SbF6]- spojin, ki vsebujejo hidratirane katione Ag+, Pd2+ oziroma Cd2+. Ker je anion [SbF6]- odporen proti oksidaciji, je z njim mogoče pripraviti nove tipe spojin Xe(VI). O študiji sistema A+/[XeF5]+/[PnF6]- (A = Rb, Cs; Pn = Sb, Bi) sta v reviji European Journal of Inorganic Chemistry poročala že prej navedena avtorja, katerih delo je predstavljeno v "Cover Profile". Oba prispevka sta bila izbrana za objavo na naslovnicah revij.


Slika

Za doseganje visokih koercitivnosti μ0Hci magnetov Nd-Fe-B brez dodatkov težkih redkih zemelj, kot sta Dy ali Tb, je treba ugotoviti, kako mikrostrukturni parametri vplivajo nanjo. Z opazovanjem magnetnih domen s Kerrovim mikroskopom so ugotovili, da ima intergranularna sekundarna faza pomembno vlogo pri demagnetizacijskem procesu. Njen vpliv na širjenje magnetnih domen je opisan v članku Magnetization reversal of exchange-coupled and exchange-decoupled Nd-Fe-B magnets observed by magneto-optical Kerr effect microscopy, objavljenem v znanstveni reviji Acta Materialia. Publikacija je rezultat skupnega sodelovanja dr. Marka Soderžnika z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta “Jožef Stefan” in soavtorjev z National Institute for Materials Science (Japonska), Center for Integrated Sensor Systems (Avstrija) in podjetja Toyota (Japonska).


Slika

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na skupščini 1. junija 2017 sprejela nove člane. V razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede je novi izredni član postal tudi prof. dr. Peter Križan z Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prof. Križan je kot ena vodilnih mednarodnih osebnosti v fiziki osnovnih delcev veliko prispeval k mednarodnemu ugledu Slovenije na področju raziskovanja procesov, nastalih pri trkih elektronov in pozitronov visokih energij. Je (so)avtor več kot 560 člankov v mednarodnih revijah s 12 700 čistimi citati, član uredniških odborov mednarodnih znanstvenih revij, pogost vabljeni predavatelj na univerzah in raziskovalnih institucijah, organizator in član več znanstvenih konferenc ter član vrste strokovnih odborov s področja fizike osnovnih delcev.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« so 1. junija 2017 predstavili sistem za zgodnje zaznavanje učnih težav METIS, ki je nastal skupaj s partnerji v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sistem na osnovi ocen in sprememb pri obisku pouka zaznava in napove potencialne težave učencev in dijakov. Prvi del, zaznava, je implementirana v obliki semaforja, ki ga vidijo le učitelji in profesorji oz. strokovno usposobljeni delavci šole. Kot je poudaril vodja projekta prof. dr. Matjaž Gams: »Ob umetni inteligenci je tako še vedno učitelj oz. profesor tisti, ki se odloči, kako bo v posameznem primeru ukrepal.« Poskusna uporaba v Gimnaziji Novo mesto in na OŠ dr. Vita Kraigherja je presegla pričakovanja, saj je opozorila na težave tudi pri posameznikih, pri katerih jih sicer šolski delavci niso pričakovali. Sistem METIS je edinstven na svetu.


Slika

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan", Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru so 1. junija 2017 v Tsukubi na Japonskem dokončali opremljanje detektorja Čerenkovih obročev pri spektrometru Belle II s svetlobnimi senzorji, po tem ko so v obročasto strukturo namestili še zadnje izmed 420 hibridnih fotonskih detektorjev. Čitalna elektronika, ki omogoča zaznavanje posameznih fotonov, je plod raziskav na IJS, izdelana pa je v sodelovanju s slovensko industrijo. Do zaključka del na tem detektorskem sklopu je še potrebno na hrbtni strani razpeljati signalne in napajalne električne kable in testirati delovanje celotnega sistema. V septembru bo nato na sporedu še zadnje dejanje, montaža v spektrometer Belle II. Takrat bo to 'veliko oko' šele lahko zares zaživelo.


Slika

Na slovesnosti ob 10. obletnici Inženirske akademije Slovenije 29. maja 2017 so na Brdu pri Kranju podelili listine novim članom. Prof. dr. Spomenka Kobe, vodja Odseka za nanostrukturne materiale Instituta “Jožef Stefan”, je postala nova izredna članica, med drugim za izjemno vodenje evropskega projekta ROMEO v vrednosti 4 milijone evrov. Novi izredni člani so postali še prof. dr. Denis Đonlagić, prof. dr. Boris Orel, dr. Boštjan Podobnik, prof. dr. Janez Trontelj in prof. dr. Blaž Zupan. Novi redni člani so postali prof. dr. Anton Bergant, prof. dr. Matjaž Mikoš, dr. Mark Pleško, prof. dr. Marko Topič ter mag. Rok Uršič. Nov častni član akademije pa je postal dr. France Rode, katerega izjemno, 55-letno znanstveno pot sta najbolj zaznamovala izuma žepnega kalkulatorja leta 1971 in kartice za registracijo delovnega časa.


Slika

Dne 25. maja 2017 je na Reaktorskem centru Podgorica potekala slovesna podelitev operaterskih licenc operaterjem raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. Anže Jazbec in Sebastjan Rupnik sta licenci pridobila prvič, Darku Kavšku in Marku Rosmanu pa sta bili licenci za vodjo izmene podaljšani. Operaterjem je direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) dr. Andrej Stritar podelil dovoljenje, direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Jadran Lenarčič pa je izročil zlate operaterske značke operaterjema ob prvi pridobitvi naziva vodja izmene. Slovesnosti so se udeležili tudi doc. dr. Luka Snoj, vodja reaktorja TRIGA, prof. dr. Borut Smodiš, vodja Reaktorskega infrastrukturnega centra, ter Aleš Janežič z URSJV, predsednik republiške komisije za preverjanje strokovne usposobljenosti operaterjev.


Slika

Pri založbi Springer je izšla monografija z naslovom Liquid Crystal Colloids, ki jo je napisal prof. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi na Institutu "Jožef Stefan" in profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Knjiga na več kot 300 straneh opisuje predvsem eksperimentalno fiziko koloidnih delcev v tekočih kristalih, ki se je pred več kot desetimi leti začela intenzivno razvijati prav v Ljubljani. Posebnost knjige so poglavja, ki obravnavajo eksperimentalno topologijo in fotoniko na osnovi tekočekristalnih koloidov. V knjigi je zbranih 200 slik, tabel in ilustracij, vključuje tudi več kot 300 bibliografskih enot.


Slika

V torek, 16. maja 2017, je v Veliki predavalnici IJS potekala delavnica z naslovom: Priložnosti v Obzorju 2020: LEIT - Nanotechnologies, advanced materials, advanced manufacturing and processing, and biotechnology (NMBP). Na dogodku je ga. Doroteja Zlobec, nacionalna kontaktna oseba za NMBP (MIZŠ), udeležence seznanila z aktualnim dogajanjem na področju Nanotechnologies, advanced materials, advanced manufacturing and processing, and biotechnology in temami za prihodnji delovni program, ki je tik pred dokončno potrditvijo. Izkušnje s pridobivanjem projekta NMBP je z udeleženci delil prof. dr. Janez Štrancar, sodelavec odseka F5, ki je partner pri aktualnem projektu SmartNanoTox (Smart tools for gauging nano hazards). Delavnico je organizirala Komisija direktorja za podporo pri pridobivanju projektov EU.


Slika

Institut "Jožef Stefan" in Belgijski jedrski raziskovalni center (SCK-CEN) sta 10. maja 2017 podpisala Memorandum o sodelovanju med tema dvema institucijama. Namen tega podpisa je poglobitev že vzpostavljenega sodelovanja na področju reaktorske fizike in jedrske tehnike z izmenjavo tehničnih informacij in gradiv, inženirjev in strokovnjakov, možnosti za izobraževanje in s sodelovanjem na posameznih posebnih projektih katere koli od podpisnic. Prvi projekt z naslovom razvoj in validacija programskega paketa za izračun negotovosti SANDY se bo v sklopu sporazuma začel izvajati že junija 2017. Skrbnika sporazuma sta dr. Jan Wagemans, vodja odseka za jedrske meritve na strani SCK-CEN, ter doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko, na strani IJS.


Slika

Prof. dr. Dragan Mihailović, vodja Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan«, je na razpisu evropskega raziskovalnega sveta (ERC) pridobil ERC »Proof of concept« projekt, namenjen razvijanju komercialnega koncepta raziskovalnih odkritij. Cilj projekta (pri pripravi prijave je sodeloval CTT) z naslovom Ultrahitri gostotnovalovni spomin za kvantno računalništvo je raziskati potencialno uporabo novo odkritega pojava v kvantnih elektronskih materialih za pomnilniško tehnologijo, ki bi omogočala izjemno visoke hitrosti in nizko porabo energije. Pridobljena sredstva bodo omogočila ugotavljanje izvedljivosti pomnilniških naprav v okviru ultrahitrega nizkotemperaturnega kvantnega računalništva, definiranje pomembnih nerešenih tehničnih vprašanj za izvajanje ter oceno časovnega okvira za širšo komercialno uporabo. Projekt se bo izvajal na Institutu »Jožef Stefan« in Centru odličnosti Nanocenter.


Slika

V Makedoniji so proglasili najboljšega mladega raziskovalca do 30 let za leto 2016. Izbran je bil Hristian Gjoreski, ki deluje na Odseku za inteligentne sisteme Instituta “Jožef Stefan” pod mentorstvom vodje prof. dr. Matjaža Gamsa. Priznanje je podelil predsednik Makedonije prof. dr. Gjorge Ivanov, ki je v svojem govoru z izjemnim spoštovanjem pozdravil vse kandidate za naziv, s katerim želijo prispevati k spodbujanju mladih k znanstvenemu delu. Visoki dosežkov kandidatov po besedah predsednika Ivanova potrjujejo velik potencial mladih makedonskih znanstvenikov. Hristian Gjoreski, sodelavec Instituta “Jožef Stefan”, deluje na področju umetne inteligence in išče rešitve na področju zdravstva in športa. In prav ta, t. i. človeška razsežnost znanstvenega dela, je tako pomembna pri delu dr. Gjoreska.


Slika

Direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh in direktor Arnesa mag. Marko Bonač so 26. aprila 2017 v prostorih Kemijskega inštituta slovesno podpisali pismo o nameri za sodelovanje v Slovenskem superračunalniškem omrežju SLING. Tako so formalizirali sodelovanje na področju porazdeljenih visokozmogljivih računskih kapacitet za znanost in raziskave v Sloveniji, ki na osnovi več desetletne tradicije pod tem imenom poteka že od leta 2009. Pričakujemo, da se bo s tem korakom že doslej zelo dejavno sodelovanje ustanov v Sloveniji na tem področju še okrepilo, še bolj pa si bomo tudi prizadevali za mednarodno vključevanje ter sodelovanje, opozarjali na pomen superračunalniške infrastrukture ter spodbujali njeno uporabo.


Slika

Po uspešni predstavitvi na lanski Automatici v Münchnu letos raziskovalci Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" Timotej Gašpar, Martin Bem in Robert Bevec predstavljajo rezultate projekta ReconCell (Rekonfigurabilna robotska celica za hitro postavitev nalog sestavljanja v majhnih in srednje velikih podjetjih) iz Obzorja 2020 na največjem industrijskem sejmu na svetu, ki konec aprila poteka v Hannovru v Nemčiji. Na sejmu predstavljajo novo rešitev za robotizirano sestavljanje ohišij za avtomobilske luči, ki so jo razvili v sodelovanju s slovenskim podjetjem Elvez. Posebna odlika rešitve je, da lahko z avtomatsko rekonfiguracijo v isti celici sestavijo več različnih ohišij. Prvi dan sejma si je njihovo razstavno mesto ogledal tudi evropski komisar Günther Oettinger.


Slika

Raziskovalci Laboratorija za hladne atome Odseka za fiziko trdne snovi (F5) so 31. marca 2017 potrdili Bose-Einsteinovo kondenzacijo (BEC) cezijevih atomov. Atome cezijeve pare so z lasersko svetlobo ohladili blizu absolutne ničle (20 nK) in jih s svetlobo in magnetnimi polji stisnili v BEC. Na sliki je prikazano postopno zgoščevanje hladnih atomov cezija, kjer je na koncu viden BEC z okoli 15 000 atomi, ki tvorijo kapljico premera 50 mikrometrov. BEC je kvantna snov, ki je obenem superfluidna tekočina, in je koherentna na makroskopskih razdaljah. Je idealni sistem za simulacijo številnih pojavov kvantne fizike, razvoj kvantnega računalništva ali uporabo kvantne fizike v metrologiji. S tem dosežkom se F5 pridružuje ugledni skupini svetovnih laboratorijev, ki eksperimentalno raziskujejo kvantne tehnologije.


Slika

Na Odseku za fiziko trdne snovi - F5 Instituta "Jožef Stefan" je bil uspešno instaliran nov super ločljivi STED-mikroskop, ki omogoča 3D-slikanje do 100 mikrometrov globine v prozornih in fluorescenčno označenih vzorcih, kot so biološka snov pri fizioloških razmerah ali mehka snov. Mikroskop ima impresivno lateralno slikovno ločljivost do 30 nm, za 3D-slikanje v večjih globinah pa uporablja dvofotonsko vzbujanje barvilnih (fluorescenčnih) molekul, s čimer dosega še vedno odlično ločljivost 200 nm. S posebnim detekcijskim sistemom in časovno ločljivostjo 100 ps omogoča slikanje relaksacije fluorescenčnih stanj, s čimer lahko spremljamo interakcijo fluorescenčnih označevalnih molekul z okolišnjo snovjo. Kontakt: janez.strancar@ijs.si


Slika

V torek, 11. aprila 2017, je v Veliki predavalnici IJS potekala delavnica z naslovom Priložnosti v Obzorju 2020: Spreading Excellence and Widening Participation. Na dogodku je doc. dr. Miha Ravnik (IJS, FMF - UNI LJ) predstavil svoje izkušnje s prijavami na projekte iz Obzorja 2020 in 7. okvirnega programa. Sledila je predstavitev mag. Kim Turk (MIZŠ), nacionalne kontaktne osebe, ki je predstavila program Spreading Excellence and Widening Participation s poudarkom na projektih Twinning in ERA Chairs, ki se odprejo v kratkem. Svoje izkušnje so delili tudi prof. dr. Bogdan Filipič (E9) in prof. dr. Peter Korošec (E7), vodilna raziskovalca Twinning projekta SYNERGY, ki ga koordinira odsek E7, ter prof. dr. Sonja Lojen z odseka O2, ki koordinira projekta ERAChair Isofood in Twinning projekt MASSTWIN. Delavnico je organizirala Komisija direktorja za podporo pri pridobivanju projektov EU.


Slika

Torek, 11. aprila 2017, je zelo pomemben dan za detektor Belle II, ki ga raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" skupaj s sodelavci iz 22 držav pripravljajo na Japonskem. Celotni detektor, ki tehta 1.400 ton, bodo premaknili iz položaja, v katerem so ga sestavljali, v položaj na žarkovni liniji, kjer bodo z njim merili. Ker bodo premikali opremo, ki je sicer težka, pa vendar zelo občutljiva, je ta manever potrebno opraviti zelo previdno in z veliko pozornostjo. Celoten postopek bo pri tem predvidoma trajal osem ur, od dveh zjutraj po našem času do desetih dopoldne. Če bo ta poskus uspešen, bodo premik končali že istega dne, kar bo pomemben mejnik za mednarodno raziskovalno skupino. Kot zanimivost velja omeniti, da premikanje detektorja neposredno prenaša tudi japonska spletna stran Niconico live. V oddajo se kot komentatorji poleg vodilnih članov eksperimenta Belle II vključujejo tudi nekateri znameniti fiziki, med drugimi tudi Nobelovi nagrajenci M. Kobayashi, T. Maskawa in T. Kajita.


Slika

Institut "Jožef Stefan" je 28. marca 2017 postal član prestižnega kluba Evropske komisije TTO Circle. TTO Circle ali Krog evropskih pisarn za prenos tehnologij je izbor največjih javnih raziskovalnih organizacij po vsej Evropi. Omrežje obsega 26 organizacij iz 16 držav, ki zaposlujejo več kot 115.000 raziskovalcev. Partnerji so podpisali memorandum o sodelovanju, s katerim želijo okrepiti sposobnost Evrope za ustvarjanje inovativnih izdelkov in storitev za trg. Poleg IJS so člani prestižnega kluba še Weizmann Istitute (Izrael), Fraunhofer in Max Planck, Helmholtz in Leibniz Association (Nemčija), CEA, Indria (Francija), TNO, VITO (NL), VTT (FI), CERN, ESA, ESRF, ETH (Švica), IMEC (Belgija), STFC-Science & Technology Facilities Council (UK), RISE (Research Institutes of Sweden), SINTEF (NO), CNR, Enea (Italija)Tecnalia, SIEMAT (SP), TÜBİTAK (Turčija), Danish Technological Institute (DTI) (Danska), Teagasc (Irska).


Slika

Predsednik nemških inštitutov Max Planck prof. dr. Martin Stratmann in predsednik francoskih inštitutov CNRS prof. dr. Alain Fuchs sta 6. in 7. marca 2017 v Bruslju organizirala okroglo mizo High-level round table on Added Value of Excellence in European Research. Na njuno povabilo so se srečanja udeležili predsedniki ali namestniki enajstih vrhunskih evropskih raziskovalnih univerz (Oxford, ETH, Weizmann, …) in devetih raziskovalnih centrov (Max Planck, CNRS, CNR, …) ter ERC. Med povabljenimi je bil tudi Institut “Jožef Stefan”, ki ga je zastopal direktor prof. dr. Jadran Lenarčič. Glavni namen okrogle mize, ki je bila zaprtega značaja, je bil osvetliti problematiko prepočasnega vzpostavljanja evropskega raziskovalnega prostora. Prisotni so izmenjali svoje izkušnje in poglede ter pripravili skupno deklaracijo, ki je bila javno objavljena 31. marca 2017.


Slika

Ob izidu slovenskega prevoda svoje knjige “Rojstvo teorema” se je 31. marca 2017 znani francoski matematik Cédric Villani mudil v Ljubljani. Pri tem je obiskal tudi Institut »Jožef Stefan«, kjer se je pogovarjal z direktorjem Instituta ter obiskal laboratorije odsekov F5 in F7. Cédric Villani je dobitnik Fieldsove medalje, direktor Inštituta Henri-Poincaré na Univerzi Pierre in Marie Curie ter profesor na Univerzi Claude-Bernard-Lyon-I. Izhaja iz družine umetnikov, intelektualcev in matematikov in je strokovnjak na področju analize, problemov statistične fizike, optimizacije in Riemannove geometrije. Cédric Villani je pobudnik gibanja na področju poljudne znanosti, predava v šolah v Franciji in v tujini ter se redno udeležuje televizijskih oddaj in znanstvenih festivalov. Natis knjige "Rojstvo teorema" v slovenščini pa je podprl tudi Institut “Jožef Stefan”.


Slika

Svet za srečanja Nobelovih nagrajencev v Lindauu The Council for the Lindau Nobel Laureate Meetings vsako leto organizira srečanje Nobelovih nagrajencev z mlajšimi doktorji in raziskovalci. Namen srečanja je spodbuditi naslednjo generacijo študentov, doktorskih študentov in podoktorskih raziskovalcev k vrhunskemu raziskovanju, s katerim bi postali vodilni znanstveniki. Izmed več tisoč nominiranih s celega sveta so izbrali 400 raziskovalcev, ki se bodo udeležili 67. srečanja z Nobelovimi nagrajenci s področja kemije. Med izbranimi raziskovalci je tudi dr. Nina Kostevšek, sodelavka z Odseka za nanostukturne materiale Instituta »Jožef Stefan«, ki je sedaj na podoktorskem izpopolnjevanju v Veliki Britaniji na University of East Anglia (Norwich) in se bo konec junija 2017 udeležila srečanja v mestu Lindau v Nemčiji.


Slika

Dne 24. marca 2017 je v Veliki predavalnici Instituta potekala predstavitev letošnjega zmagovalnega projekta direktorjevega sklada. Direktorjev sklad je namenjen nakupu in gradnji raziskovalne infrastrukture mlajšim raziskovalcem do sedem let po opravljenem doktoratu. Na poziv direktorja, ki je bil objavljen 25. novembra 2016, je prispelo sedem predlogov. Strokovni svet direktorja je soglasno sprejel sklep, da se sredstva direktorjeva sklada za leto 2017 podelijo projektu Hane Uršič, Mojce Otoničar, Marka Vrablja »Laboratory for the ultracool preparation of complex oxides«. Predlog projekta vključuje gradnjo novega laboratorija za izdelavo povsem novih materialov. Ocenjevalci so visoko ocenili izvirnost in atraktivnost projekta, kvaliteto predlagateljev, vizijo in dolgoročnost, novost in perspektivnost, multidisciplinarnost, pričakovani vpliv na razvoj Instituta ter primernost predlagane raziskovalne infrastrukture.


Slika

Na Institutu “Jožef Stefan” so 22. marca 2017 podelili zlate znake Jožefa Stefana za najodmevnejše doktorate v zadnjih treh letih. Za doktorsko delo z naslovom Hadronske resonance v kromodinamiki na mreži je zlati znak prejel dr. Luka Leskovec pod mentorstvom izr. prof. dr. Saše Prelovšek Komelj z Odseka za teoretično fiziko IJS. Dr. Petra Galer je prejela zlati znak za doktorsko delo z naslovom Sinteza, transformacije in lastnosti subtituiranih derivatov β-diketonov pod mentorstvom prof. dr. Borisa Šketa in prof. dr. Matjaža Krajnca s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Zlati znak pa je prejela tudi dr. Marinka Žitnik za doktorsko delo z naslovom Učenje z zlivanjem heterogenih podatkov pod mentorstvom prof. dr. Blaža Zupana s Fakultete za računalništvo in informatiko.


Slika

Dne 27. februarja 2017 je na Reaktorskem centru Podgorica potekala že tradicionalna konferenca mladih, ki jo je organizirala Študentska sekcija Odseka za reaktorsko fiziko na Institutu "Jožef Stefan". Svoje delo je predstavilo trinajst študentov in mladih raziskovalcev, ki svojo pot začenjajo na Odseku za reaktorsko fiziko, ter dve mladi raziskovalki s področja medicinske fizike s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Posebno predavanje je imel Lino Šalamon, magister Fakultete za matematiko in fiziko, ki je na doktorskem izobraževanju v Franciji. Vabljeno predavanje je imel dr. Dušan Ćalić. Štipendist organizacije IAEA (International Atomic Energy Agency) Francisco J. C. Orellana s Čila pa je predstavil edini obratujoči čilski raziskovalni reaktor in delo na njem.


Slika

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je konec januarja 2017 objavilo rezultate razpisa Strategije pametne specializacije za strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP). Razpis je bil namenjen spodbujanju izvajanja raziskovalno-razvojnih programov konzorcijev, ki povezujejo akademsko sfero in gospodarstvo ter združujejo znanje in kompetence za razvoj novih produktov, storitev in procesov. Institut »Jožef Stefan« je v koordiniranje t. i. SRIP-ov od devetih razpisanih prejel dva, in sicer Pametna mesta in skupnosti ter Tovarne prihodnosti. Oba sta že začela izvajati svoje aktivnosti. Prvi konzorcij sestavljajo Institut »Jožef Stefan«, Gospodarska zbornica Slovenije - ZIT, Tehnološka mreža ICT, Univerza v Mariboru in Univerza v Ljubljani. Do zdaj so prejeli več kot 160 pisem podpore. V drugem pa so prejeli 96 pisem podpore. SRIP Pametna mesta in skupnosti je 2. februarja 2017 organiziral informativni dogodek, kasneje pa že več tematskih delavnic.


Slika

Izredno zmogljiva in kompleksna superprevodna elektromagnetna leča, zadnji manjkajoči del 3 km dolgega obroča pospeševalnika SuperKEKB, je prispela na inštitut KEK v Tsukubi. To je važen mejnik projekta Belle II, v katerem igrajo pomembno vlogo sodelavci Instituta "Jožef Stefan". V pospeševalniku SuperKEKB pospešene elektrone in pozitrone usmerimo tako, da v centru detektorja Belle II trkajo eni v druge in pri tem ustvarjajo mezone B, ki jih nato preučujemo. Uspeh eksperimenta Belle II je v veliki meri odvisen od števila mezonov B, ki jih bomo pri teh trkih ustvarili, to pa je odvisno od naše sposobnosti fokusiranja obeh žarkov v točko trka. Oba fokusirna elementa, veliki in zapleteni magnetni leči, zato spadata med najbolj pomembne dele pospeševalnika.


Slika

Revija Nature Communications je objavila članek z naslovom Hidden topological constellations and polyvalent charges in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Avtorji so z napredno metodo 3D fluorescenčne konfokalne mikroskopije kot prvi na svetu rekonstruirali urejenost molekul v mikrometrskih kapljicah vijačnega tekočega kristala in v njih odkrili raznovrstna topološka stanja, ki vključujejo verige topoloških defektov in točkaste defekte z večkratnikom osnovnega topološkega naboja. Urejenost molekul okoli teh topoloških defektov je podobna višjevalentnim atomom in omogoča gradnjo kompleksnih topoloških struktur, ki spominjajo na molekule.


Slika

Pravkar odobreni projekt ENEN+ z naslovom »Pritegniti, razviti in zadržati nove jedrske talente« spada v portfelj projektov Obzorja 2020 EURATOM. ENEN+ bo zagotovil osebno karierno svetovanje in finančno podporo za mobilnost študentov in mladih strokovnjakov na področjih jedrske tehnike in varnosti, odlaganja radioaktivnih odpadkov, varstva pred sevanji in jedrskih aplikacij v medicini. Za mobilnost bo v treh letih trajanja projekta na voljo več kot 1 milijon evrov. Med 22 partnerji projekta so tudi Westinghouse, francoski upravljavec jedrskih elektrarn EDF in evropsko združenje jedrske industrije FORATOM, iz Slovenije pa Institut »Jožef Stefan« in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Projekt bo koordiniralo združenje ENEN pod vodstvom prof. dr. Leona Cizlja. VEČ


Slika

Na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana sta se srečali umetnost in znanost. V predstavi Akvarij, ki si jo je zamislil režiser Miha Golob, igrata glavno vlogo jajček Mali in magnet, ki vodi Malega skozi pustolovščino, polno kemijskih in fizikalnih pojavov. Nastopajo še tekočine in predmeti z različno gostoto, voda v različnih agregatnih stanjih, v akvariju pa se odvije tudi kemijska reakcija. Predstava, čeprav na videz preprosta, je tehnično zahtevna, zato je bila k sodelovanju povabljena projektna ekipa Znanost na cesti. Pri snovanju predstave in poskusov po njej sta sodelovali dr. Kristina Žagar in Anja Drame z Odseka za Nanostrukturne materiale. Med predstavo brez izgovorjene besede si otroci ustvarijo vsak svojo zgodbo, ob tem pa se jim poraja kopica vprašanj.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« je 13. februarja 2017 potekal 5. italijanski poslovni forum Od socialnega podjetništva do socialne inovacije, ki je poudaril povezanost vprašanja gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest tudi s socialnim podjetništvom. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik italijansko-slovenskega foruma Jurij Giacomelli, ima Slovenija dolgo tradicijo socialnega podjetništva, ki pa ni dovolj poudarjena. Sodelovanje med Slovenijo in Italijo, ki je že zdaj odlično, pa je mogoče še dodatno okrepiti tudi na področju socialnega podjetništva. Tudi direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič je poudaril medsebojno bližino držav, ki je pripomogla k še tesnejšim meddržavnim vezem. Italijanski poslovni forum je bil še ena odlična priložnost za izmenjavo mnenj, znanja in okrepitev sodelovanja.


Slika

Kation Ag2+ je eden najmočnejših enoelektronskih oksidantov, ki lahko v superkislem mediju oksidira O2 in Xe. Zaradi svoje reaktivnosti ni obstojen v vodnem okolju. AgSO4 je edinstven primer spojine Ag(II), ki ne vsebuje fluora. Presenetljivo pa je, da se svetlikajoči črni kristali AgSO4 pri stiku z vlago pretvorijo v črn prah, ki ustreza sestavi AgSO4 × H2O. Prispevek z naslovom [Ag(OH2)2][Ag(SO4)2]: the first hydrate of an Ag(II) salt, katerega avtorja sta tudi Zoran Mazej, sodelavec Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo (K1) Instituta »Jožef Stefan«, in Zvonko Jagličić, sodelavec IMFM ter Univerze v Ljubljani, je bil objavljen 3. februarja 2017 v reviji Chemistry - A European Journal. V njem je podrobno opisana karakterizacija te spojine tako na podlagi eksperimentalnih rezultatov kot tudi teoretičnih izračunov. Prispevek je bil izbran za t. i. notranjo naslovnico te številke.


Slika

Sodelavci Instituta "Jožef Stefan" Melita Sluban in Polona Umek (F5) ter Jernej Iskra (K3) so v sodelovanju z raziskovalci z univerz v Ljubljani (FKKT) in Bukarešti prvi uspešno katalizirali aldolno kondenzacijo, ki je ena najpogostejših reakcij za tvorbo nove vezi ogljik-ogljik, s protoniranimi titanatnimi nanocevkami. Takšna izvedba reakcije je 'zelena' alternativa obstoječi praksi v industriji, kjer za uspešen potek reakcije uporabljajo stohiometrične količine homogenega katalizatorja, ki ga po koncu reakcije ne morejo reciklirati. Ob uporabi protoniranih titanatnih nanocevk pa za uspešen potek reakcije zadošča že katalitska količina materiala, katalizator lahko večkrat uporabimo in učinkovit je bil celo v poskusu v večjem merilu. Delo z naslovom Protonated titanate nanotubes as solid acid catalyst for aldol condensation je bilo objavljeno v vodilni reviji s področja katalize Journal of Catalysis.


Slika

V četrtek, 2. februarja 2017, je Institut “Jožef Stefan” obiskal podpredsednik Vlade Južne Tirolske Widmann Thomas s sodelavci in v družbi italijanskega veleposlanika v Sloveniji Nj. E. Paola Trichila. 12-člansko delegacijo je najprej sprejel direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič, ki je v zanimivem pogovoru predstavil področja dela in delovanje Instituta. Italijanska delegacija se je zelo zanimala za možnosti sodelovanja z Institutom, predvsem na področju razvoja visokih tehnologij. Napovedala je tudi nadaljnja srečanja med inštitutom in predstavniki gospodarstva njihove pokrajine. V nadaljevanju srečanja so si gostje ogledali tudi Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko.


Slika

Pri založbi Elsevier je v novi knjižni seriji "Progress in Fluorine Science Series" izšla znanstvena monografija "Modern Synthesis Processes and Reactivity of Fluorinated Compounds". Tretji volumen te serije podaja pregled sintez ter razlago reakcijskih mehanizmov sinteznih poti za pripravo številnih fluor vsebujočih spojin. Posebna pozornost je namenjena reaktivnosti fluora in fluorirnih medijev s hkratno navezavo teh lastnosti na pomembno uporabnost fluorovih spojin. Eno izmed poglavij, ki obravnava fotokemijsko sinteze različnih fluoridov v brezvodnem vodikovem fluoridu, je prispeval dr. Zoran Mazej z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta »Jožef Stefan«.


Slika

Glavni izziv pri dinamičnih preiskavah nanomaterialov je pomanjkanje ustreznih raziskovalnih strategij za študij pojavov v tekočinah pri nanometerski prostorski ločljivosti. Konvencionalna presevna elektronska mikroskopija (TEM) omogoča karakterizacijo na atomski skali, vendar morajo biti vzorci suhi in opazovani v visokem vakuumu. Da bi premostili to vrzel, Sašo Šturm s sodelavci Odseka za Nanostrukturne materiale, IJS, in v sodelovanju z ameriškim podjetjem Protochips razvija raziskovalno platformo za t.i. in situ TEM v tekočinah, ki presega omejitve sedanjih tehnik. Ta način odpira širok nabor možnosti za neposredne študije nanomaterialov v njihovih funkcionalnih okoljih. Več o metodi je Sašo Šturm predstavil v spletnem seminarju, ki ga je organizirala založniška hiša MaterialsToday. Spletnega seminarja se je udeležilo približno 500 registriranih poslušalcev s celega sveta.


Slika

Raziskovalci Odseka za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Matjaža Gamsa so razvili pametno uro za pomoč starejšim IN LIFE, ki z uporabo novih podpornih tehnologij, naprednih algoritmov in storitev starejšim omogoča in podaljšuje samostojno življenje. Ura skrbi za varnost in udobje uporabnika, med drugim omogoča avtomatski klic na pomoč v primeru padca, klic na pomoč z uporabo posebnega gumba, lociranje uporabnika v primeru nevarnosti in pošiljanje opomnikov. Sistem poleg ure vsebuje spletni portal, prek katerega lahko do podatkov ure dostopajo skrbniki in izbrani sorodniki. Portal bo upravljal projektni partner, podjetje za medicinske storitve Doktor24, ki upravlja tudi klicni center, ki beleži alarme in klice na pomoč.


Slika

Institut “Jožef Stefan” sta 20. januarja 2017 obiskala francoska veleposlanica Nj. e. Marion Paradas in Jean-Luc Clement, svetovalec na Ministrstvu za izobraževanje, visoko šolstvo in raziskave. Na srečanju z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem in sodelavcem prof. dr. Jean-Marie Duboisom sta spoznala delovanje Instituta in njegovo mednarodno povezovanje, predvsem s podobnimi inštituti v Franciji. V nadaljevanju obiska sta si ogledala še Laboratorij za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko ter Odsek za kompleksne snovi. Sicer Institut že dolga leta zelo dobro sodeluje s francoskim veleposlaništvom, predvsem na področju jedrske tehnologije in pri skupnem laboratoriju s CNRS na področju novih materialov.


Slika

V četrtek, 19. januarja 2017, je veleposlanik Združenih držav Amerike Brent R. Hartley s sodelavci obiskal Reaktorski center Instituta “Jožef Stefan”. V srečanju z direktorjem prof. dr. Jadranom Lenarčičem se je seznanil z delovanjem Instituta in njegovo mednarodno uspešnostjo. V nadaljevanju sta mu prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko, in doc. dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko, predstavila raziskave in spremljajoče dejavnosti Instituta na področju jedrske energije. Posebno pozornost so namenili možnostim za nadaljnjo krepitev odličnega raziskovalnega sodelovanja IJS z institucijami iz ZDA. Veleposlanik Hartley s sodelavci si je ogledal tudi reaktor TRIGA, pospeševalnik Tandetron, razstavo o jedrski energiji in laboratorije Odseka za znanosti o okolju.


Slika

Dne 17. januarja 2017 so Institut »Jožef Stefan« obiskali člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Obisk je organiziral Center za prenos tehnologij in inovacij (CTT) v sodelovanju z Odborom za znanost in tehnologijo OZS, namen obiska pa je bil okrepiti sodelovanje med obrtniki in raziskovalci z Instituta »Jožef Stefan«. Skoraj 50 udeležencev si je ogledalo 12 raziskovalnih odsekov in se srečalo s posameznimi raziskovalci. Dogodek je bil zelo zanimiv, saj se je ponovno izkazalo, kako dragoceno in uporabno je bogato znanje raziskovalcev IJS za izzive, s katerimi se na svojih podjetniških poteh srečujejo obrtniki, pa tudi obratno: vprašanja in potrebe obrtnikov so lahko vedno tudi ploden vir svežega navdiha tudi za raziskovalce.


Slika

Dr. Vid Podpečan z Odseka za tehnologije znanja je prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2016, ki ga je Slovenska znanstvena fundacija podelila na zahvalni dan 16. januarja 2017. Dr. Vid Podpečan je priznanje prejel za vsestransko promoviranje robotike, še zlasti uporabe humanoidnega robota med mladimi ljudmi. Z robotom NAO je sodeloval v številnih promocijskih, izobraževalnih in kulturnih aktivnostih tako v vrtcih v Ljubljani (v gledališki predstavi "Dobrovoljček" in "Robostržek") kot na odmevnih mednarodnih dogodkih, npr. razstavi "Show, Tell, Imagine" o računalniški kreativnosti na univerzi Queen Mary v Londonu, konferenci ICT 2015 v Lizboni, konferenci TTT 2015 v Ljubljani ter na Mednarodnem obrtnem sejmu MOS 2016 v Celju.


Slika

V priznani reviji Angewandte Chemie International Edition je izšel članek sodelavcev Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, v katerem so dr. Matic Lozinšek, prof. dr. Boris Žemva in kolegi z Univerze McMaster v Kanadi, dr. Helene P. A. Mercier, dr. David S. Brock in prof. dr. Gary J. Schrobilgen, opisali sintezo in detajlno strukturno karakterizacijo prve koordinacijske spojine, kjer je kriptonov difluorid kot ligand vezan na t. i. goli kovinski kation. Nova kompleksna spojina predstavlja pomembno razširitev sicer zelo omejene sintezne in strukturne kemije kriptona, najlažjega izmed žlahtnih plinov, katerega spojine je še mogoče pripraviti v makroskopkih količinah, a povečini le pri nizkih temperaturah. Prispevek je dobil uredniško oznako "Hot Paper".


Slika

Sodelavec Odseka znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan« dr. Aleš Lapanje je razvil posebno metodo vezave mikroorganizmov, ki razgrajujejo BAM (2,6-diklorobenzamid), razgradnji produkt pesticida diklobenil (2,6-diklorobenzonitril), v porozne nosilce. Skupaj z mednarodno skupino raziskovalcev so z uporabo teh nosilcev naredili pilotni poskus čiščenja pitne vode skozi posebej pripravljene peščene filtre. Uporaba nosilcev poveča aktivnost po celotnem filtru, nasprotno pa se proste bakterije izpirajo in so aktivne le v prvih 10 cm filtra. Takšen način je omogočil, da se je očistilo do 9-krat več m3 pitne vode in do 4-krat podaljšalo trajnostno dobo filtra, kot če bi uporabili le proste bakterije. Izsledke so objavili v priznani reviji Environmental Science and Technology.


Slika

Revija Physical Review Letters je objavila članek z naslovom Low-Temperature Global Symmetry Reduction in the Kagome Antiferromagnet Herbertsmithite avtorjev Andreja Zorka in Matjaža Gomilška, sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan«. V sodelovanju s skupinami s Hrvaške, ZDA in Francije sta raziskovalca prva opazila zlom simetrije v kristalu Herberthsmitita, ki velja za paradigmo kvantnega antiferomagneta na spinski mreži Kagome, kjer teorija napoveduje magnetno neurejeno osnovno stanje spinske tekočine. Tak zlom bi lahko končno dal ključno informacijo o sami naravi magnetnega osnovnega stanja tega minerala. To odkritje po več kot desetletju intenzivnih raziskav tako omogoča povsem nov vpogled v enigmatično osnovno stanje spinske tekočine na spinski mreži Kagome.


Slika

Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« so razvili osebni merilnik EKG, ki je v svetovnem merilu pomembna tehnološka inovacija za dolgotrajno spremljanje delovanja srca. S partnerjem iz gospodarstva so inovacijo izvedli v obliki medicinsko certificiranega tržnega izdelka SAVVY EKG. Osebni merilnik je z dvema EKG-elektrodama nameščen na telo, izmerjeni EKG se prikazuje in shranjuje v pametnem telefonu uporabnika za kasnejšo natančnejšo obdelavo. Zaradi brezžičnega delovanja, majhnosti in oblikovne zasnove je nemoteč tudi med delom, gibanjem, športom in počitkom. Ob posvetu z zdravnikom omogoča spremljanje delovanja srca ter s tem zgodnje odkrivanje težav in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov. SAVVY EKG ima zato velik potencial za znižanje stroškov zdravstvene oskrbe.


Slika

V petek, 16. decembra 2016, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič v Evropski agenciji za jedrske raziskave (CERN) podpisala sporazum o pridruženem članstvu Republike Slovenije v tej mednarodni ustanovi. Kljub uspešnemu sodelovanju raziskovalcev z Instituta "Jožef Stefan" pri eksperimentih v CERN-u bo s sporazumom tlakovana pot veliko tesnejšemu sodelovanju na raziskovalnem, izobraževalnem in tudi gospodarskem področju. Slovenija bo tako na neki način lahko požela tudi sadove minulega dela in konstruktivno sodelovala pri pomembnih odločitvah v CERN-u. S tem podpisom se odpirajo vrata predvsem mladim za številna doktorska in podoktorska usposabljanja ter industriji, ki bo tako lahko mnogo laže ponudila svoje izdelke in storitve CERN-u.


Slika

Eden izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev elektronskih mikroskopov JEOL (Japan Electron Optics Ltd.) je v nagradnem natečaju med 200 najboljših posnetkov uvrstil tudi sliko klopa, ki ga je za potrebe obiskov Centra za elektronsko mikroskopijo (CEMM) na dan odprtih vrat Instituta prispeval avtorjev pes Medo, za vrstični elektronski mikroskop pa pripravil in posnel pa dr. Janez Zavašnik. Slika je objavljena na spletni strani (slika številka 196), kjer lahko do 14. decembra 2016 prispevate svoj glas zanjo. Elektronska mikroskopija je v zadnjem desetletju postala eno izmed osnovnih orodij raziskovalcev na IJS. Z razvojem opreme, tehnik in detektorjev nam omogoča strukturne, kemične in morfološke preiskave materialov vse do atomskega nivoja.


Slika

Na Royal Institute of Technology (KTH) na Švedskem so na napravi SES uspešno izvedli poskus parne eksplozije. Poskus, ki ga je sofinancirala Evropska komisija v okviru projekta SAFEST, je zasnovala skupina strokovnjakov z Instituta "Jožef Stefan", Électricité de France (EDF), Commissariat à l’Energie Atomique et aux Energies Alternatives (CEA) in Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) iz Francije ter Institute for Nuclear Technology and Energy Systems (IKE) iz Nemčije pod skupnim vodstvom dr. Matjaža Leskovarja z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" ter dr. Erika de Malmazeta z EDF. Parna eksplozija se lahko razvije med težko nesrečo v jedrski elektrarni, ko pride staljena reaktorska sredica v stik z vodo.


Slika

Raziskovalca dr. Tomaž Rijavec in dr. Aleš Lapanje z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" sta odkrila popolnoma nov koncept sodelovanja med alpskimi pionirskimi rastlinami in rizosfernimi bakterijami na podlagi bakterijske sinteze vodikovega cianida (HCN). S tem konceptom sta zavrnila prvotno hipotezo, ki je že več kot 40 let v veljavi. V novem konceptu HCN ne deluje kot biokontrolno sredstvo, ampak je vključen v geokemične procese v substratu (npr. keliranje kovin); tako neposredno povečuje razpoložljivost fosfata. Delo z naslovom Hydrogen Cyanide in the Rhizosphere: Not Suppressing Plant Pathogens, but Rather Regulating Availability of Phosphate sta objavila v prestižni reviji Frontiers in Microbiology.


Slika

Prof. dr. Jean-Marie Dubois, profesor Emeritus CNRS in sodelavec Instituta »Jožef Stefan«, je v Sanyi na kitajskem otoku Hainan prejel prestižno nagrado »Frey Award for Leadership in development new technologies that contribute to a global sustainable development in the environment, economy and social points of view”. Ob tej priložnosti je bil v njegovo čast organiziran “Dubois International Symposium on Sustainable Complex Metallic Systems”, kjer so vrhunski strokovnjaki s področja kompleksnih kovinskih zlitin predstavili svoje najnovejše dosežke, prof. Lenarčič pa je plenarno predavanje »Comitted to Discovery« posvetil svojemu sodelavcu Duboisu. Fray Award je do sedaj za znanost prejelo osem vrhunskih znanstvenikov, med njimi dva Nobelova nagrajenca, Negishi l. 2010 in Shechtman l. 2011, oba za kemijo.


Slika

V Cankarjevem domu so 21. novembra 2016 podelili 13 letošnjih najbolj prestižnih slovenskih nagrad in priznanj v znanosti. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev je dobil doc. dr. Jernej Fesel Kamenik z Instituta »Jožef Stefan« in Univerze v Ljubljani. Znanstveno delo dr. Fesel Kameniika sega na področje teoretske fizike osnovnih delcev, izjemno mednarodno odmevnost pa je dosegel z raziskavami na področju tvorbe kvarkov t in anti-t, izmerjenih v eksperimentih na trkalnikih Tevatron in LHC, ter z interpretacijo nekaterih redkih razpadov mezonov B in D, izmerjenih v eksperimentih Belle, BaBar in LHCb. Dobitnika najpomembnejših Zoisovih nagrad za življenjsko delo sta akad. prof. Branko Stanovnik in akad. prof. dr. Uroš Skalerič.


Slika

Sredi novembra 2016 je na Institutu »Jožef Stefan« potekal prvi sestanek partnerjev mednarodnega projekta LIVE_FOR (Criminal Justice Access to Digital Evidences in the Cloud – LIVE_FORensic), ki ga financira DG Justice Evropske komisije. Projekt koordinira Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta »Jožef Stefan«. Cilji projekta so razvoj in raziskave novejših metod digitalne forenzike za potrebe računalništva v oblaku in izobraževanje ciljnih skupin, ki izvajajo postopke za pridobivanje čezmejnih digitalnih dokazov in pričevanj. Predvidene raziskave so usmerjene v reševanje perečih problemov s področja kibernetske kriminalitete in uveljavitve Direktive 2014/41/EU. Partnerji projekta so univerze iz Belgije (Vrije Universiteit v Bruslju), Španije (UPC iz Barcelone in Universidad autonoma iz Madrida), Nemčije (Fachhochschule Albstadt iz Sigmaringena) in Češke (Masarykova univerza iz Brna).


Slika

Revija Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America je objavila članek Working stroke of the kinesin-14, ncd, comprises two substeps of different direction, sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Andreja Vilfana v sodelovanju s skupinama iz Dresdna in Varšave. Molekulski motorji, kot so miozin, kinezin in dinein pretvarjajo kemijsko energijo v mehansko delo, opravljeno ob vzdolžnem gibanju po citoskeletnih filamentih. V mnogih primerih se zaradi navora filamenti gibljejo tudi sučno. Članek poroča o meritvah na kinezinu-14, motorju udeleženemu pri celični delitvi. Z opazovanjem translacije in rotacije v različnih kemijskih razmerah lahko z uporabo teoretičnega modela lahko rekonstruiramo delovni cikel motorja. Rezultati so vzorčen primer, kako lahko iz meritev na večjem ansamblu določimo lastnosti posamične molekule.


Slika

Dne 10. 11. 2016 je Reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« obiskal gospod Samir Amarin, častni generalni konzul Hašemitske kraljevine Jordanije. Namen obiska je bila seznanitev z aktivnostmi IJS na področju jedrskih in okoljskih znanosti in pregled možnosti za širitev sodelovanja na področju raziskav in izobraževanje s Hašemitsko kraljevino Jordanijo in drugimi arabskimi državami. Med obiskom so prof. dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko, dr. Marko Štrok, namestnik vodje odseka za znanosti o okolju, ter doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko predstavili aktivnosti odsekov in centrov na reaktorskem centru IJS ter dosedanje sodelovanje z arabskimi državami, ki poteka v okviru mednarodne agencije za atomsko energijo. Sledili so pogovori o možnostih za razširitev sodelovanja ter skupni ogled reaktorja TRIGA na IJS.


Slika

Raziskovalci Instituta “Jožef Stefan” in Kemijskega inštituta so, v sodelovanju s kolegi iz Švice in Japonske, prvi dokazali prisotnost točkastih defektov na domenskih stenah v feroelektričnem BiFeO3. Z raziskavo so razložili mehanizem p-tipa električne prevodnosti domenskih sten v BiFeO3 in prispevali manjkajoči člen pri razlagi prevodnosti domenskih sten v feroelektrikih. Raziskava je objavljena v Nature Materials, najuglednejši reviji na področju materialov s faktorjem vpliva 38,89 za leto 2015, kar jo trenutno uvršča med najvplivnejše znanstvene revije (T. Rojac, A. Bencan, G. Drazic, N. Sakamoto, H. Ursic, B. Jancar, G. Tavcar, M. Makarovic, J. Walker, B. Malic in D. Damjanovic, Domain wall conduction in ferroelectric BiFeO3 controlled by accumulation of charged defects). Raziskave so bile v celoti zasnovane in izvedene na obeh slovenskih institucijah.


Slika

Le redki znanstveniki imajo priložnost opraviti znanstveni poskus v breztežnostnem stanju. Dr. Sašo Šturm z Odseka za nanostrukturne materiale je eden izmed prvih takih v Sloveniji. V sklopu bilateralnega projekta z japonsko univerzo v Hokaidu je konec oktobra poleg še petih japonskih raziskovalcev nekajkrat izvedel poskus nukleacije nanodelcev v sistemih Al-O, Fe-Ni, Fe in Ni v razmerah mikrogravitacije, v posplošenem smislu v breztežnosti. S tem poskusom poskušajo s kolegi posnemati razmere pri nastanku medzvezdnega prahu v začetnih fazah nastanka galaksij. Nukleacija medzvezdnega prahu je nastala v posebej prilagojenih komorah v približno dvajsetih sekundah breztežnosti, ki se je med paraboličnim letom letala ponovila vsaj petnajstkrat. Nukleacijska zrna, ki so tako nastala, bomo v prihodnjih mesecih analizirali na IJS z različnimi tehnikami visokoločljivostne presevne elektronske mikroskopije.


Slika

Na Institutu “Jožef Stefan” je 27. in 28. oktobra 2016 potekala IX. Konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Osrednje teme letošnje konference so bile povezave med znanostjo in gospodarstvom, vloga in vpliv družinskih podjetij v gospodarstvu ter ustanovitev in vzpon novih podjetij. Pomen družinskih podjetij v Sloveniji in v svetu je zelo velik, saj ustvarijo več kot dve tretjini celotne prodaje. Častni pokrovitelj konference predsednik vlade dr. Miro Cerar je med drugim poudaril, da družinska podjetja delujejo z dušo in srcem ter pomembno prispevajo k prepoznavnosti Slovenije na globalnih trgih. Drugi večji poudarek konference je bil na sodelovanju znanosti in gospodarstva. Predstavljeni so bili različni pogledi tako gospodarstvenikov kot znanstvenikov ter težave s financiranjem skupnih projektov.


Slika

Programska skupina »Toksini in biomembrane«, ki jo vodi prof. Igor Križaj, vodja Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Instituta "Jožef Stefan" raziskuje strupe različnih živali, še posebej poglobljeno pa strupe živali iz našega okolja: modrasa in gada, konjske vetrnice in kranjske čebele. Živalski strupi so namreč zelo dragocen vir nekaterih zdravil. V sredo, 26. oktobra 2016, je prof. Križaj v večernem predavanju »Živalski strupi: od smrtonosnega k zdravilnemu« v sklopu poljudnoznanstvenih večerov Znanost na cesti prikazal vrsto zanimivih primerov strupenih živali in predstavil glavne dosežke skupine. Dogodek je pritegnil zelo veliko pozornosti, Kavarna Union je bila spet do zadnjega kotička polna vedoželjnih poslušalcev.


Slika

Dne 17. oktobra 2016 je bil na Univerzi Shanghai Jiao Tong (LR Kitajska) uspešno izveden poskus zgorevanja vodika na osnovi specifikacije, ki jo je pripravil Institut "Jožef Stefan" (dr. Ivo Kljenak, R4 - Odsek za reaktorsko tehniko). Poskus je bil izveden v okviru kitajsko-evropskega projekta ALISA, kjer so med drugim financirani poskusi v eksperimentalnih napravah na Kitajskem, predlagani s strani Evropskih raziskovalcev. Poskus je bil izveden v valjasti posodi HYMIT, višine 6 m in prostornine 12 m3. Ker so bili začetni pogoji podobni pogojem poskusa HYKA UFPE, izvedenega marca 2012 v Karlsruhe Institute of Technology (Nemčija) v napravi prostornine 220 m3 (prav tako na osnovi specifikacije IJS), bodo rezultati prispevali k nadaljnjemu raziskovanju povečevanja zgorevanja iz eksperimentalnih naprav na prave jedrske elektrarne.


Slika

Dne 20. oktobra 2016 je Znanstveni svet Instituta dr. Janezu Piršu in g. Janezu Škrlecu podelil častni listini Instituta »Jožef Stefan«. Dr. Janez Pirš je bil dolgoletni sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi, še posebej pa je bila pomembna njegova vloga pobudnika sodelovanja med inštitutom in podjetjem Balder, d. o. o., ki je nastalo leta 1997 kot odcepljeno podjetje Instituta “Jožef Stefan” z osnovnim namenom razvoja, izdelave in prodaje zaščitnih varilskih filtrov. Gospod Janez Škrlec je častno listino Instituta “Jožef Stefan” prejel za vztrajno, intenzivno in učinkovito spodbujanje sodelovanja med gospodarstvom in Institutom “Jožef Stefan”, za organizacijo številnih odmevnih srečanj za promocijo znanosti in tehnologije ter za pomoč pri predstavitvi raziskovalnih dosežkov inštituta širši javnosti.


Slika

V ponedeljek, 17. oktobra 2016, je Institut »Jožef Stefan« obiskala delegacija japonskega gospodarskega združenja Keidanren. V srečanju z direktorjem inštituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem se je seznanila z delovanjem inštituta in z že obstoječim sodelovanjem inštituta in japonskih organizacij. Delegacijo Keidanren sestavljajo predstavniki 1 600 podjetij, med njimi Mitsubishi Chemical Holding Corporation, Hitachi in Japan Airlines. Delegacijo je najprej sprejel predsednik vlade dr. Miro Cerar, nato pa se je na slovensko-japonskem poslovnem srečanju srečala tudi z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem in ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom. Slovenija je s tem obiskom po besedah Japoncev postala eden od glavnih favoritov za gospodarsko sodelovanje.


Slika

Od 10. do 14. oktobra 2016 je na Institutu »Jožef Stefan« potekala 19. mednarodna multikonferenca Informacijska družba. Podeljene so bile tudi nagrade za dosežke na informacijskem področju. Nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Tomaž Pisanski za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe. Nagrado za posebne dosežke je prejel prof. dr. Blaž Zupan, ki je skupaj s sodelavci razvil metode za zlivanje mnogoterih virov podatkov na področju molekularne biologije. Informacijska limona, nagrada za najslabši dosežek, je bila podeljena za ponovni padec Slovenije na lestvici Informacijske družbe. Informacijsko jagodo za najboljši dosežek je prejela informacijska podpora Pediatrične klinike, ki je z vzpostavitvijo informacijskega sistema postala prva slovenska bolnišnica brez papirja.


Slika

Podjetje Saving je za 360.000 evrov odkupilo inovacijo EKG PCARD Sistem za mobilno spremljanje vitalnih fizioloških parametrov in konteksta okolja. Sistem je na Odseku za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" razvila skupina devetih inovatorjev pod vodstvom prof. dr. Romana Trobca. En sam telesni senzor omogoča poleg meritev enokanalnega EKG še meritve dihanja, gibanja, svetlobe in temperature, kar omogoča združevanje informacij o vitalnih znakih in podatkov iz okolja za zanesljivejšo diagnostiko. Kakovost meritev je primerna za medicinsko uporabo, kar potrjuje certifikat CE 1304. Pri prenosu pravic za izkoriščanje intelektualne lastnine IJS in pri trženju sistema PCARD je pomagal tudi Center za prenos tehnologij in inovacij.


Slika

Dne 4. in 5. oktobra 2016 je v organizaciji Centra za prenos tehnologij in inovacij potekalo srečanje sektorske skupine BioChemTech, EEN. Člani sektorske skupine so strokovnjaki biotehnologije in kemije, ki razpolagajo z dodatnim poznanjem podjetništva in poslovanja v svojem okolju ter delovanja raziskovalnih centrov. Naloga skupine je povezovanje podjetij med seboj in z raziskovalnimi organizacijami z namenom spodbujanja inovativnosti in širjenja na mednarodni trg. V okviru srečanja so si udeleženci ogledali raziskovalne odseke na Institutu "Jožef Stefan", predstavila pa so se jim tudi številna slovenska podjetja, kot so Biosistemika, GenEplanet, Educell in MycoMedica ter odcepljena podjetja RGA, InoVine in aMediMat. Srečanje so končali z obiskom farmacevtskega podjetja Krka, d. d.


Slika

Mladi raziskovalec IJS Luka Suhadolnik in ekipa z odseka K7 so svojo idejo za ustanovitev startup podjetja PurBox uspešno prijavili na program Climate-KIC RIS Accelerator! Podjetje se bo ukvarjalo s čiščenjem odpadnih vod na učinkovitejši in cenejši način kot obstoječe metode. Ekipa je bila izbrana za podporo v okviru programa Climate-KIC RIS Accelerator, ki vključuje program mentorstva in do 15.000 EUR finančne podpore za začetne stroške, povezane z ustanovitvijo podjetja in prodorom na trg. Idejo je Luka Suhadolnik predstavil na letošnji konferenci 9. ITTC, pri prijavi pa so mu pomagali tudi sodelavci Centra za prenos tehnologij, zato smo izredno veseli tega uspeha in celotni ekipi želimo vse najboljše na nadaljnji podjetniški poti.


Slika

Odsek za raziskave sodobnih materialov K-9 in Odsek za elektronsko keramiko K-5 Instituta “Jožef Stefan” sta v City Hotelu v Ljubljani od 28. 9. do 30. 9. 2016 organizirala srečanje akcije COST TO-BE (Towards Oxide - Based Electronics). Akcija se nanaša na raziskovanje oksidnih materialov za elektronske aplikacije in obsega tako področja osnovnega razumevanja materialov kakor tudi njihovo rast in uporabo v končnih aplikacijah. Večji del raziskav je osredinjen na materiale v obliki tankih plasti in heterostruktur. Srečanja se je udeležilo več kot 110 udeležencev, pretežno iz Evrope. Poleg predavanj in posterskih predstavitev je srečanje vključevalo še sestanek upravnega odbora, sestanek ožje skupine akcije ter sestanek delovnih skupin. Podeljena je bila tudi znanstvena nagrada Nicholas Kurti za leto 2016.


Slika

Dne 10. oktobra 2016 je Institut »Jožef Stefan« obeležil obeležili 25 letnico prve internetne linije v Sloveniji, ki je bila vzpostavljena v Laboratoriju za odprte sisteme in mreže novembra 1991. V dopoldanskem programu dogodka v počastitev obletnice so dijaki Gimnazije Poljane in Elektrotehniško računalniške strokovne šole na Vegovi ulici v Ljubljani imeli Učno uro o internetu. Predstavili so svoje eseje, v katerih so zapisali svoje misli glede tega, kaj jim internet pomeni v vsakdanjem življenju. Program se je nadaljeval v sklopu otvoritve multikonference Informacijska družba 2016. Otvoritveni govor je imela komisarka mag. Violeta Bulc. O dogajanju v letu 1991, o prihodnosti interneta ter o tekočih raziskavah na tem področju v okviru programa EU Obzorje 2020 je spregovorila prof.dr.Borka Jerman Blažič.


Slika

Urška Gabor, mag. kem., z Instituta "Jožef Stefan", z Odseka za raziskave sodobnih materialov K-9 je letošnja zmagovalka tekmovanja mladih raziskovalcev na 24. mednarodni konferenci o materialih in tehnologijah. Mednarodna žirija ji je soglasno prisodila prvo mesto za najboljši govorni prispevek z naslovom “Different Approaches to Avoiding Lead Deficiency in PMN-PT Thin Films«, ki govori o pulznem laserskem nanašanju piezoelektričnih tankih plasti za uporabo v zbiralnikih energije, kjer je Urški Gabor z ustreznim načrtovanjem sestave tarče in optimizacijo pogojev za nanašanje uspelo pripraviti enofazne tanke plasti. Priznanje in nagrado ji je podelil organizator konference Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT) iz Ljubljane.


Slika

Zaradi njihovih odličnih termomehanskih lastnosti so tekočekristalni elastomeri obetaven material za izdelovanje aktuatorjev, toda njihova izdelava z aditivnimi postopki je zelo zahtevna. Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan", A. Rešetič, J. Milavec, B. Zupančič, B. Zalar, ter V. Domenici iz Italije so pokazali, da se z dopiranjem polimerne matrike s tekočekristalnimi mikrodelci in strjevanjem kompozitne zmesi v zunanjem magnetnem polju lahko izognejo omejitvam, ki jih postavlja sinteza tekočekristalnih elastomerov. Novi kompozitni material namreč omogoča proizvodnjo termomehansko aktivnih elastomerov željenih oblik in s poljubnimi načini deformacije. Več si lahko preberete v članku z naslovom Polymer-dispersed liquid crystal elastomers, objavljenem v reviji Nature Communications.


Slika

V okviru svojega obiska na Japonskem je predsednik vlade Miro Cerar v torek, 4. oktobra 2016, med drugim obiskal tudi KEK v Tsukubi, osrednji japonski inštitut za fiziko osnovnih delcev. Pomemben del programa je bil obisk detektorja Belle II, pri katerem imajo že od začetka projekta pomembno vlogo slovenski fiziki. Predsednik vlade si je v spremstvu prof. dr. Petra Križana, koordinatorja detektorja pri eksperimentu Belle II, ogledal oba detektorja za identifikacijo nabitih delcev, pri katerih so bile odločilne pionirske raziskave slovenskih fizikov. Predsednik vlade se je ob začetku svojega obiska na Japonskem udeležil tudi prestižnega znanstveno-tehnološkega foruma Science and Technology Forum v Kjotu, kjer je v svojem govoru projekt Belle II označil kot odličen primer mednarodnega znanstvenega sodelovanja.


Slika

V Stockholmu na Švedskem so 4. oktobra 2016 predstavili še dobitnike Nobelove nagrade za fiziko. To so britanski fiziki, ki delujejo na ameriških univerzah: David Thouless, Duncan Haldane in Michael Kosterlitz. Znanstveniki bodo nagrado dobili za svoje teoretične raziskave topoloških faznih prehodov in topoloških stanj snovi. Raziskave topoloških lastnosti snovi so se razmahnile zlasti v zadnjem desetletju ob odkritju snovi in materialov z nenavadnimi topološkimi stanji elektronov, ki so posebej zaščitena in vodijo lahko do uporabe v kvantni elektroniki in kvantnem računalništvu. Omeniti je vredno, da je mati D. Haldana Slovenka z avstrijske Koroške, kar je bil tudi delni razlog, da se je pred leti odzval vabilu na NATO-konferenco na Bledu v organizaciji Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan".


Slika

Dne 21. 9. 2016 je na Inštitutu Ruđer Bošković v Zagrebu potekala uradna predstavitev projekta E-SiCure - Engineering silicon carbide for enhanced borders and port security (v okviru NATOvega programa Science for Peace and Security (SPS). Vrednost projekta je 396 500 EUR, njegov glavni cilj so teoretične, eksperimentalne in aplikativne raziskave za razvoj specializiranih detektorjev iz silicijevega karbida, ki bi izboljšali možnost odkrivanja posebnega jedrskega materiala na kopenskih in morskih mejnih kontolah. Pri projektu sodelujejo poleg vodilnih raziskovalcev iz IRB, tudi raziskovalci iz ANSTO (Avstralija), QST (Japonska), Univerze v Aveiru (Portugalska) ter z Odseka za reaktorsko fiziko F8, IJS. Reaktor TRIGA na IJS bo pri projektu imel ključno vlogo preizkušanja razvitih detektorjev.


Slika

Institut »Jožef Stefan« (Skupina za računsko inteligenco na Odseku za inteligentne sisteme) in Kolektor Group, d. o. o., sta v okviru mednarodnega projekta Artemis COPCAMS (COgnitive & Perceptive CAMeraS) razvila in v proizvodnjo prenesla metodologijo nadzora kakovosti izdelkov, ki temelji na strojnem vidu in napovednih modelih, zgrajenih s strojnim učenjem, deluje pa na vgradni vzporedni računalniški arhitekturi. Metodologija se sedaj v Kolektorju uporablja v proizvodnji grafitnih komutatorjev za avtomobilsko industrijo in omogoča dimenzijske meritve, ugotavljanje kakovosti spojev bakra in grafita in brezkontaktne meritve hrapavosti komutatorjev. Recenzenti so jo po prikazu v Kolektorju 19. aprila 2016 in zaključni predstavitvi v Bruslju 28. septembra 2016 ocenili kot najuspešnejši dosežek projekta.


Slika

Dne 27. septembra 2016 je Institut »Jožef Stefan« podpisal sporazum o sodelovanju s francoskim Komisariatom za alternativne energije in atomsko energijo (CEA). Predstavnika obeh institucij, direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič in direktor Komisariata Daniel Verwaerde sta se za to priložnost srečala na Dunaju na jubilejnem 60. zasedanju Generalne konference Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Slovenska in francoska delegacija sta se v pogovoru strinjali, da je podpis sporazuma nov pomemben korak v smeri nadaljnje krepitve sodelovanja med državama na znanstvenem področju. Sporazum bo omogočil poglobitev znanja s še tesnejšim sodelovanjem slovenskih in francoskih raziskovalcev ter prispeval h krepitvi raziskav in razvoja na področju jedrske energije.


Slika

Skupina aMediMat v sestavi dr. Ana Gantar, dr. Nataša Drnovšek, prof. Saša Novak, Kaja Križman in Rok Kocen z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta “Jožef Stefan” je zmagala na natečaju za najboljšo inovacijo leta 2016 v okviru 9. Mednarodne konference o prenosu tehnologij, ki jo organizira Center za prenos tehnologij Instituta »Jožef Stefan«. Predstavljena tehnologija “SilkPatch” združuje dolgoletno znanje ekipe s področja biomaterialov ter inovativen design pripravljenega celičnega ogrodja. “SilkPatch”, celično ogrodje iz proteina svile, je namenjen zdravljenju kroničnih kožnih ran, kjer lahko z aplikacijo “SilkPatch” in matičnih celic močno skrajšamo čas zdravljenja tako pri ljudeh kot tudi pri živalih.


Slika

V petek, 16. septembra 2016, je Institut »Jožef Stefan« obiskala delegacija za znanost in tehnologijo iz kitajske province Tianjin. V pogovoru z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem so predstavniki spoznali delovanje Instituta, v nadaljevanju pa so si ogledali Odseke za robotiko, kompleksne snovi in za raziskave sodobnih materialov. Namen obiska, v katerem so se srečali še z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem ter si ogledali Tehnološki park Ljubljana in podjetje Remty-R, d.o.o., je bilo spodbujanje sodelovanja med tehnološkimi podjetji obeh držav, skupne raziskave in razvoj, ustanovitev skupnega podjetja in raziskovalnega središča ter naložbe v skupne trge. Kitajska delegacija želi okrepiti sodelovanje med tehnološkimi parki in raziskovalnimi institucijami, ki vključujejo izmenjavo medsebojnih izkušenj.


Slika

Sodelavca IJS iz Odseka za komunikacijske sisteme prof. dr. Aleš Švigelj in dr. Kemal Alič ter dr. Radovan Sernec iz Telekoma Slovenije so bili za članek z naslovom Network traffic modeling for load prediction: a user-centric approach, objavljenem v reviji IEEE Network, izbrani za nagrado »Best Paper Award of the IEEE ComSoc Technical Committee on Communications Systems Integration and Modeling«. Nagrada bo podeljena decembra na prestižni konferenci IEEE GLOBECOM v Washingtonu v ZDA. V članku je predlagan inovativen uporabniško usmerjen način modeliranja prometa v velikih telekomunikacijskih omrežjih, ki je bil ovrednoten in uporabljen pri uvajanju, optimizaciji in načrtovanju novih storitev pri slovenskem nacionalnem ponudniku telekomunikacijskih storitev.


Slika

Dne 14. septembra 2016 je Institut »Jožef Stefan« podpisal Dogovor o sodelovanju in Pismo o nameri z znamenito belgijsko univerzo KU Leuven. Namen dogovora je pospeševati medsebojno sodelovanje, in sicer pri izmenjavi raziskovalnega kadra, organizaciji in izvajanju skupnih raziskovalnih projektiv, organizaciji skupnih znanstvenih dogodkov, pri skupnih objavah in pri izmenjavi študentov. Univerza KU Leuven, s katero ima Institut že dandanes mnogotera sodelovanja, je bila ustanovljena leta 1425 in je močno usmerjena v raziskovalno dejavnost. Po World University Ranking spada KU Leuven na 35. mesto v svetu. Po velikosti je podobna ljubljanski univerzi, 18 % študentov pa je tujcev. Med znamenitimi študenti te univerze so bili astronom Georges Lemaître, ki je formuliral sodobno teorijo velikega poka, ter humanist Desiderius Erasmus.


Slika

V okviru Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti MOS, ki poteka v Celju, se je več odsekov Instituta "Jožef Stefan" predstavilo v okviru programa "Stičišče znanosti in gospodarstva". Generalni pokrovitelj tega projekta, katerega namen je predstavitev drugačnega načina povezovanja gospodarstva in znanosti ter prenosa novih tehnologij, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Direktorat za znanost, pomembno vlogo pa pri tem ima tudi Institut. Cilj Stičišča znanosti in gospodarstva je promocija slovenske znanosti, izobraževalnih procesov, spodbujanja mladih za novodobne poklice in za večjo vključenost diplomantov v industrijo in gospodarstvo ter iskanje načinov in mehanizmov za zaustavitev bega možganov. Institut je sodeloval tudi na stojnici Obrtne zbornice Slovenije, kjer je obiskovalce nagovarjal robotek Nao.


Slika

Institut »Jožef Stefan« je 7. septembra 2016 obiskal zunanji minister Demokratične socialistične republike Šrilanke Mangala Samaraweera z delegacijo. V pogovoru z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem je izkazal željo Šrilanke po odpiranju navzven in sodelovanju z drugimi državami tudi na znanstveno-tehnološkem področju, pri čemer bi pomembno vlogo lahko odigral tudi Institut. Tako so na srečanju preučili možnosti za tesnejše sodelovanje med raziskovalci, predvsem mlajšimi iz Šrilanke, ki bi si s svojim delovanjem v Sloveniji zagotovili dragoceno znanje , izkušnje in vezi. Predstavniki Šrilanke so tako z zanimanjem prisluhnili predstavitvi Instituta, med svojim obiskom pa so si ogledali tudi Odsek za elektronsko keramiko in Odsek za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo.


Slika

Ekipa MMMe8 v sestavi Martin Breskvar, Dragi Kocev, Jurica Levatić, Aljaž Osojnik, Matej Petković, Nikola Simidjievski in Bernard Ženko z Odseka za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" je zmagala na prvem tekmovanju v rudarjenju podatkov Evropske vesoljske agencije ESA. Naloga je bila napovedovati porabo električne energije vesoljske sonde Mars Express na osnovi podatkov o njenem delovanju v preteklosti. Rezultati bi lahko pomagali podaljšati trajnostno dobo sonde, ki kroži okrog Marsa že od leta 2003. Ekipa Instituta tudi sicer analizira podatke, ki so povezani z medicino, ekologijo in financami, v natečaju pa so tokrat svoje metode aplicirali na novo temo – misijo vesoljskega plovila. V natečaju je sodelovalo 40 ekip iz Evrope, slovenski raziskovalci pa si bodo za nagrado lahko ogledali kontrolni center v nemškem Darmstadtu.


Slika

Prof. Jean-Marie Dubois, častni član Instituta »Jožef Stefan« in sodelavec Odseka za nanostrukturne materiale, je letošnji prejemnik prestižne svetovne Nagrade za znanost IUVSTA - International Union for Vacuum Science Technique and Applications, ki to nagrado podeli vsake tri leta. Ob tej priložnosti je imel prof. Dubois na 20 IVC konferenci (International Vacuum Conference) plenarno predavanje »Complexity in Metallic Alloys and Compounds” v soavtorstvu s prof. Spomenko Kobe, v katerem so bili predstavljeni rezultati najnovejših skupnih raziskav med IJS in CNRS na področju zlitin »push-pull«, ki se izvajajo v skupnem raziskovalnem laboratoriju LIA na IJS. Sodelovanje med inštitutoma poteka izredno uspešno tudi v okviru drugih evropskih projektov in je tudi že dobro prepoznano v svetu.


Slika

V petek, 2. septembra 2016 je Institut “Jožef Stefan” obiskala evropska komisarka ga. Violeta Bulc, ki se je v pogovoru z vodstvom Instituta seznanila z delovanjem te največje znanstveno-raziskovalne institucije in tudi z njenimi načrti v okviru slovenskih in evropskih politik na področju raziskav in inovacij. Komisarka si je ob tem ogledala nekaj laboratorijev, ki razvijajo vrhunske tehnologije, ki imajo potencial v transportu. Seznanila se je tudi z velikimi projekti, ki jih Institut pripravlja skupaj s partnerji v okviru strategije pametne specializacije. V zadnjem delu obiska se je komisarka v Veliki predavalnici srečala z raziskovalkami in raziskovalci Instituta, katerim je v prijaznem in plodovitem pogovoru predstavila podporo Evropske komisije razvojnim načrtom držav članic.


Slika

Okenca za uporabo v visokotemperaturnih procesih morajo biti čim bolj prosojna in hkrati mehansko obstojna. Sodelavcem IJS je uspelo ti dve nasprotujoči si lastnosti združiti s pripravo mulitne keramike z anizotropnimi zrni, ki materialu zagotovijo izboljšano trdnost. Visoko stopnjo prosojnosti in visok delež podolgovatih zrn so dosegli z ustrezno kombinacijo dodatkov in sintranjem v peči na osnovi vročega enoosnega stiskanja v pulzirajočem toku (SPS) pri relativno nizki temperaturi. Doc. dr. Andraž Kocjan z Odseka za nanostrukturne materiale je za predstavitev na »40th International Conference and Expo on Advanced Ceramics and Composites (ICACC’16)« v ZDA, prejel nagrado, delo pa je bilo v celoti objavljeno v Journal of the American Ceramic Society.


Slika

V strukturni kemiji anorganskih fluoridov prevladujejo enostavni elektrostatski in geometrijski dejavniki, pri čemer je pri skoraj vseh elementih prehoda prevladujoče koordinacijsko število šest z oktaedrično koordinacijo fluorovih ligandov okoli kovinskega centra. Namesto da bi bili izolirani, si lahko tako nastali oktaedri delijo F-ligande in tvorijo oligomerne ali polimerne zvrsti. Določitev kristalne strukture [XeF5]5[Ti10F45] je razkrila obstoj največjega znanega oligomernega fluorido-kovinskega aniona [Ti10F45]5–. Sestavljen je iz desetih TiF6-oktaedrov, ki si delijo oglišča v obliki dvojne zvezde. O rezultatih študije sistema XeF6/TiF4 sta v reviji New J. Chem poročala Z. Mazej in E. Goreshnik z Instituta "Jožef Stefan". Prispevek je bil izbran za t. i. notranjo naslovnico letošnje septembrske številke te revije.


Slika

Nataša Adžić z Odseka za teoretično fiziko F-1 Instituta "Jožef Stefan" je na konferenci "Protein Electrostatics 2016", ki je potekala od 19. do 21. julija 2016 v Berlinu, prejela nagrado za najboljši plakat. Na plakatu z naslovom "Fenomenologija elektrostatičnih interakcij med proteini" (v izvirniku "Phenomenology of protein-protein interactions") je predstavila svoje doktorsko delo, v katerem je razvila reformulacijo modernih teorij elektrostatičnih interakcij. V delu je oblikovala teoretični okvir za obravnavo sistemov z nabojem, odvisnim od kislinsko-bazičnega ravnotežja raztopine, kar posledično omogoča tudi izboljšan teoretični opis proteinov. Omenjena teorija privede do zanimivih rezultatov, ki so vzbudili pozornost znanstvenikov na konferenci.


Slika

Sodelavci Odseka za teoretično fiziko F-1, Svjetlana Fajfer, Jernej Fesel Kamenik in Nejc Košnik, so skupaj z zunanjima sodelavcema Iljo Doršnerjem (zunanji sodelavec F-1, Univerza v Splitu) in Admirjem Greljom (ETH Zurich, Univerza v Sarajevu) na povabilo urednika v junijski izdaji revije Physics Reports objavili pregledni članek Physics of leptoquarks in precision experiments and at particle colliders. V objavljenem preglednem delu, ki posega v področje leptokvarkov, so avtorji obravnavali učinke leptokvarkov pri nizkoenergijskih procesih ter njihovo produkcijo in razpade v velikem hadronskem trkalniku LHC. Leptokvarki so hipotetični delci, ki interagirajo tako z leptoni kot s kvarki ter jih pogosto omenjajo v teorijah poenotenja osnovnih delcev. Objava je pomembno priznanje inštitutski raziskovalni skupini na področju teoretične fizike.


Slika

Raziskovalci mednarodnega konzorcija projekta MinE, v katerem je tudi raziskovalec Odseka za biotehnologijo Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Boris Rogelj, so v članku, objavljenem prejšnji teden v reviji Nature Genetics, opisali nov gen, ki povečuje tveganje za ALS (amiotrofična lateralna skleroza), imenovan C21orf2. Na podlagi primerjave genetskega zapisa bolnikov z ALS z zdravimi kontrolami so identificirali šest genomskih regij, v katerih genetske variacije povečajo tveganje za ALS. Ena od teh regij vsebuje tudi gen C21orf2. Gen je zanimiv za prihodnje študije, ki bodo morda prinesle tudi učinkovito terapijo za to, zaenkrat neozdravljivo bolezen. Raziskava je do sedaj največja asociacijska študija in je plod sodelovanja raziskovalcev in ALS-združenj iz 15 držav.


Slika

Sodelavci z Odseka za elektronsko keramiko, Instituta "Jožef Stefan" (Evgeniya Khomyakova, Matej Šadl, Hana Uršič, Barbara Malič, Andreja Benčan in Tadej Rojac) so v sodelovanju z raziskovalcema iz Avstralije in Švice objavili članek z naslovom ˝Self-Poling of BiFeO3 Thick Films˝ v reviji ACS Applied Materials & Interfaces (DOI:10.1021/acsami.6b05885). Študija razkriva, da se v plasteh pri ohlajanju preko feroelektričnega-paraelektričnega faznega prehoda (≈ 820 ˚C) pojavi gradient tlačnih napetosti, ki vodi do samopolariziranja debelih plasti, ki izkazujejo značilno mikrostrukturo s kolumnarnimi zrni.


Slika

Podjetje Plasmadis, d. o. o., je bilo ustanovljeno na podlagi znanja, ustvarjenega na Institutu "Jožef Stefan" in strokovno podporo Centra za prenos tehnologij in inovacij. Njihovo poslanstvo je razvoj tehnologij za učinkovitejše vodenje plazemskih naprav za obdelavo površin v industriji. Dodano vrednost v njihovem delu vidi tudi Slovenski podjetniški sklad, ki jim je v okviru javnega razpisa P2B 2016- Spodbude za zagon inovativnih podjetij zagotovil sredstva, da bodo laže delovali na mednarodnem trgu. Ob tej priložnosti ponosno čestitamo podjetju Plasmadis, d. o. o., za izjemen dosežek in jim želimo veliko uspeha tudi v prihodnosti.


Slika

Dne 25. julija 2016 je Institut »Jožef Stefan« obiskal predsednik Republike Bolgarije gospod Rosen Plevneliev. Obiska sta se udeležili tudi veleposlanica Republike Slovenije, pristojna za Bolgarijo, mag. Ksenija Škrilec ter veleposlanica Republike Bolgarije v Sloveniji gospa Rumyyana Kolarova. S strani Instituta je visokega gosta sprejel predsednik znanstvenega sveta prof. dr. Dragan Mihailović. Po kratki predstavitvi Instituta si je visoki gost ogledal laboratorije Odseka za komunikacijske sistema, Odseka za kompleksne snovi ter Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Ob tem so potekali tudi pogovori o možnostih tesnejšega sodelovanja med slovenskimi in bolgarskimi raziskovalci. Pristojni obeh držav se zavedajo, da so zaradi gospodarske krize vlaganja na tem področju prenizka in da je raziskovalcem težko loviti korak z razvitimi.


Slika

Matjaž Humar, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Institua "Jožef Stefan" , je dobil nagrado za najboljši plakat na letošnjem prestižnem srečanju Lindau Nobel Laureate Meetings, ki je potekalo od 26. junija do 1. julija 2016 v mestu Lindau v Nemčiji. Letošnjega 66. srečanja se je udeležilo okoli 400 posebej izbranih in povabljenih mladih znanstvenikov iz 80 držav ter 29 Nobelovih nagrajencev. Udeležence srečanja izbere poseben znanstveni odbor, osnovno merilo pa je izkazana predanost znanosti in raziskavam. Srečanje je bilo letos posvečeno fiziki. Plakat Matjaža Humarja je predstavil njegovo delo z mikrolaserjem, ki mu ga je uspelo vgraditi v človeško celico; hkrati je pokazal, da maščobne celice v človekovem telesu že same po sebi vsebujejo laserje. Humarjev plakat je dobil največ glasov na tajnem glasovanju udeležencev.


Slika

Ministrstvo za energijo v ZDA (Department of energy) je pred dnevi objavilo listo 48 sprejetih projektov na področju naprednega modeliranja in simulacij v jedrski energiji (NEAMS, Nuclear Energy Advanced Modeling and Simulation) v skupni vrednosti 35,5 milijonov dolarjev. Med izbranimi je tudi projekt »Experimental and Computational Studies of NEAMS Pebble Bed Reactors). Cilj projekta je izmeriti in simulirati turbulentne tokove plina okoli jedrskega goriva v obliki kroglic premera nekaj centimetrov. Za eksperimentalni del projekta bo poskrbel koordinator Texas A & M University, numerične simulacije pa bosta razvila Argonne National Laboratory in Odsek za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan". V Sloveniji bo projekt vodil dr. Boštjan Končar. Med 48 izbranimi projekti so le trije z mednarodno udeležbo.


Slika

V reviji Nature Chemistry je pod rubriko “In Your Element” vsakokrat predstavljena druga kemijska prvina. V tokratni julijski izdaji sta, na uredniško povabilo, element kripton predstavila dr. Matic Lozinšek in prof. dr. Gary J. Schrobilgen. Dr. Lozinšek z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta »Jožef Stefan« se je pri omenjenem profesorju na Univerzi McMaster podoktorsko izobraževal v okviru štipendije Marie Curie in tam precej časa posvečal tudi spojinam kriptona. Fotografija prikazuje fotokemično sintezo kriptonovega difluorida na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo. The world of krypton revisited podrobno predstavi element kripton, vsi elementi pa so zbrani v periodnem sistemu.


Slika

V petek, 24. junija 2016, je Reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« v Podgorici obiskal prof. Osamu Motojima, med leti 2010 in 2015 generalni direktor organizacije ITER in aktualni predsednik Future Energy Research Association. Visoki gost se je srečal z direktorjem prof. Jadranom Lenarčičem in z raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, ki so mu predstavili delovanje Instituta in raziskave na področju jedrske fuzije. V zanimivem pogovoru so se dotaknili tako mednarodne vpetosti in uspehov slovenskih raziskovalcev na področju fuzije kot tudi velikih izzivov, ki jih prinaša oslabljeno financiranje raziskav iz domačih javnih virov. Ob obisku si je prof. Motojima ogledal ionski pospeševalnik, kjer se med drugim izvajajo tudi fuzijske raziskave.


Slika

Državni sekretar mag. Klemen Potisek in direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič sta v petek, 17. junija 2016, podelila spričevala že deveti generaciji izobraževanja Evropski energetski menedžer, ki ga organizira Center za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan«. Skupno je tako izobraževanje v Sloveniji uspešno končalo že 189 energetskih menedžerjev, razveseljivo pa je vedno večje število njihovih uspešno izvedenih projektov v praksi, kar potrjuje pomembnost znanja in vloge energetskega menedžerja za uspešno delovanje podjetij. Izobraževanje je osredinjeno na pridobivanje znanja za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije, ki zagotavlja srednje do visoko zmanjšanje rabe in stroškov za energijo ob sprejemljivih investicijskih stroških.


Slika

Raziskovalca z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" Jan Babič in Jernej Čamernik sta v sodelovanju s kolegoma s Tehniške univerze Darmstadt v Nemčiji razložila mehanizme, ki jih človekov osrednji živčni sistem uporablja pri vodenju gibanja našega telesa med fizično interakcijo z okolico. Medtem ko so preiskovanci izvajali ciljno usmerjene gibe, so raziskovalci preučevali motorično prilagajanje na sistematične motnje ravnotežja. Z uporabo novega načina verjetnostnega modeliranja so izdelali računski model, ki opisuje, kako človekovi možgani sočasno upravljajo naše telo pri izvajanju ciljno usmerjenih gibov in zagotavljanju ravnotežja. O izsledkih svoje raziskave so poročali v reviji Nature Scientific reports.


Slika

V Münchnu te dni poteka eden največjih svetovnih sejmov s področja avtomatike in mehatronike AUTOMATICA 2016 (21.-24. 6. 2016). Sodelavci Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" Timotej Gašpar, Martin Bem, Aljaž Kramberger, Miha Deniša in Igor Kovač na sejmu predstavljajo prve rezultate evropskega projekta ReconCell (Rekonfigurabilna robotska celica za hitro postavitev nalog sestavljanja v majhnih in srednje velikih podjetjih), ki ga koordinira naš inštitut. Prikazani eksperimenti se nanašajo na nove metode robotskega programiranja, avtomatične rekonfiguracije in avtonomne adaptacije robotskih gibanj, ki smo jih razvili v projektu. Predstavitev na Automatici bo pripomogla k hitrejšemu prenosu novo razvitih tehnologij v majhna in srednje velika podjetja v Sloveniji in v Evropi.


Slika

Matjaž Gams, Mitja Luštrek, Anton Gradišek z Odseka za inteligentne sisteme Instituta “Jožef Stefan” so pomagali pri razvoju prve slovenske interaktivne spletne aplikacije, preko katere se uporabniki lahko informirajo glede spolno prenosljivih bolezni, izpolnijo lahko tudi pametni vprašalnik, ki na podlagi konkretnega spolnega vedenja in morebitnih simptomov poda informativno oceno o tveganju za okužbo ter napotke za nadaljnje ukrepanje. Aplikacija je namenjena predvsem mladim za preventivo oz. hitro ukrepanje po okužbi. Pri projektu so sodelovali študenti Medicinske fakultete, Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) ter Ekonomske fakultete pod mentorstvom strokovnjakov s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, FRI ter IJS, ki je izdelal načrt. Aplikacija je v odprti uporabi od 13.junija 2016.


Slika

Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje je dne 8. 6. 2016 Institutu "Jožef Stefan" ter podjetju ETI, d. d., podelila srebrno priznanje za inovacijo »Neporozni kordieritni material C410 za elektrotehniko«. Prejemniki priznanja so: Ines Bantan, Joži Prašnikar in Helena Razpotnik iz ETI, d. d., ter doc. dr. Danjela Kuščer in dr. Janez Holc iz Odseka za elektronsko keramiko, IJS. Sodelavci so preučevali postopke za izdelavo neporoznega kordieritnega materiala, ki se uporablja za izdelke, izpostavljene večjim temperaturnim spremembam v kratkih časovnih intervalih. Keramiko so izdelali iz naravnih surovin ter postopke prilagodili tako, da je imel material nizek koeficient linearnega termičnega raztezka v ekstremno ozkem območju in visoko mehansko trdnosti. Material je primeren za kompleksno visoko serijsko proizvodnjo na avtomatiziranih linijah.


Slika

Junija 2016 je raziskovalcem v Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" uspelo ohladiti atome cezija na temperaturo pod 100 nanokelvinov. Prikazana je fluorescenčna slika atomov pri 57 nanokelvinih in meritev širjenja oblaka atomov, s katero se določi njihova temperatura. Z uporabo različnih načinov laserskega hlajenja se pripravi približno 100 milijonov atomov pri enem mikrokelvinu, desetkrat nižje temperature pa se doseže z izparevanjem atomov v dipolni pasti. Za prehod v Bose-Einsteinov kondenzat (BEC) se zdaj raziskovalna skupina trudi povečati število atomov med hlajenjem in zgostiti oblak. BEC je primer kvantne snovi, ki je osnova prihajajočim kvantnim tehnologijam. Več informacij o hladnih atomih in delu pri projektu je na voljo na ultracool.


Slika

Letošnjo nagrado TARAS, ki je priznanje za najuspešnejše sodelovanje gospodarstva in znanstvenoraziskovalnega okolja na področju inoviranja, razvoja in tehnologij, so prejeli raziskovalna skupina Centra za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" in podjetji Petrol Energetika in Metal Ravne. Nagrado so prejeli za uspešno izvedbo projekta koristne izrabe odpadne toplote jeklarske industrije v sistemu daljinskega ogrevanja na Ravnah na Koroškem. Projekt je rezultat več kot 20-letnega razvojnega sodelovanja IJS s podjetjem Petrol Energetika ter uspešnega prenosa znanja v industrijo v okviru izobraževanja »Evropski energetski menedžer - EUREM«. Z izvedeno investicijo bodo letno zagotovili 9 000 MW h toplote in s tem zmanjšali porabo zemeljskega plina za 1 milijon Sm3 letno.


Slika

Prof. dr. Ingrid Milošev, znanstvena svetnica na Institutu »Jožef Stefan«, je 7. junija 2016 na slavnostni akademiji Kemijskega inštituta prejela Preglovo nagrado za izjemne dosežke v zadnjih petih letih. Po besedah komisije prof. dr. Ingrid Milošev spada med najprodornejše slovenske raziskovalke in raziskovalce na področju elektrokemije in protikorozijske zaščite v tehnološko in biomedicinsko pomembnih materialih. Preglovo nagrado za izjemne dosežke je prejel tudi Zdenko Časar iz farmacevtske družbe Lek, naziv zaslužnega raziskovalca Kemijskega inštituta pa sta prejela akademik Janez Levec in dr. Stanko Hočevar. Veliko Preglovo nagrado je Znanstveni svet Kemijskega inštituta posthumno namenil Janku Jamniku, ki je pustil izjemen pečat na Kemijskem inštitutu in širše. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.


Slika

Odsek za znanosti o okolju (O-2) na Reaktorskem centru Instituta “Jožef Stefan” v okviru EU projekta ISO-FOOD (7. OP) od 6. do 10. junija 2016 organizira poletno šolo “Radionuklidi v hrani”. V okviru poletne šole potekajo predavanja in praktično delo v laboratorijih. Slušatelji bodo tako podrobno seznanjeni z zakonodajo o dovoljenih vsebnostih naravnih in umetnih radionuklidov v hrani in vodi ter njihovem določanju z uporabo različnih tehnik. Poudarek je na vseh stopnjah analiznega postopka, od vzorčenja, separacijskih tehnik, detekciji radionuklidov do končne interpretacije rezultatov. Udeležba tečaja je brezplačna, vendar morajo udeleženci sami kriti stroške potovanja in bivanja. Več informacij o dogodku je dostopnih na spletni strani ISO-FOOD .


Slika

Sodelavci Instituta »Jožef Stefan« H. Uršič, V. Bobnar, B. Malič, C. Filipič, M. Vrabelj, S. Drnovšek in Z. Kutnjak so s sodelavci iz Poljske in Koreje pripravili multikalorični keramični material 0,8Pb(Fe1/2Nb1/2)O3-0,2Pb(Mg1/2W1/2), ki izkazuje tako elektrokalorično kot tudi magnetokalorično temperaturno spremembo. Članek je bil objavljen v majski številki revije »Scientific Reports« z naslovom »A multicaloric material as a link between electrocaloric and magnetocaloric refrigeration« (DOI: 10.1038/srep26629). Delo je prva eksperimentalna potrditev soobstoja električnega in magnetnega vzbujanja kaloričnega odziva v relaksorskem feroelektriku in odpira nove možnosti na področju kaloričnega hlajenja.


Slika

Dne 6. junija 2016 je v okviru obiska v Sloveniji Institut »Jožef Stefan« obiskal predsednik Evropskega raziskovalnega sveta ERC prof. Jean-Pierre Bourguignon. Gost se je seznanil z delom Instituta ter si ogledal nekaj laboratorijev. V Veliki predavalnici se je srečal z raziskovalkami in raziskovalci Instituta in se pogovarjal o tem, kako se bolje umestiti v evropski raziskovalni prostor, povečati konkurenčnost Instituta, Slovenije in držav EU-13. Pogovor ob češnjah je potekal v prijetnem in neformalnem ozračju, udeležila pa se sta se ga tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič ter prejemnik projekta ERC Advanced Grant prof. dr. Tomaž Prosen. Predsednik Bourguignon je pojasnil, da bi morale države EU-13 k prijavljanju spodbujati predvsem odlične mlajše raziskovalke in raziskovalce.


Slika

Z namenom promocije znanosti in izobraževanja je Center za prenos tehnologij in inovacij soustvarjal letošnji Znanstival 2016. Na Vrtu eksperimentov, ki se je odvijal 4. in 5. 6. med 10. in 18. uro na Stritarjevi ulici v Ljubljani, je predstavil Institut »Jožef Stefan«. Pripravili so interaktivne delavnice s privlačnimi kemijskimi in fizikalnimi eksperimenti, video predstavitev posameznih odsekov instituta, zanimiv in poučen naravoslovni kviz in še boljše nagrade. V nedeljo je bila stojnica dodatno opremljena še s prilagojenim kolesom, s katerim so obiskovalci lahko poskušali proizvesti električno energijo. Dogodivščine so se odvijale po Ljubljani v Hiši eksperimentov ter na mostovih in trgih. Dogodivščine so predstavljali tako naši kot tudi tuji predavatelji, vse pa se je odvijalo v slovenščini.


Slika

V Portorožu bosta od 6. do 10. 6. 2016 potekali Evropska in Združena vakuumska konferenca EVC-14 in JVC-16, ki ju organizira Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije (DVTS). Na konferenci bo 170 udeležencev predstavilo najnovejše dosežke s področij vakuumske znanosti in tehnike, fuzijskih raziskav, znanosti o površinah, nanotehnologije, tankih plasti in prevlek, znanost o plazmi, bioloških aplikacij in drugih področjih. Med drugim bo predstavljena posodobitev vakuumskega sistema v največjem pospeševalniku osnovnih delcev v CERN-u, nadgradnja fuzijskega reaktor ASDEX (Nemčija), nova definicija enote za kilogram, povezana z vakuumom, najnovejše raziskave o grafenu in drugo. Več o konferenci lahko preberete na spletnih straneh.


Slika

Dne 24. 5. 2016 je na pobudo gospoda Janeza Škrleca, člana Sveta za znanost in tehnologijo, potekalo 2. Srečanje znanosti in gospodarstva. Pozdravnemu nagovoru ministra Zdravka Počivalška in gospoda Škrleca so sledili predstavitev aktualnih javnih razpisov od MGRT ter čas za predloge in pobude za tesnejše sodelovanje znanosti in gospodarstva. Poleg direktorja Kemijskega inštituta v Ljubljani, prof. dr. Gregorja Anderluha, in direktorice Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani, prof. dr. Tamare Lah Turnšek, se je dogodka udeležil tudi direktor Instituta "Jožef Stefan", prof. dr. Jadran Lenarčič. V imenu gospodarstva in industrije pa so se dogodka udeležili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije.


Slika

Od srede, 18., do sobote, 21. maja 2016, je Reaktorski infrastrukturni center gostil že 28. srečanje operaterjev raziskovalnih reaktorjev iz celotne Evrope (Research Reactor Operators Group). Srečanje je bilo namenjeno spremljanju obratovalnih izkušenj in predstavitvi različnih sprememb ali novosti na posameznem reaktorju. Letošnja posebna tema je bila fizično varovanje oziroma kako na jedrski objekt vstopajo zaposleni, študenti in obiskovalci. Srečanja se je udeležilo 20 predstavnikov iz naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke, Finske, Francije, Grčije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Nemčije, Poljske in Slovenije. Navzoč je bil tudi predstavnik Mednarodne agencije za atomsko energijo.


Slika

Institut »Jožef Stefan« sta 23. in 24. maja 2016 obiskala prof. dr. Kiyoshi Tanaka, podpredsednik Univerze Shinshu v Naganu na Japonskem, in prof. dr. Hernán Aguirre, raziskovalec in predavatelj na tej univerzi. Povod za njun obisk je bil začetek znanstvenoraziskovalnega sodelovanja, ki ga bosta ustanovi izvajali ob podpori ARRS in japonske agencije JSPS. V ta namen sta sklenili sporazum, ki je bil potrjen s podpisom pri direktorju Instituta prof. dr. Jadranu Lenarčiču dne 24. maja 2016. Sodelovanje obsega razvoj naprednih večkriterijskih optimizacijskih metod za potrebe vesoljskih raziskav in načrtovanja infrastrukturnih omrežij. Vanj je vključena skupina za računsko inteligenco z Odseka za inteligentne sisteme pod vodstvom prof. dr. Bogdana Filipiča.


Slika

Revija Scientific Reports je 20. maja 2016 objavila članek z naslovom Points, skyrmions and torons in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Odkrili so novo metodo rekonstrukcije 3D-polja tekočega kristala, označenega s fluorescenčnimi barvili in posnetega s konfokalnim mikroskopom. S to metodo je kot prvim uspelo natančno analizirati topološke lastnosti vijačnega tekočega kristala, ujetega v kot las debeli mikrometrski kapljici. V 3D rekonstruiranem polju so opazili točkaste defekte, ki se povezujejo s topološkimi 3D-objekti, ki so v fiziki znani kot skyrmioni in toroni.


Slika

Dne 30. maja 2016 Center za prenos tehnologij Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju s Centrom inovativnega podjetništva NLB organizira podjetniško usposabljanje mladih raziskovalcev Mladi upi 2016. Delavnica, ki se bo osredinila na področje prevzema službenih izumov, trženja intelektualne lastnine, komunikacije znanstvenih dosežkov z mediji, postopeke ustanovitve odcepljenega podjetja, pisanje poslovnega načrta in načine pridobitve financiranja raziskovalnih idej, bo organizirana prostorih Centra inovativnega podjetništva (CIP) (Trg republike 2, Prizidek, 1520 Ljubljana). Potekala bo od 9.00 do 15.30 z vmesnimi odmori. Delavnica je za vse udeležence brezplačna in se šteje kot seminar s področja podjetništva v skladu s Pravilnikom ARRS o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.


Slika

Dne 6. junija 2016 bo v okviru obiska v Sloveniji Institut »Jožef Stefan« obiskal predsednik Evropskega raziskovalnega sveta ERC Jean-Pierre Bourguignon. Gost se bo v začetku seznanil z delom Instituta ter si ogledal nekaj laboratorijev. V drugem delu se bo v Veliki predavalnici pogovarjal z raziskovalkami in raziskovalci Instituta o tem, kako povečati konkurenčnost Instituta, Slovenije in držav EU13 v evropskem raziskovalnem prostoru. Kot je znano, sta med slovenskimi uveljavljenimi raziskovalci ERC project (Advanced Grant) prejela le dva raziskovalca, in sicer prof. dr. Dragan Mihailović z Instituta "Jožef Stefan" ter prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Obisk organizira Slovenian Research & Business Organisation iz Bruslja ter bo potekal med 14.00-16.00 uro. Vabljeni!


Slika

V literaturi in na spletu naletimo na številna priporočila in podatke o prehrani, ki so lahko koristen vir informacij, zaradi nasprotujočih si izjav pa ustvarjajo tudi zmedo. Napredne računalniške tehnologije pa omogočajo pregledovanje in harmonizacijo obsežnega prostora podatkov, zato v sklopu projekta ISOFood poskušamo izluščiti znanje o prehrani iz različnih virov podatkov in oblikovati bazo znanja, ki bo prispevala k boljšemu razumevanju znanstvenih ugotovitev. Naš namen je podpreti strokovnjake pri odločanju o prenosu novih dognanj v prakso. O bazah znanja o prehrani je v četrtek, 19. maja 2016, ob 19. uri v sklopu projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu v Kavarni Union v pogovoru z novinarjem Slavkom Jeričem z RTV predavala doc. dr. Barbara Koroušič Seljak z Odseka za računalniške sisteme.


Slika

V priznani mednarodni reviji Nature Communications je v ponedeljek, 16. maja 2016, izšel nov članek skupine za neravnovesno dinamiko Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića. Članek Fast electronic resistance switching involving hidden charge density wave states opisuje električno krmiljenje nove vrste spominskega elementa z rekordno hitrostjo. Hitrost spominskih elementov je namreč danes največji omejitveni faktor hitrosti superračunalnikov, ki jih uporablja vsak od nas, ko brskamo po Googlu, Amazon-u, eBay-u itn. Eksperimentalno delo, v katerem so ključno prispevali dr. Igor Vaskivskyi, Ian Mihailović in Damjan Svetin, prikazuje delovanje rekordno hitrega električno krmiljenega spominskega elementa, v katerem zapis traja le 40 pikosekund. Dosedanji svetovni rekord je imela ameriška skupina, skupina Instituta »Jožef Stefan« pa je njihov rekord izboljšala za približno 10-krat.


Slika

Dne 12. maja 2016 je Institut “Jožef Stefan” obiskal Victor Scheinman, eden izmed pionirjev sodobne robotike. Zaslovel je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je kot doktorski študent izdelal robota z nazivom Stanford Arm. Robot je postal študijski vzor mnogim raziskovalcem robotike v svetu. Leta 1973 je prof. Scheinman ustanovil podjetje za proizvodnjo robotov, ki ga je leta 1977 prodal podjetju Unimation. Je tudi avtor slavnega robota Puma, ki je bil desetletja najbolj razširjen robot predvsem v raziskovalnih laboratorijih. Prof. Scheinman še dandanes sodeluje z Univerzo Stanford in se vključuje v razvojne projekte. Institut je obiskal na poti skozi Slovenijo zaradi dolgoletnega prijateljstva s prof. dr. Jadranom Lenarčičem. Na Institutu si je ogledal nekaj robotskih laboratorijev in se seznanil z raziskovalnimi in razvojnimi projekti, ki so v teku.


Slika

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je 12. maja 2016 objavilo prve ugotovitve iz letnega poročila Evropske komisije o sodelovanju držav v programu Obzorje 2020. Glavna ugotovitev prvega letnega poročila je, da Obzorje 2020 pritegne bistveno več prijav kot predhodni 7. okvirni program, zato se je stopnja uspešnosti prijav v letu 2014 glede na sedemletno povprečje predhodnega 7. okvirnega programa, kjer je bila ta stopnja 19 %, zmanjšala le na 13,39 %. Slovenija zaseda 3. mesto po prejemu sredstev iz Obzorja 2020 glede na vplačilo v proračun EU – to pomeni, da za vsak evro, ki ga Slovenija preko proračuna EU prispeva Obzorju 2020, organizacije iz Slovenije iz tega programa prejmejo dva. Največjo finančno udeležbo odobrenih projektov ima Institut "Jožef Stefan" (40 sodelovanj = 12,6 mio. EUR).


Slika

V sredo, 11. maja 2016, je Reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« obiskala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Obisk je potekal v okviru praznovanj ob petdeseti obletnici reaktorja Triga. Ministrica je s sodelavci obiskala reaktor in vroče celice ter se seznanila z načinom delovanja in pomenom za slovensko znanost in gospodarstvo. Proslava ob petdesetletnici bo potekala 31. maja 2016 na reaktorskem centru. Dne 11. maja 2016 je v okviru vladnega obiska v osrednji Sloveniji Institut obiskal tudi minister za pravosodje g. Goran Klemenčič s sodelavci. Sodelavci Instituta so predstavili delovno verzijo avtomatskega anonimizatorja občutljivih osebnih podatkov v sodbah, ki jih zdaj sodišča prekrivajo ročno, s čimer bo omogočeno obsežnejše in bolj ažurno objavljanje sodb na spletu.


Slika

O ostankih zdravilnih učinkovin in sredstev za osebno nego v okolju je v četrtek, 12. maja 2016, ob 19. uri v sklopu projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu« v Kavarni Union predavala prof. dr. Ester Heath z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan". Glavni vir onesnaženja okolja s temi t. i. "novimi onesnažili" so bolnišnične, komunalne in industrijske odpadne vode, njihova prisotnost v okolju pa je pomembna predvsem zaradi mogočih neželenih učinkov za ljudi in druge netarčne organizme. V pogovoru z novinarjem Maticem Jermanom je govorila o skupinah učinkovin, ki postajajo pereč problem v okolju, o glavnih virih tovrstnega onesnaženja, njihovem delovanju v okolju in rezultatih raziskav v Sloveniji.


Slika

Prof. Dr. Jean-Marie Dubois, sodelavec Odseka za nanostrukturne materiale Instituta “Jožef Stefan”, je prejemnik letošnje IUVSTA Nagrade za znanost. IUVSTA - International Union for Vacuum Science Technique and Applications vsake tri leta podeli Nagrado za znanost in Nagrado za tehnologijo za predstavitev in spodbudo izjemnih mednarodno priznanih raziskovalnih dosežkov na področju vakuumske znanosti, tehnike in aplikacij. Prof. Dubois je dobitnik Nagrade za znanost za njegov »izjemen prispevek k razvoju znanosti in tehnoloških aplikacij na področju kvazikristalov in kompleksnih kovinskih zlitin«. Ob podelitvi nagrade bo imel konec avgusta plenarno predavanje na Mednarodnem vakuumskem kongresu IVC 20 v Busanu v Koreji. Poročal bo o najnovejših rezultatih raziskav, ki jih izvaja skupaj s sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan«.


Slika

Dne 11. in 12. aprila 2016 je na Institutu »Jožef Stefan« potekalo uvodno srečanje projekta COR_ID v okviru M-ERA.NET (European Research Area). Poglavitni cilj projekta “Ciljano oblikovanje korozijsko odpornih prevlek za različne namene” (akronim COR_ID) je oblikovanje in sinteza novih prevlek, ki bodo imele večjo korozijsko odpornost, daljšo trajnostno dobo in zmanjšano obremenitev okolja v primerjavi s sedanjimi prevlekami za aluminijeve zlitine. Projektni konzorcij, ki ga koordinira prof. dr. Ingrid Milošev, združuje raziskovalce z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta “Jožef Stefan”, podjetja Talum, d. d., Kidričevo (partner mag. Dejan Lorber), Chimie ParisTech (CNRS) iz Pariza (partner prof. dr. Philippe Marcus) in Univerzo Eötös Loránd iz Budimpešte (partner prof. dr. József Rábai).


Slika

Na Odseku za nanostrukturne materiale nam je uspelo določiti mehanizem nastanka mezokristalnih hierarhičnih struktur na osnovi rutila TiO2. Ta neklasični način kristalizacije temelji na visoko urejenem sestavljanju velikega števila primarnih nanokristalov po nizkoenergijskih ravninah v t. i. mezokristale, ki oponašajo strukturno periodičnost monokristalov. Fazna analiza amorfnega Ti-prekurzorja v čepih med rutilnimi vlakni je pokazala harmonično urejanje, ki sledi strukturi rutila v stiku. To je prvi eksperimentalni dokaz o prisotnosti elektromagnetnega polja, ki prenaša kritično strukturno informacijo, preko katere je mogoč nastanek mezokristalov. Članek smo objavili v reviji Scientific Reports.


Slika

Vlada Republike Slovenije je 14. aprila 2016 sprejela pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave o podelitvi statusa pridružene članice. Slovenija bo najprej postala pridružena članica, nato pa v petih letih polnopravna članica organizacije. Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič gre po sedmih letih poskusov približevanja Cernu za pomemben korak, članstvo Slovenije v Cernu pa pomeni vrsto priložnosti ne le znanstvenih, temveč tudi gospodarskih in izobraževalnih. Da je to uspešen zaključek že 30-letnih naporov, je prepričan tudi vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu prof. dr. Marko Mikuž: »Na ta način začenjamo novo, pomembno obdobje prisotnosti cele Slovenije v Cernu.«


Slika

V četrtek, 31. marca 2016, je skupina slovenskih znanstvenikov, ki sodelujejo pri eksperimentu Atlas v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN v Švici, prejela državno odlikovanje. Iz rok predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja so red za zasluge dobili dr. Marko Mikuž, vodja skupine, dr. Vladimir Cindro, dr. Andrej Filipčič, dr. Andrej Gorišek, dr. Borut Paul Kerševan, dr. Gregor Kramberger, dr. Igor Mandič in dr. Marko Zavrtanik. Pri eksperimentu ATLAS sodeluje več kot tri tisoč znanstvenikov iz 177 institucij in 38 držav, znanstveniki iz Slovenije, vsi sodelavci Instituta »Jožef Stefan«, že od leta 1996. Njihovo sodelovanje pri največjem znanstvenem projektu v zgodovini človeštva slovensko znanost neposredno povezuje z najnovejšimi vrhunskimi tehnologijami, hkrati pa dviguje ugled slovenske eksperimentalne fizike delcev v mednarodnem prostoru in slovenski znanosti nasploh.


Slika

Pri založbi Elsevier je v novi knjižni seriji "Progress in Fluorine Science Series" izšla znanstvena monografija "Photonic and Electronic Properties of Fluoride Materials". Prvi volumen te serije podaja pregled pomembnih optičnih, magnetnih in nelinearnih lastnosti fluoridnih materialov ter zgoščen pregled pomebnih sinteznih metod od monokristalov do nanoprahov. Knjiga ponuja dragocen vpogled v kemijo fluoridnih materialov vsem raziskovalcem, ki se ukvarjajo z anorgansko kemijo oziroma materiali. Eno izmed poglavij, ki obravnava strukturne, magnetne in elektronske lastnosti srebrovih(II) fluoridov, je skupaj s prof. dr. Wojciechom Grochalo in dr. Dominikom Kurzydlowskim (Univerza v Varšavi) prispeval dr. Zoran Mazej z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta »Jožef Stefan«.


Slika

Dolgoletna partnerja Odsek za elektronsko keramiko na Institutu “Jožef Stefan” in HIPOT-RR sta v projektu CERAMPOL (7. okvirni program EU) razvila in izdelala inovativen vibracijski sistem za čiščenje keramične membrane v napravi za prečiščevanje zahtevnih odpadnih vod (npr. iz bolnišnic, rudnikov itd.). Sistem temelji na namensko razvitih piezoelektričnih materialih, inovativnem dizajnu ter integraciji aktuatorjev in električnih prevodnih plasti na porozno keramično podlago s funkcionalno membrano. Aktuatorji in prevodniki so bili integrirani na porozno podlago, prevlečeno s steklo-keramično plastjo, ki je bila neprepustna za vodo. Projektni partnerji, ki so preizkusili vibracijski sistem v realnih razmerah obratovanja, so ugotovili, da je učinkovitost čiščenja voda z uporabo novo razvitega sistema večja kot pri klasičnim sistemu.


Slika

V sklopu 24. Dnevov Jožefa Stefana je v sredo, 23. marca 2016, potekala podelitev zlatih znakov, ki jih Institut podeljuje avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov v preteklih treh letih. Letos so zlati znak prejeli dr. Ljupka Stojčevska Malbašić za doktorsko delo »Femtosekundna dinamika v snoveh s kolektivnimi elektronskimi stanji: kupratni in železo-pniktidni superprevodniki ter sistemi z valom gostote naboja«, dr. Miha Grilc za doktorsko delo »Kinetika procesa utekočinjanja in katalitske deoksigenacije lignocelulozne biomase« in dr. Dejan Dovžan za doktorsko delo »Rekurzivna mehka identifikacija v vodenju in nadzoru procesov«. Vsi trije nagrajenci so se izkazali s postavitvijo novih načinov raziskovanja, visoko citiranostjo njihovih mednarodnih člankov in tudi že aplikacijami njihovih metod v praksi. Udeležence prireditve sta nagovorila predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar in direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič.


Slika

Upravni odbor združenja ENEN (European Nuclear Education Network, www.enen-assoc.org) je 4. 3. 2016 za predsednika izvolil prof.dr. Leona Cizlja, vodjo odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«. Med cilje ENEN spadajo ohranjanje in razvoj z raziskavami podprtega visokošolskega izobraževanja, vseživljenjskega učenja ter prenosa znanj in izkušenj na mlajše generacije jedrskih strokovnjakov. ENEN združuje več kot 60 evropskih univerz, raziskovalnih inštitutov ter podjetij, ki delujejo na področju jedrske energije. Pridružene članice so japonske, ruske, ukrajinske, kanadske in južnoafriške univerze, vzpostavljamo pa tudi sodelovanje z ZDA. Slovenska člana ENEN sta Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut »Jožef Stefan«. Predsedovanje ENEN je potrditev odličnosti in uveljavljenosti raziskovalcev Instituta »Jožef Stefan« v evropskem in širšem mednarodnem prostoru.


Slika

Dne 26. februarja 2016 je fizikom v novem trkalniku SuperKEKB v Tsukubi na Japonskem uspelo shraniti še žarek elektronov z energijo sedem milijard elektronovoltov (7 GeV), ki krožijo po obroču magnetov v nasprotni smeri kot pozitroni. Ta dosežek, sočasno kroženje obeh žarkov, je pomemben mejnik za vsak nov pospeševalnik delcev. V primeru SuperKEKB je to še posebej pomembno, saj imajo elektroni in pozitroni različne energije (7 GeV in 4 GeV) in krožijo po različnih obročih. Med delovanjem s polno močjo bodo žarki elektronov in pozitronov trkali in pri tem proizvajali veliko število novih delcev, ki jih bodo nato fiziki, med njimi tudi sodelavci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta »Jožef Stefan«, zaznavali z detektorjem Belle II.


Slika

Dne 26. februarja 2016 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič obiskala Institut “Jožef Stefan” ter si ogledala novo in obnovljeno raziskovalno infrastrukturo za okoljske raziskave Odseka za znanosti o okolju v Podgorici. Ministrico je spremljal državni sekretar dr. Tomaž Boh. V prostorih novega centra so ministrico sprejeli direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič, vodja odseka za okoljske raziskave prof. dr. Milena Horvat ter predsednik znanstvenega sveta Instituta prof. dr. Dragan Mihailović. Ta investicija, ki jo je finaciral Evropski sklad za regionalni razvoj, prispeva k umestitvi Instituta v evropski raziskovalni prostor, k tesnejšemu sodelovanju z domačimi in tujimi partnerji, kompetitivnosti in kakovostnemu izobraževanju kadrov.


Slika

Pod vodstvom dr. Matjaža Leskovarja z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" je skupina strokovnjakov iz Commissariat à l’Energie Atomique et aux Energies Alternatives (CEA) in Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) iz Francije ter Institute for Nuclear Technology and Energy Systems (IKE) iz Nemčije zasnovala poskus parne eksplozije, ki ga bodo izvedli na napravi SES v Royal Institute of Technology (KTH) na Švedskem. Poskus bo sofinancirala Evropska komisija v okviru projekta SAFEST. Parna eksplozija se lahko razvije med težko nesrečo v jedrski elektrarni, ko pride staljena reaktorska sredica v stik z vodo. To je že drugi poskus, ki ga sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko s finančno podporo Evropske komisije v letu 2016 pripravljajo za naprave v tujini.


Slika

V torek, 23. februarja 2016, je v organizaciji Italijansko-slovenskega foruma, Italijanskega veleposlaništva v Ljubljani in Instituta “Jožef Stefan” potekala poslovna konferenca z naslovom “The Missing link between innovation and competitiveness”. Namen konference je bil razširjanje vedenja ter izmenjava dobrih praks pri pospeševanju prenosa raziskovalnih dosežkov in drugih inovacij v gospodarstvo. Govorci so bili ugledni slovenski in italijanski gospodarstveniki: Stojan Petrič (Kolektor), Mark Pleško (Cosylab), Riccardo Illy (Gruppo Illy) in Luigi Amato (Meta Group). Konference sta se poleg drugih uglednih gostov udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič in italijanski veleposlanik v Sloveniji Njegova Ekscelenca g. Paolo Trichilo.


Slika

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v Evropskem parlamentu je danes obiskal Reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« v Podgorici. Seznanil se je z delovanjem inštituta, predvsem na področjih fisije, fuzije in učinkovite rabe energije. Poslance je posebej zanimala uporaba jedrske energije v prihodnosti, tako fisije kot fuzije, zanimala jih je varnost sedanjih tehnologij in predvidevanja glede nadaljnjega razvoja energije iz fuzije. Člani Odbora za industrijo, raziskave in energetiko v Evropskem parlamentu (ITRE) so z raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« izmenjali mnenja o programu Obzorje 2020 in o predvidenih aktivnostih pri oblikovanju evropske raziskovalne politike. Ob današnjem srečanju so si poslanci v Evropskem parlamentu ogledali delujoč Reaktor, Izobraževalni center za jedrske tehnologije, ionski pospeševalnik, moderno kotlovnico in najnovejšo raziskovalno infrastrukturo za raziskovanje okolja.


Slika

Dne 1. februarja 2016 je fizikom, med njimi tudi sodelavcem Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta »Jožef Stefan«, na pospeševalniku SuperKEKB v Tsukubi na Japonskem prvič uspelo pripeljati elektrone in pozitrone do 3 km dolgega glavnega obroča. SuperKEKB, tovarna mezonov B druge generacije, je pospeševalnik, v katerem bodo ustvarili veliko število mezonov B. Intenziteta žarkov v njem bo okoli 50-krat večja kot v njegovem predhodniku, pospeševalniku KEKB. Elektrone in pozitrone so fiziki najprej pospešili do njihove polne energije, nato pa so jih vodili z električnimi in magnetnimi polji preko vakuumskih cevi do vstopa v glavni obroč pospeševalnika. Študije mezonov B so že doslej pomagale razumeti naravo kršitve simetrije CP, razlike med snovjo in antisnovjo, so pa tudi edinstveno okno v neznani svet Nove fizike, pojavov, ki so zunaj našega sedanjega razumevanja osnovnih delcev in njihovih interakcij.


Slika

Uredniki revije Plasma Sources Science and Technology so članek dr. Matjaža Panjana z Odseka za tanke plasti in površine izbrali kot enega najzanimivejših prispevkov v reviji. Članek so posebej predstavili na spletni strani in eno od slik izbrali za naslovnico revije. Magnetronsko naprševanje je tehnika za nanašanje tankih plasti, ki se uporabljajo v mikroelektroniki, fotovoltaiki, optiki ter drugih področjih sodobnih tehnologij. Za plazmo v magnetronu je do nedavnega veljalo prepričanje, da je ta homogeno porazdeljena v obliki obroča. Z uporabo visokohitrostne kamere pa je dr. Panjan pokazal, da plazma ni homogena, temveč zgoščena v manjših področjih. Ta področja imajo praviloma obliko podolgovate puščice in tvorijo različne vzorce, ki so odvisni od delovnega tlaka in parametrov razelektritve. Strukture se vrtijo v ravnini magnetrona in pomembno vplivajo na transport elektronov in ionov.


Slika

Sodelavci Odseka za sintezo materialov in Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« ter Univerze v Ljubljani Darja Lisjak, Alenka Mertelj in Martin Čopič so v sodelovanju z raziskovalci iz ZDA (Univerza v Boulderju, Lawrence Berkeley National Laboratory in Case Western Reserve University) odkrili, da suspenzija magnetnih nanoploščic v butanolu pri dovolj velikih koncentracijah tvori feromagnetno fazo. Ta feromagnetni ferofluid, ki je občutljiv že za magnetno polje Zemlje, v odsotnosti zunanjega polja tvori značilne makroskopske magnetne domene organizirane tako, da magnetni pretok v snovi tvori sklenjene zanke. O svojem odkritju so poročali v reviji Nature Communications.


Slika

V članku, ki je izšel v reviji Nature Communications, je raziskovalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v ZDA, skupaj z ameriškimi kolegi preučeval novo vrsto optičnih valovodov. Slednje so naredili iz biološko kompatibilnih materialov, ki so dovoljeni za uporabo v medicinske namene, in jih telo sčasoma razgradi brez stranskih učinkov. Valovodi so uporabni za celo vrsto različnih medicinskih laserskih posegov in za diagnostiko globoko v telesu. Brez takih valovodov je bila laserska medicina doslej zaradi zelo omejene penetracije svetlobe v tkiva omejena le na površinske posege. Kot primer uporabe so avtorji valovode uporabili za lasersko lepljenje globokih ran, kar omogoča hitrejše celjenje in manjše brazgotine.


Slika

Sodelavci z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" (Julian Walker, Hana Uršič, Andreja Benčan, Barbara Malič in Tadej Rojac) so v sodelovanju z raziskovalci z Danske, Rusije, Portugalske in Avstralije objavili članek z naslovom ˝Dual strain mechanisms in a lead-free morphotropic phase boundary ferroelectric˝ v januarski izdaji revije Nature Scientific Reports (DOI: 10.1038/srep19630). Študija razkriva fazno pretvorbo, inducirano z električnim poljem, v sestavah blizu morfotropne fazne meje sistema (Bi,Sm)FeO3. Avtorji poročajo o dveh mehanizmih, to sta preklapljanje feroelastičnih domen in omenjena fazna pretvorba, ki istočasno prispevata k makroskopski mehanski deformaciji materiala pod električnim poljem.


Slika

Mlada raziskovalka z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan« Nina Kostevšek je prejela nagrado na 2nd International Symposium on Nanoparticles-Nanomaterials and Applications (ISN2A-2016) v Lizboni za najboljše predavanje v kategoriji mladih raziskovalcev z naslovom: »Multimodal hybrid FePt/SiO2/Au nanoparticles for nanomedical applications: new synthesis approach for improved magnetic and optical properties«. Nina Kostevšek je predstavila delo na enojedrnih in večjedrnih superparamagnetnih nanodelcih FePt. Pokazala je njihov magnetni potencial kot kontrastna sredstva pri slikanju z jedrsko magnetno resonanco ter pri magnetni manipulaciji in separaciji. Nanodelci FePt so v naslednjem koraku prevlečeni s plastjo SiO2 in Au, kar omogoča učinkovito foto-termično zdravljenje rakavih obolenj.


Slika

Nedavno objavljeni nepričakovani rezultati v meritvah spektra parov žarkov gama na velikem hadronskem pospeševalniku LHC v CERNU še vedno odmevajo v znanstveni javnosti. V sredo, 27.1. 2016, je tako v CERNU potekala predstavitev prvih teoretskih interpretacij in analiz teh rezultatov. Kolokvijsko predavanje, ki je bilo v živo predvajano tudi po spletu, je vodil sodelavec skupine za teorijo jedra, osnovnih delcev in polj na Odseku za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Jernej Fesel Kamenik. Povzel je najpomembnejše izsledke že skoraj 200 znanstvenih člankov, ki so bili v dobrem mesecu dni po objavi novih meritev objavljeni na znanstvenem repozitoriju publikacij in ki obravnavajo in interpretirajo opaženo resonanco v okviru različnih razširitev standardne teorije oziroma modelov nove fizike.


Slika

Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan« N. Kostevšek, S. Šturm in K. Žužek Rožman so v sodelovanju z raziskovalci iz Bologne, Trsta in Torina v reviji »Chemical Communications« objavili članek z naslovom »The one-step synthesis and surface functionalization of dumbbell-like gold–iron oxide nanoparticles: a chitosan-based nanotheranostic system«. Pokazali so, da so hibridni oksidni nanodelci Au-Fe z biokompatibilno kitozansko prevleko učinkovit sistem za medicinsko diagnostiko in terapijo. Tako pripravljeni delci izkazujejo foto-akustični efekt, ki pomeni nov in neinvaziven način slikanja, medtem ko njihov foto-termični učinek omogoča selektivno in učinkovito zdravljenje tarčnih tkiv.


Slika

Na slavnostni akademiji Zahvalnega dneva 14. januarja 2016 je Slovenska znanstvena fundacija podelila priznanja za odličnost v komuniciranju v znanosti v letu 2015. Med prejemniki priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju je bila tudi Polona Strnad, ki je priznanje prejela za uspešno vodenje odnosov z javnostmi in sooblikovanje znanstvenih dogodkov na Institutu »Jožef Stefan« v obdobju 2006-2015. Priznanje Prometej znanosti je letos prejelo deset posameznikov oz. skupin, namenjeno pa je raziskovalcem, učiteljem in novinarjem, ki se s svojim delom odlikujejo v komuniciranju znanosti in s promocijo pomena znanosti v splošni javnosti.


Slika

Dne 20. januarja 2016 je Institut »Jožef Stefan« obiskal veleposlanik ZDA v Sloveniji g. Brent R. Hartley. Visoki gost se je ob svojem obisku najprej pogovarjal z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem, kako vzpostaviti boljše možnosti na področju znanstveno-tehnološkega sodelovanja. Vse bolj je namreč očitno, da se zaradi velikih vlaganj Evropske komisije v raziskave in razvoj in v oblikovanje enotnega evropskega raziskovalnega prostora sodelovanje z ZDA zmanjšuje. G. veleposlanik je nato obiskal laboratorije za robotiko, nanoznanosti in biokemijo in se pri tem srečal tudi s predsednikom znanstvenega sveta Instituta prof. dr. Draganom Mihailovičem. Na koncu obiska je v Galeriji Instituta potekalo prijateljsko druženje s Fulbrightovimi štipendisti, ki delujejo na Institutu.


Slika

Laboratorij za dozimetrične standarde in Laboratorij za meritve radioaktivnosti, ki delujeta v okviru Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) na Institutu "Jožef Stefan" svoje merilne zmogljivosti in kakovost dokazujeta s primerljivimi rezultati pri mednarodnih interkomparacijah. Pri Mednarodnem uradu za mere in uteži (BIPM) so v novembru 2015 potrdili štirinajst najboljših kalibracijskih in merilnih zmogljivosti obeh laboratorijev (Calibration and Measurement Capabilities) ter jih vpisali v bazo Key Comparison Data Base, ki deluje pod okriljem tega urada. S tem pomembnim dosežkom sta oba laboratorija, ki sta v Sloveniji tudi nosilca nacionalnega etalona na področju ionizirajočega sevanja, potrdila svoje merilne zmogljivosti na najvišjem mednarodnem nivoju.


Slika

Mlada raziskovalka na Odseku za fizikalno in organsko kemijo Jerca Pahor je prejela nagrado za najboljši poster na International Conference on Current Challenges in Drug Discovery Research (CCDDR 2015 novembra v Indiji), kjer je predstavila svoje delo "New Approches to the Synthesis of Acyloxyalkyl Prodrugs of Phosphates". Jerca Pahor je razvila nove reagente za fosforiliranje hidroksi derivatiziranih organskih molekul, jih testirala na enostavnejših alkoholih in nato aplicirala na potencialno bioaktivnih molekulah, ki utegnejo imeti lastnosti predzdravil fosfatov in s tem pomen pri pripravi nekaterih aktivnih farmacevtskih učinkovin. Rezultati raziskave so nastajali v okviru sodelovanja med Laboratorijem za organsko in bioorgansko kemijo Instituta ter visokotehnološkim podjetjem ACIES BIO iz Tehnološkega parka Ljubljana.


Slika

Pri založbi Springer je v knjižni seriji Novosti industrijskega vodenja (Advances in Industrial Control), izšla znanstvena monografija Modelling and Control of Dynamic Systems Using Gaussian Process Models, ki jo je napisal prof. dr. Juš Kocijan z Odseka za sisteme in vodenje Instituta »Jožef Stefan«. Monografija inženirjem in raziskovalcem v industriji in v akademskih ustanovah odpira nov pogled na področje identifikacije sistemov in avtomatskega vodenja. Poleg teoretične osnove modeliranja na podlagi Gaussovih procesov avtor poudari praktične vidike uporabe in predstavi smernice za izvedbo metode za modeliranje, hkrati pa prikaže naštete možne bodoče smeri raziskav. Knjiga prikazuje potencial za praktično uporabo in daje bralcu intuitivni vpogled v to novo metodo s področja verjetnostnih metod strojnega učenja.


Slika

Eksperimenta ATLAS in CMS na velikem hadronskem trkalniku LHC v Cernu, ki sta leta 2012 odkrila Higgsov bozon, sta 15. decembra predstavila nepričakovan presežek parov žarkov gama pri energijah v okolici 750 milijard elektronskih voltov. Znanstveniki dopuščajo možnost, da bi po dolgih 40 letih šlo za prvo odkritje novega osnovnega delca, ki ni bil napovedan v standardni teoriji. Pri eni izmed prvih teoretičnih interpretacij teh nenavadnih opažanj, ki je bila objavljena na odprtem znanstvenem repozitoriju, je sodeloval tudi sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Jernej Fesel Kamenik. Opažanja bosta oba eksperimenta ATLAS in CMS skušala potrditi ali dokončno ovreči že v naslednjem letu. O tem dogajanju je v svojih novicah poročala tudi revija Nature.


Slika

Superprevodnik po navadi pojmujemo kot snov, po kateri pri nizkih temperaturah teče tok brez upora. Ko presežemo določeno kritično temperaturo ali pa je tok prevelik, snov preide v normalno kovinsko stanje in upornost ni več nič. V zelo tankih, nanometrskih superprevodnih žicah pa se stvari močno spremenijo in superprevodno stanje postane nestabilno. V članku, ki je izšel 21. decembra v reviji Nature Communications, Jože Buh in sodelavci z Instituta »Jožef Stefan« kot prvi opisujejo kontrolirano preklapljanje med metastabilnimi superprevodnimi stanji z različnimi upornostmi v nanometrskih žicah s pomočjo zelo majhnih električnih sunkov. Preklapljanje je ekstremno hitro (v gigaherčnem področju) in izredno ponovljivo, kar napoveduje pomembno uporabno vrednost dosežka v kvantnih računalnikih.


Slika

Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij F-2, ELME in SVPIS so na Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" organizirali primerjalne meritve hitrosti doze in spektrometrije gama PRIMER 2015. Namen vaje je bil, da vse slovenske organizacije, ki imajo merilnike radioaktivnega sevanja in opravljajo z njimi terenske meritve, preizkusijo svoje znanje in opremo pri različnih nalogah s področja detekcije radioaktivnih virov, izmenjajo izkušnje ter z medsebojno primerjavo rezultatov nadgradijo svoje znanje in delo. Meritev se je udeležilo približno 50 predstavnikov iz več kot 10 različnih organizacij iz vse Slovenije, poleg IJS še ARAO, NEK, URSJV, RŽV, Onkološki inštitut, Mobilni radiološki laboratorij Slovenske vojske, Prostovoljna gasilska društva iz Velenja in Radelj ob Dravi, Gasilska brigada iz Ljubljane in Maribora ter Gasilski zavod iz Trbovelj.


Slika

Pri načrtovanju bodočih fuzijskih elektrarn igrajo materiali eno trenutno najpomembnejših vlog. Ekstremne razmere v fuzijskem reaktorju zahtevajo uporabo posebnih materialov in natančno ter zanesljivo testiranje in presojo njihovih lastnosti. Tem temam je bila posvečena letošnja delavnica EFPW 2015, ki je od 30. novembra do 2. decembra 2015 potekala na Bledu v organizaciji Slovenske fuzijske asociacije (SFA) v sklopu programa EUROFusion (največji sofinancirani program v Obzorju 2020). Vabljeni vodilni evropski raziskovalci so razpravljali o lastnostih predvidenih materialov z različnih vidikov in začrtali smernice za nadaljnji razvoj. Slovenska fuzijska asociacija, ki jo koordinira IJS, v programu sodeluje s projekti v skupni vrednosti približno 1 milijon evrov.


Slika

V 82. letu starosti nas je zapustil dolgoletni sodelavec Fakultete za fiziko in matematiko in Instituta "Jožef Stefan", raziskovalec, profesor in popularizator znanosti, prof. dr. Janez Strnad. Janez Strnad je bil rojen leta 1934 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1957, doktoriral pa 1963 na Univerzi v Ljubljani. Leta 1974 je postal redni profesor, leta 2001 pa zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se je ukvarjal z difuzijo nevtronov, posebno teorijo relativnosti in jedrsko fiziko. Generacijam fizikov bo prof. Strnad ostal v spominu kot izjemen predavatelj, avtor temeljnih učbenikov za fiziko, kot najprepoznavnejši profesor fizike, poln znanja o prepletenih zgodovinskih poteh znanstvenega delovanja, iz katerega smo se učili in črpali navdih. Skupna žalna seja Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko UL je bila v torek, 8. 12. 2015, v Peterlinovem paviljonu.


Slika

Dne 23. novembra 2015 je Institut “Jožef Stefan“ na Reaktorskem centru v Podgorici slavnostno predal v uporabo novo in obnovljeno raziskovalno infrastrukturo za okoljske raziskave na Institutu »Jožef Stefan«. Ta investicija bo okrepila trdno umestitev Instituta in zlasti Odseka za znanosti o okolju v evropski raziskovalni prostor, sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji, kompetitivnost, kakovostno izobraževanje kadrov ter zaposlovanje na Institutu in pri sodelujočih organizacijah. Projekt je financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter MIZŠ. Projekt se je izvajal v obdobju med aprilom 2012 in novembrom 2015. Investicija v znesku 6,9 mio. EUR je dala Odseku za znanosti o okolju ustrezno raziskovalno infrastrukturo v skupni velikosti 803 m2 novih in 1.145 m2 obnovljenih površin vključno z zagotovitvijo visokotehnološke raziskovalne opreme.


Slika

Na sklepni predstavitvi evropskega projekta ROMEO (4 mio. evrov), ki ga je Institut »Jožef Stefan« (Odsek za nanostrukturne materiale, prof. Spomenka Kobe) tudi koordiniral, smo v četrtek, 26. novembra 2015, ob 13. uri v Veliki predavalnici predstavili dosežke, ki so produkt slovenske znanosti in razvojnih dosežkov. Rezultat pilotne proizvodnje, to je 550 magnetov, so prototipno vgradili v motor električnega vozila v francoski tovarni Valeo in v motor za vetrno elektrarno nemškega proizvajalca vetrnih elektrarn Siemens. Med krizo težkih redkih zemelj, ki so na samem svetovnem vrhu lestvice kritičnih surovin, je cena take težke zemlje (terbija) dosegla vratolomno višino 3000 evrov za kilogram. Slovenski strokovnjaki so s svojo inovativno tehnologijo dosegli 16-kratno zmanjšanje porabe težke redke zemlje za enak učinek, kar pomeni ogromen finančni prihranek in kar je pomemben ekološki dosežek.


Slika

European Atomic Energy Society (EAES) je neformalno združenje vodilnih raziskovalcev in direktorjev evropskih raziskovalnih inštitutov, ki raziskujejo tudi jedrsko energijo. Med člani so poleg sodelavcev IJS tudi sodelavci finskega VTT, belgijskega SCK-CEN, francoske CEA, nemškega KIT, madžarskega MTA AEK in drugi. Člani vodstva EAES so se 20. 11. sestali na delovnem srečanju v Odseku za reaktorsko tehniko. Osrednja tema srečanja so bili izzivi in priložnosti za krepitev bilateralnega in multilateralnega sodelovanja med člani združenja. Posebne pozornosti so bili deležni izzivi, ki jih prinašajo krčenja nacionalnih in evropskih virov financiranja raziskav. O mogočih ukrepih bomo razpravljali na naslednjem sestanku, ki bo v maju 2016 na poljskem nacionalnem inštitutu za jedrsko energijo NCBJ.


Slika

V Portorožu so v petek, 20. novembra 2015, podelili najvišje državne nagrade v znanosti, med dobitniki pa so tudi sodelavci Instituta »Jožef Stefan«. Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih dosežkov pri razvoju kordieritne keramike s stabilnim nizkim koeficientom linearnega termičnega raztezka sta prejela tudi dipl. inž. Silvo Drnovšek in doc. dr. Danjela Kuščer Hrovatin. Zoisovo priznanje za odkritje feromagnetnih tekočekristalnih suspenzij sta prejeli doc. dr. Alenka Mertelj in doc. dr. Darja Lisjak. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri sodobnem trajnostnem razvoju farmacevtske biotehnologije v Republiki Sloveniji pa je prejel tudi dopolnilni sodelavec Instituta prof. dr. Borut Štrukelj, ki je ustanovitelj skupnega raziskovalnega programa in laboratorijev med Institutom »Jožef Stefan« in Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani na področju farmacevtske biotehnologije.


Slika

V sredo, 18. novembra 2015, ob 19h je bilo v sklopu projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu v Kavarani Union poljudnoznanstveno predavanje prof. Aleša Udeta z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan". Z novinarjem časopisa Delo Lenartom J. Kučičem sta se pogovarjala o humanoidnih robotih. Na predavanju je bila predstavljena današnja stopnja razvoja humanoidnih robotskih sistemov in odgovor na vprašanje, kako blizu smo humanoidnim robotom, ki bodo koristni za opravljanje del v človekovih okoljih. Predstavljene so bile tehnologije, ki so potrebne za razvoj inteligentnih humanoidnih sistemov: aktuatorji, mehatronika in oblikovanje, robotsko zaznavanje in aktivni humanoidni vid, dvonožna hoja in prijemanje, učenje robotskih spretnosti s posnemanjem in samostojnim raziskovanjem ter robotsko odločanje.


Slika

Na Reaktorskem centru v Podgorici so sodelavci Instituta »Jožef Stefan« skupaj z gasilci enajstih prostovoljnih gasilskih društev in Gasilske brigade Ljubljana v petek, 13. novembra 2015, z začetkom ob 17. uri izvedli gasilsko vajo, s katero so potrdili dobro pripravljenost na morebitno posredovanje na objektu. Namen gasilske vaje je bil preveriti pripravljenost in usposobljenost enot za posredovanje v primeru požara na objektu Reaktorskega centra. Poseben poudarek je bil namenjen vodenju večje intervencije in usklajenosti različnih operativnih gasilskih enot, med vajo se je izvajalo tudi reševanje 15 ujetih oseb v stavbi v primeru požara. Kot je povedal vodja vaje, mag. Bojan Huzjan z Instituta »Jožef Stefan«, je šlo za prvo vajo v tako velikem obsegu, na težave pa med izvajanjem niso naleteli.


Slika

Institut »Jožef Stefan« in spletna agencija za promocijo znanosti, inovativnosti in kreativnosti TROMBA v sredo, 11. novembra 2015, prirejata 1. srečanje iz serije omizij z naslovom »Znanost ob 13«. Predstavniki Ministrstva za znanost, šolstvo in šport, Slovenske akademije znanosti in umetnosti - SAZU, Univerze v Ljubljani in Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost - ARRS, Institut »Jožef Stefan« in drugih inštitutov in fakultet se bodo spraševali, ali »se nam obeta razvojni preobrat?«. Podoba slovenske znanosti je v javnosti pogosto spregledana, zato namerava skupina ustvarjalcev s serijo srečanj pripravljati javne razprave, s katerimi želi prevzeti aktivno vlogo pri kreiranju zaslužene podobe. Vse prevečkrat se mora znanost zgolj odzivati na odločitve, ki jih sprejme politika, in zadnji čas je, da se postavi v aktivno vlogo nosilca razvoja.


Slika

V sredo, 4. novembra 2015, z začetkom ob 19. uri je v sklopu projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu« v Kavarni Union o aklimatizaciji na Marsu predaval prof. dr. Igor Mekjavič z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan". Se bodo ljudje lahko nekoč odselili z našega planeta, recimo na Mars? Kako bi se na nekajmesečno potovanje odzvale naše kosti, mišice, naš imunski sistem? Bi se po pristanku lahko prilagodili razmeram na neprijaznem planetu? Vrsta vprašanj, ki so na neki način povezana tudi z življenjem na Zemlji, saj razumevanje fizioloških odzivov človeškega telesa na ekstremna okolja pomaga tudi pri razumevanju adaptacije športnikov na napore v visokih nadmorskih višinah, rehabilitacije bolnikov po daljšem ležanju itd. S prof. dr. Igorjem Mekjavičem, strokovnjakom za okoljsko fiziologijo, se je pogovarjala Renata Dacinger, novinarka TV Slovenija.


Slika

Damir Staničić, sodelavec Centra za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan", je v okviru evropskega projekta Transparense zelo uspešno vodil pripravo Evropskega kodeksa ravnanja za energetsko pogodbeništvo. Kodeks opredeljuje temeljne vrednote in načela, ki so ključnega pomena za uspešno pripravo in izvajanje projektov pogodbenega zagotavljanja prihranka energije, in naj bi pripomogel k razvoju trga teh storitev in tako podprl evropska prizadevanja za zmanjšanje rabe energije in emisij toplogrednih plinov. Kodeks je bil zelo dobro sprejet na evropski ravni in ima sedaj že 171 podpisnikov, med njimi tudi Evropsko združenje podjetij za energetske storitve (eu.ESCO) in Evropsko zvezo za inteligentne storitve energetske učinkovitosti (EFIEES), podpira pa ga tudi Evropska komisija. V Sloveniji je bil kodeks v praksi že preizkušen pri projektu celovite energetske prenove občinske stavbe občine Brda.


Slika

Odsek za reaktorsko tehniko je v letu 2012 s finančno podporo Evropske komisije zasnoval in izvedel poskus zgorevanja vodika na eksperimentalni napravi HYKA A2 v Karlsruhe Institute of Technology (KIT). Najpomembnejši rezultat poskusa, ki je danes že eden izmed najpomembnejših eksperimentalnih virov za validacijo teoretičnih modelov, so bile hitrosti širjenja plamena. Z zasnovo in izvedbo podobnih poskusov bomo v letu 2016 nadaljevali na eksperimentalni napravi HYMIT na univerzi Jiao Tong v Šanghaju. Zasnovo in izvedbo poskusa, ki ga bo sofinanciral evropsko-kitajski projekt ALISA, bo vodil dr. Ivo Kljenak iz R4, sodelovali pa bodo strokovnjaki Nuclear Research and Consultancy Group (NRG) iz Nizozemske in KIT iz Nemčije.


Slika

Institut “Jožef Stefan” je 23. oktobra 2015 ob evropskem mesecu kibernetske varnosti organiziral mednarodno konferenco Informacijska varnost in digitalna forenzika. Konferenca je potekala v sklopu aktivnosti Mednarodne kibernetske akademije, ki jo vodi Univerza v Edinburghu, VB. Na konferenci so domači in tuji predavatelji osvetlili pomen informacijske varnosti pri uporabi in poslovanju na internetu in sorodnih komunikacijskih omrežij. Delovanje in metode digitalne forenzike, ki omogoča odkrivanje kibernetskega kriminala, je bila posebej predstavljena od strokovnjakov iz prakse in akademskega okolja. Pri organizaciji konference so sodelovali tudi združenje Internet Slovenija in Akademska mreža Slovenije ARNES. Konferenco je podprla Evropska komisija, Direktorat za notranje zadeve s sredstvi projekta D-FET.


Slika

Med dvodnevnim obiskom v Sloveniji je generalni direktor mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) g. Yukiya Amano obiskal tudi reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« v Brinju pri Ljubljani. V okviru obiska si je ogledal raziskovalni reaktor TRIGA, ionski pospeševalnik »tandetron« in razstavo o jedrski energiji. G. Amano se je v pogovoru z raziskovalci pod vodstvom direktorja Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadrana Lenarčiča seznanil z najodmevnejšimi raziskovalnimi aktivnostmi in opremo na področju miroljubne rabe jedrske energije in okoljskih znanosti v Sloveniji. V zanimivem pogovoru so se dotaknili tako mednarodne vpetosti in uspehov slovenskih jedrskih in okoljskih raziskovalcev kot tudi izzivov, ki jih še posebej med ekonomsko recesijo prinaša pomembno oslabljeno financiranje raziskav iz domačih javnih sredstev.


Slika

Letošnja Nobelova nagrada za fiziko je bila podeljena za odkritje nevtrinskih oscilacij, ki kažejo, da imajo nevtrini maso. Nevtrini so eni izmed najbolj skrivnostnih gradnikov narave, ki preplavljajo celotno vesolje. O uganki izvora njihove mase in pomenu nedavnih ugotovitev bo v sredo, 21. oktobra 2015 ob 19h v sklopu projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu« v Kavarni Union predaval dr. Miha Nemevšek z Odseka za teoretično fiziko IJS. V pogovoru z novinarko Vala 202 Majo Ratej bo komentiral vprašanje, ali je tudi izvor mase nevtrinov podoben kot pri drugih znanih delcih, pri katerih je za maso odgovoren Higgsov mehanizem, govoril pa bo tudi o raziskavah na Velikem hadronskem trkalniku in redkih jedrskih razpadih.


Slika

Od 28. septembra do 14. oktobra 2015 je na Institutu »Jožef Stefan« in Fakulteti za računalništvo in informatiko potekala multikonferenca Informacijska družba 2015 (is.ijs.si). Sestavljalo jo je 12 samostojnih konferenc in več dogodkov, kot je npr. okrogla miza o prepovedi avtonomnih orožij, kjer so dopis podpisali predsedniki štirih društev: SLAIS, ACM Slovenija, DKZ, Informatika. Letošnje leto je bilo rekordno po mnogih merilih: več kot 300 prispevkov, več kot dva tedna skupnega izvajanja, kvaliteta prispevkov itd. Podeljena je bila nagrada Michie-Turing prof. Tasiču za življenjsko delo, za tekoče dosežke dr. Mungusu, informacijska limona je šla informatizaciji pravosodja, jagoda pa Supervizorju g. G. Klemenčiču.


Slika

21. Slovenski festival znanosti bo prav poseben, saj bo v ospredju njegovega tridnevnega dogajanja počastitev 180-letnice rojstva fizika Jožefa Stefana. Zato ni presenetljivo, da bo vse festivalsko dogajanje med 20. in 22. oktobrom potekalo na Institutu »Jožef Stefan«, in sicer v Veliki predavalnici, Fizikalni seminarski sobi in Kolarjevi predavalnici, prav tako pa bo velikemu slovenskemu fiziku posvečeno uvodno predavanje dr. Nika Ottowitza z naslovom Kdo je bil Jožef Stefan? Festival bo na predavanjih, showih, panelih, okroglih mizah, forumih, delavnicah in razstavah predstavil dosežke iz slovenskih raziskovalnih laboratorijev, pa tudi dosežke zasebnih raziskovalcev. Častna pokroviteljica slovenskega festivala znanosti v letu 2015 je prof. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.


Slika

Letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko sta Japonec Takaaki Kadžita in Kanadčan Arthur B. McDonald, nagrado pa bosta prejela za njuno delo na področju raziskovanja nevtrinov, s katerim sta dokazala, da imajo nevtrini maso. Z eksperimentalno potrditvijo nevtrinskih oscilacij, prehajanja ene vrste nevtrinov v drugo, kar je mogoče le, če imajo nevtrini maso, sta skupaj s svojimi velikimi mednarodnimi skupinami pokazala na nezadostnost Standardnega modela, sedaj najbolj sprejete in potrjene teorije osnovnih delcev in interakcij med njimi. Odkritje je odprlo vrsto novih vprašanj, med drugim, ali nevtrini morda sestavljajo temno snov v vesolju. Letošnji Nobelovi nagrajenci za kemijo pa so Šved Tomas Lindahl, Američan Paul Modrich in Turek Aziz Sancar. Nagrajenci so na molekulski ravni odkrili, kako celice popravljajo poškodovani DNK. Njihovo delo je priskrbelo temeljno znanje o tem, kako celice delujejo, med drugim pa se uporablja pri razvoju novih zdravil za raka.


Slika

Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko Instituta »Jožef Stefan« H. Uršič, A. Benčan, G. Dražić, T. Rojac, J. Holc, S. Drnovšek, G. Trefalt in B. Malič so s sodelavci iz ZDA, Avstrije in Francije v sodelovanju s Kemijskim inštitutom v Ljubljani ter z V. Bobnarjem z Odseka za fiziko trdne snovi IJS v reviji »Journal of Materials Chemistry C« objavili članek z naslovom »Unusual structural-disorder stability of mechanochemically derived-Pb(Sc0.5Nb0.5)O3«. Pokazali so, da način priprave enega najbolj znanih relaksorskih materialov močno vpliva na urejanje kationov na B-mestih v perovskitni osnovni celici ter posledično na njegove funkcionalne lastnosti. Do sedaj je namreč veljalo, da se temperatura prehoda med urejenim in neurejenim stanjem B-kationov v polikristaliničnem materialu nahaja pri 1200 °C. Avtorji so pokazali, da Pb(Sc0.5Nb0.5)O3, pripravljen iz mehanokemijsko aktiviranega prahu, izkazuje neurejeno stanje B-kationov neodvisno od pogojev termične obdelave materiala.


Slika

Sodelavca Odseka za sintezo materialov Instituta “Jožef Stefan” dr. Slavko Kralj in prof. Darko Makovec sta skupaj z odcepljenim podjetjem Nanos SCI razvila inovativen postopek priprave anizotropnih superparamagnetnih nanostruktur. Sinteza nanostruktur temelji na dinamičnem magnetnem urejanju skupkov magnetnih nanodelcev v verigam podobne hierarhične strukture in na istočasnem razgrajevanju teh struktur, induciranim z delovanjem strižnih sil med mešanjem. Postopek omogoča pripravo zelo definiranih magnetnih nanoverig, ki bi se lahko izkazale kot pomemben material pri povsem novem načinu zdravljenja rakavih obolenj. Rezultati so opisani v članku Magnetic Assembly of Superparamagnetic Iron Oxide Nanoparticle Clusters into Nanochains and Nanobundles, ki je bil objavljen v priznani reviji ACS Nano.


Slika

Direktorat za notranje zadeve Evropske komisije je sprejel v financiranje aktivnosti delovanja in razvoja Mreže Centrov odličnosti na področju boja zoper kibernetsko kriminaliteto – SENTER (Strengthening European Network Centres of Excellence in Cybercrime). Mrežo sestavljajo priznane univerze in raziskovalni centri iz starih članic EU ter tri iz skupine novejših članic EU. Med njimi je Slovenija z Laboratorijem za odprte sisteme in mreže Instituta "Jožef Stefan". Delovanje mreže je namenjeno raziskavam metod in tehnik za preprečevanje kibernetske kriminalitete in kibernetskega terorizma ter prenosu in izmenjavi znanja z deležniki iz civilne sfere, tožilcev in organov pregona. Posebna pozornost bo namenjena vzpostavitvi partnerstva in sodelovanja s podobnimi institucijami iz ZDA, Latinske Amerike, Afrike, Avstralije in Azije, saj kibernetski kriminal nima mej in deluje na svetovnih kibernetskih omrežjih.


Slika

Gospodarska zbornica Slovenije je 16. septembra 2015 Institutu "Jožef Stefan" ter podjetjema ETI Elektroelement, d. d., in RC eNeM, d. o. o., podelila nacionalno srebrno priznanje za inovacijo »Razvoj novih steatitnih materialov«. Prejemniki priznanja so: Irena Ramšak, Marija Raspotnik, mag. Helena Razpotnik, Gorazd Frontini ter doc. dr. Danjela Kuščer in dr. Janez Holc z Odseka za elektronsko keramiko Instituta »Jožef Stefan«. Inovacija je kompleksen sistem sprememb na področju izdelave steatitnih materialov, ki po svojih mehanskih in električnih lastnostih znatno presegajo zahteve sprejetih standardov in so sposobni prenesti visoke obremenitve. Priznanje je potrditev uspešnega sodelovanja med Odsekom za elektronsko keramiko in podjetjem ETI Elektroelement iz Izlak, ki intenzivno sodelujeta od leta 2007 dalje.


Slika

Sodelavci Odseka za komunikacijske sisteme Instituta »Jožef Stefan« so v avgustu 2015 na strehi Instituta vzpostavili novo 4 kanalno satelitsko sprejemno postajo za sprejem signalov s satelita Alphasat. Gre za tretjo postajo v Evropi, ki je zmožna sprejemati 19,7 GHz in 39,4 GHz svetilniške signale in njihove pravokotno polarizirane komponente ter slediti satelitom v geosinhronih tirnicah. Postaja je bila namensko razvita in vzpostavljena v okviru PECS-projekta za Evropsko vesoljsko agencijo. Namen je analizirati merjene podatke in raziskati vpliv atmosfere na razširjanje satelitskih radijskih valov. Na podlagi rezultatov, ki jih bo analizirala mednarodna Evropska eksperimentalna skupina ASAPE, bodo lahko razvili učinkovito visokofrekvenčno komunikacijsko tehnologijo za hiter prenos podatkov v satelitskih omrežjih, ki bo dosegala hitrosti reda terabit na sekundo.


Slika

Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu "Jožef Stefan" je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije 16. septembra 2015 na Brdu pri Kranju organiziral 8. Mednarodno konferenco o prenosu tehnologij. Konference se je udeležilo več kot 100 obiskovalcev, ki so prisluhnili predavanjem vodilnih strokovnjakov s področja komercializacije raziskovalnih rezultatov in financiranja prenosa tehnologij iz raziskovalne sfere v gospodarstvo. V okviru konference so bile nagrajene tudi inovacije z največjim gospodarskim potencialom, ustvarjene na javnih raziskovalnih organizacijah, mednarodna ocenjevalna komisija pa je podelila dve nagradi v skupni vrednosti 2.000 EUR. Vzporedno s konferenco je bilo organiziranih tudi 59 spoznavnih sestankov med raziskovalci in predstavniki več kot 20 uspešnih podjetij.


Slika

Na povabilo urednika enciklopedije Wiley Encyclopedia of Electrical and Electronics Engineering so sodelavci Instituta "Jožef Stefan" prof. Zdravko Kutnjak in dr. Brigita Rožič z Odseka za fiziko trdne snovi ter prof. Raša Pirc z Odseka za teoretično fiziko napisali pregleden članek z naslovom Electrocaloric Effect: Theory, Measurements, and Applications. V prispevku je podan obsežen pregled raziskav s področja elektrokaloričnega pojava v različnih materialih. Poleg teoretične razlage elektrokaloričnega odziva v feroelektrikih, relaksorskih feroelektrikih in antiferoelektrikih so predstavljene številne eksperimentalne tehnike za njegovo posredno in neposredno meritev vključno s pomembnimi, do sedaj izmerjenimi rezultati. Omenjene so tudi mogoče aplikacije elektrokaloričnih materialov skupaj s »state of the art« hladilnimi in grelnimi napravami nove generacije.


Slika

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi in Odseka za kompleksne snovi Instituta “Jožef Stefan” so v sodelovanju z raziskovalci univerz v Ljubljani, Monsu in Bordeauxu ter Helmholtzevega centra v Berlinu pokazali, da lahko s počasno difuzijo anionov v trdni snovi kontrolirajo nered in elektronske lastnosti v nanodelcih. To so pokazali na primeru titan oksinitridnih nanopasov. Z uravnavanjem vsebnosti dušika, ki določa kemijski nered preko zasedenosti O/N-mest in ionskih praznin, so vplivali na prehod iz stanja slabe kovine v superprevodno stanje. S tem so pokazali, da lahko z ionsko difuzijo vplivamo ne samo na strukturno urejenost, pač pa tudi na fizikalne in funkcionalne lastnosti teh materialov. Rezultati so opisani v članku, ki je bil objavljen v reviji ACS NANO.


Slika

Dne 16. septembra 2015 se začenja nov evropski projekt Obzorje 2020 "Resource Efficient Food and dRink for the Entire Supply cHain" REFRESH. Šestindvajset partnerjev iz 12 evropskih držav in Kitajske, med njimi tudi Odsek za računalniške sisteme Instituta »Jožef Stefan«, bo z združenimi močmi skušalo prispevati k zmanjševanju odpadkov hrane v Evropi, in to za 30 odstotkov do leta 2025, tako z zniževanjem stroškov upravljanja z odpadki kot tudi s povečevanjem vrednosti neizogibljivih odpadkov hrane in embalažnih materialov. Dejstvo je, da količina izgubljene in zavržene hrane zadošča, da dvakratno nahranimo vse lačne ljudi na svetu, zmanjšanje odpadkov doma in zunaj doma pa je tudi najbolj pomemben ukrep za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi hrane. Projekt REFRESH bo potekal v obdobju od julija 2015 do junija 2019.


Slika

Na slovesnosti, ki je potekala v sklopu 27. Evropske konference o biomaterialih v Krakovu (30. 8.-3. 9. 2015), je dr. Martina Lorenzetti z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" prejela nagrado "European Doctoral Award 2015”, ki jo vsako leto podeljuje European Society of Biomaterials. Nagrada pomeni veliko priznanje študentom za doseženo nadstandardno visoko izobrazbo na evropskem nivoju s področja biomaterialov in tkivnega inženirstva. Dr. Lorenzetti je svoje doktorsko delo na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana opravila pod mentorstvom prof. dr. Saše Novak v okviru evropske mreže Marie Curie in projekta BioTiNet (Academic-Industrial Initial Training on Innovative Biocompatible Titanium-based Structures for Orthopaedics).


Slika

Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtni zbornici Slovenije je letos na sejmu MOS v Celju prejel dve priznanji, in sicer priznanje Obrtno-podjetniške zbornice in srebrno priznanje Celjskega sejma. Priznanji sta bili podeljeni za predstavitev novih tehnologij, inovacij in uspešnega sodelovanja s partnerji iz akademske in znanstvene sfere, med drugim tudi z Institutom »Jožef Stefan«. Na sejmu, ki je potekal od 8. do 13. septembra 2015, so letos predstavili nove tehnologije s področij elektronike, mehatronike, avtomatike, robotike, energetike, IKT, bionike, biomimetike, fotonike, novih materialov, nanotehnologije, vesoljske tehnologije, medicinske tehnologije in 3D-tehnologije. Podeljeni priznanji sta le še potrdili uspešno in aktivno delo Odbora za znanost in tehnologijo na številnih zahtevnih tehnoloških področjih.


Slika

Slovenija je z eno jedrsko elektrarno in polovico elektrike iz nje najmanjša jedrska država. Zato bi morala skrbi za razvoj in mednarodno odmevnost slovenske jedrske stroke namenjati veliko pozornost. Med 26. in 30. junijem 2016 bo v Charlotte (Severna Karolina, ZDA) potekala konferenca ICONE24, ki spada med najbolj ugledne globalne konference jedrskih strokovnjakov iz industrije, znanosti, izobraževanja in upravnih organov. ICONE organizirajo ameriško in japonsko združenje stojnih inženirjev (ASME in JSME) ter kitajsko društvo jedrskih strokovnjakov (CNS). Programskemu odboru ICONE 24 predseduje prof. dr. Leon Cizelj. Tako so ameriški, japonski in kitajski partnerji izkazali izjemno priznanje delu in odmevnosti Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« in slovenski jedrski stroki.


Slika

Odsek za znanosti o okolju (O-2) Instituta "Jožef Stefan" je nosilec nacionalnega etalona (NNE) za množino snovi Kemijski elementi v sledovih v organskih in anorganskih materialih. Ta status odseku omogoča in ga hkrati zavezuje, da z odličnimi merilnimi zmogljivostmi izvaja meritve na področju imenovanja na najvišjem mednarodnem nivoju. V potrditev te dejavnosti mora odsek pridobiti CMC-je, ki so vpisani v bazi Key Comparison Data Base (KCDB). Avgusta 2015 je odseku uspelo v KCDB vpisati 11 CMC-jev, s čimer je Slovenija na področju meroslovja v kemiji dvignila število od dosedanjih 3 na 14, kar vsekakor dviguje mednarodni ugled Slovenije na tem področju dejavnosti.


Slika

Sodelavcem Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom dr. Aleša Udeta je uspelo pridobiti dva pomembna projekta s področja robotike v okviru programa Obzorje 2020. Institut je pri obeh projektih koordinatorska inštitucija. Glavna tema projekta ReconCall je vpeljava robotike v majhna in srednje velika podjetja; pri projektu bodo uporabili napredne tehnologije s področja robotskega učenja s posnemanjem in inovativne rekonfigurabilne elemente, s čimer bodo bistveno pospešili pripravo robotskih celic na nove proizvodne procese. Namen projekta SPEXOR pa je razvoj inovativnega obtelesnega robota (t. i. eksoskeleta) za preprečevanje bolečin v hrbtu. Celotna vrednost projektov, ki ju bo koordiniral prav Institut, je dobrih deset milijonov evrov, samo inštitut pa bo tako pridobil 1 602 482 evrov.


Slika

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v organizaciji Instituta "Jožef Stefan" in Univerze v Ljubljani med 17. in 22. avgustom 2015 potekala 27. Mednarodna konferenca fizike visokih energij LEPTON PHOTON 2015. Gre za najpomembnejšo konferenco na področju fizike visokih energij; organizacija te konference, ki je Ljubljano za teden dni spremenila v svetovno prestolnico fizike osnovnih delcev, je veliko priznanje vlogi, ki jo imajo slovenski raziskovalci na tem področju znanosti. Na konferenci so nastopila najbolj zveneča imena s področja fizike visokih energij: prof. dr. Rolf-Dieter Heuer, direktor CERN-a, prof. dr. Alan Guth, tvorec teorije o inflatornem razvoju vesolja, prof. dr. John Ellis, sloviti teoretični fizik in eden medijsko najbolj izpostavljenih fizikov sodobnega časa, ter predstavnika organizatorjev prof. dr. Marko Mikuž (na sliki) in prof. dr. Peter Križan.


Slika

Magnetni odziv magnetnih izolatorjev je določen s sklopitvijo med magnetnimi momenti, ki je navadno neodvisna od temperature. Po teoretični napovedi iz osemdesetih let naj bi morebitna temperaturna odvisnost temeljila predvsem na termičnem raztezanju kristalne mreže, prispevek mrežnih nihanj pa naj bi bil zanemarljiv. V nasprotju s tem sta Martin Klanjšek in Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" skupaj z nemškimi kolegi, ki so sintetizirali vzorec, pokazala, da se magnetna sklopitev v cezijevem superoksidu izrazito spreminja s temperaturo prav zaradi nihanj magnetnih superoksidnih molekul. Ta prva potrditev dinamične modulacije magnetne sklopitve, prototipskega pojava za vrsto preostalih molekulskih magnetov, je opisana v nedavno objavljenem članku v reviji Physical Review Letters.


Slika

Raziskovalcem je uspel izjemen podvig – v človeško celico jim je prvič uspelo vgraditi laser. Pokazali so tudi, da maščobne celice v našem telesu že same po sebi vsebujejo laserje, ki jih je treba le aktivirati. V obeh primerih je laser v obliki mikroskopske fluorescentne kroglice ali kapljice. Preko deformacije laserjev jim je uspelo izmeriti izjemno majhne sile v celici. Laserje so uporabili tudi kot črtne kode za označevanje celic, ki imajo dovolj enoličnih kombinacij za unikatno označenje vseh celic v človeškem telesu. Dosežek je bil objavljen v članku Intracellular lasers v reviji Nature Photonics. Avtorja raziskave sta raziskovalec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v ZDA, in Seok-Hyun Yun - video posnetek.


Slika

Revija Science Advances je v petek, 17. julija 2015, objavila članek Controlling the metal to insulator relaxation of the metastable hidden quantum state in 1T-TaS2 skupine raziskovalcev Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića, v katerem je predstavljena uspešna kontrola procesov relaksacije v spominskih elementih in s tem možnost globljega razumevanja delovanja optičnega spominskega elementa kot nove zvrsti računalniških spominov. Svetovni hitrostni rekord optičnega spominskega elementa sedaj držijo raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, ker pa deluje le pri nizki temperaturi (-200 °C), je bil do zdaj potencialno zanimiv le za posebne namene, npr. shranjevanje velike količine podatkov (Big data) v superračunalnikih Cryogenic Computing Complexity (C3). Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« so z zadnjo raziskavo relaksacijskih procesov odprli pot do delovanja pri višjih temperaturah in širši uporabnosti elektronsko krmiljenih spominskih elementov.


Slika

Od 29.junija do 3.julija 2015 je v Veržeju na Murskem polju potekal srednješolski tabor »Med naravo in umetnostjo« Gimnazije Bežigrad, na katerem so predavali in ga pomagali soorganizirati tudi sodelavci z Odseka za računalniške sisteme Insituta "Jožef Stefan". Doc. dr. Gregor Papa in dr. Vida Vukašinović sta predavala o evolucijskem računanju, igri življenja in simetriji, poleg njiju in nekaterih šolskih učiteljev pa je predaval tudi dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Namen tabora je bil obuditi zanimanje mladih za naravoslovne znanosti in jim približati raziskovalni način razmišljanja. Predavatelji so pokazali, da se znanje matematike, računalništva, fizike in biologije prepletajo in pojavljajo na vseh ravneh naše družbe, pri čemer je kot glavna nit tabora bila poudarjena povezava naravoslovnih znanosti in umetnosti.


Slika

Od leta 1951 imajo izbrani mladi doktorji z vsega sveta priložnost srečati se z Nobelovimi nagrajenci. Letos je med 28. junijem in 3. julijem na otoku Lindau na jezeru Constance v Nemčiji potekalo že 65. srečanje, ki se ga je udeležila tudi dr. Martina Lorenzetti z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan«. Verjetno je malo dogodkov, ki lahko naredijo na raziskovalca na začetku znanstvene poti večji vtis, kot so navdihujoča predavanja in neformalni pogovori z Nobelovci o njihovih znanstvenih in osebnih poteh ter o labirintih v znanosti. "Srečanje z Nobelovimi nagrajenci je nepozabna izkušnja in zagotovo velika delovna motivacija", pravi podoktorska sodelavka pri projektu ISOFood Martina in med vtisi s srečanja posebej poudarila predavanje »Food security in Africa: unlocking the potential of orphan crops«.


Slika

Raziskovalci Odseka za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan« so se skupaj s prof. Alenko Mozer izkazali z uspešnim mentorstvom dijakom Gimnazije Vič na Genius Olympiadi 2015, ki jo je gostila State University iz New Yorka. Med 1197 prijavljenimi projekti s celega sveta so osvojili številna odličja za predstavitve svojih raziskovalnih nalog: grand award, po eno zlato ter bronasto ter dve srebrni odličji. Nejc Hirci in Vid Klopčič sta pod mentorstvom dr. Davida Kocmana v okviru projekta CITI-SENSE predstavila raziskovalno nalogo z naslovom "Development of a mobile application for displaying air pollution in cities", Luka Derganc je dobil nagrado za kratki film "Diary of the future", Zala Štefanič in Hana Zupan pa sta v okviru katedre ISO-FOOD pod mentorstvom prof. dr. Nives Ogrinc in Doris Potočnik prejeli nagrado za raziskovalno nalogo "Geographical origin of milk".


Slika

Dolgoletni sodelavec in zaslužni znanstvenik Instituta »Jožef Stefan« akad. Raša Pirc je napredoval v redne člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. V obdobju 1994–2006 je bil vodja Odseka za teoretično fiziko. Leta 2007 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU. Leta 1986 je skupaj z Bosiljko Tadič prejel tudi Kidričevo nagrado. Najbolj odmevno delo akad. Pirca je sferični model slučajnih vezi in slučajnih polj, ki ga je postavil skupaj s kolegom, akad. Robertom Blincem, v zadnjem času pa se je posvetil področju teorije elektrokaloričnega efekta v polarnih dielektrikih. Je član strokovnega združenja American Physical Society in od 1995 mednarodnega znanstvenega odbora European Steering Committee on Ferroelectricity. Kolegu akad. Pircu iskreno čestitamo!


Slika

V okviru projekta »Infrastruktura meroslovnega sistema – Ionizirajoče sevanje« je bila Laboratoriju za dozimetrične standarde (NDS) Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij 1. junija 2015 predana v uporabo sodobna meroslovna oprema - kalibracijski sistem za merilnike mamografskih rentgenskih spektrov, ki jo je s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj nabavil Urad RS za meroslovje. NDS je edini laboratorij v Sloveniji, ki ponuja diseminacijo merilne sledljivosti na področju veličin ionizirajočega sevanja. Za svoje dejavnosti je akreditiran pri Slovenski akreditaciji in od Urada RS za meroslovje imenovan za nosilca nacionalnega etalona na področju ionizirajočega sevanja. Z nabavljeno opremo se bodo prenašale merilne vrednosti iz nacionalnega etalona na merilnike v medicino (mamografija), kar je strateško pomembno za zagotavljanje varnosti in zdravja občank.


Slika

Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje je 18. junija 2015 Institutu "Jožef Stefan" ter podjetjema ETI Elektroelement, d. d., in RC eNeM, d. o. o., podelila zlato priznanje za inovacijo s področja steatitnih materialov. Prejemniki priznanja so: Irena Ramšak, Marija Raspotnik, mag. Helena Razpotnik, Gorazd Frontini, doc. dr. Danjela Kuščer (IJS, K-5)in dr. Janez Holc, (IJS, K-5). Steatitna keramika se uporablja v elektrotehniki za izdelavo delov električnih naprav, kot so razna ohišja stikal, termostatov in varovalk. Inovacija je pomembna predvsem zaradi zagotavljanja visoke kvalitete steatitnih izdelkov in ohranitve oziroma dviga tržnega deleža ter krepitve blagovne znamke. Priznanje je potrditev uspešnega sodelovanja med Odsekom K-5 in podjetjem ETI, s katerim intenzivno sodelujemo od leta 2007 dalje.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« bo 23. in 24. junija 2015 II. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. V uvodnih nagovorih bosta med drugim nastopila predsednik organizatorja, Svetovnega slovenskega kongresa, Boris Pleskovič in ministrica dr. Maja Makovec Brenčič, v uvodnih predavanjih pa bo direktor Instituta »Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenarčič predstavil mednarodno sodelovanje na inštitutu, dr. Jernej Barbič z ameriške University of Southern California pa bo spregovoril o hitri fiziki v računalniški grafiki in animaciji. V nadaljevanju bodo sledile še okrogle mize o odhajanju v tujino, vrnitvi v Slovenijo po študiju v tujini ter predstavitev mladih raziskovalcev in inovatorjev ter podjetij v luči iskanja perspektivnih kadrov.


Slika

V sredo, 17. junija 2015, so v Ljubljani predstavili novo platformo Zakonodajni monitor, ki sta jo pripravila Transparency International Slovenia in podjetje Virostatq.com v sodelovanju s Centrom za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij Instituta »Jožef Stefan«. Zakonodajni monitor omogoča edinstven vpogled v sprejemanje zakonodaje v Sloveniji in pregled aktivnosti poslancev Državnega zbora. Z združevanjem in enostavnejšim prikazom različnih baz podatkov vsakomur predstavlja zakonodajni postopek posameznega zakona preko obravnav na sejah Državnega zbora vključno z glasovanji in izjavami poslancev. Z dostopom do informacij se tako povečuje vključenost vseh članov družbe v njene ključne procese. Ob tej priložnosti so predstavili tudi animirani film Kdo vpliva? Imaš pravico vedeti!.


Slika

Odsek za Inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« je skupaj s podjetjem Doktor24 v sredo, 17. junija 2015, pripravil delavnice v Domu starejših občanov Fužine. Cilj delavnice je bila predstavitev projekta IN LIFE ter pridobivanje mnenj in predlogov udeležencev z namenom rešiti najbolj pereče probleme, s katerimi se starostniki srečujejo pri vsakodnevnih opravilih. IN LIFE (INdependent LIving support Functions for the Elderly) je 3-letni projekt, financiran od Evropske unije, ki združuje 20 partnerjev iz 9 držav pri nalogi razvijanja ter preizkušanja rešitev za pomoč starejšim (tudi na domu). Projekt IN LIFE poskuša odpraviti pomanjkljivosti sedanjih tehnologij ter rešiti dejanske probleme, s katerimi se starostniki soočajo, ter jim zagotavljati dostojno in kvalitetno življenje.


Slika

Raziskovalna skupina Sistemi in vodenje Instituta »Jožef Stefan« in podjetje Danfoss Trata, d.o.o. sta na 7. industrijskem foruma IRT 2015 prejela priznanje TARAS za najbolj uspešno sodelovanje gospodarstva in znanstvenoraziskovalnega okolja. Priznanje sta prejela za uspešno sodelovanje pri razvoju družine inteligentnih pogonov ventilov za večje moči z bistveno izboljšanimi zmogljivostmi in zanesljivejšim delovanjem od obstoječih. Raziskovalni skupini v podjetju in na inštitutu sta skupaj sodelovali na vseh stopnjah razvoja izdelka, raziskovalci z Instituta »Jožef Stefan« pa so prispevali znanja in izkušnje o regulacijskih algoritmih, adaptivnih sistemih in elektronskih rešitvah, ki so bila potrebna za inovativne rešitve in so omogočila tržno prednost pred konkurenco. Uspeli sta jim tudi dve skupni patentni prijavi.


Slika

Za spojine, v katerih se isti element nahaja v več kot enem oksidacijskem stanju, se uporablja izraz spojine z "mešano valenco". V članku, objavljenem v reviji Dalton Transactions, vodilna avtorja Z. Mazej (IJS) in W. Grochala (Univerza v Varšavi) skupaj s sodelavci (T. Michałowski in J. Szydłowska, Univerza v Varšavi; E. Goreshnik, IJS; Z. Jagličić, Univerza v Ljubljani; I. Arčon, IJS, Univerza v Novi Gorici) poročata o podrobnih raziskavah zelene spojine AgI2AgII(SbF6)4, ki je prvi primer spojine srebra, kjer se kationi Ag(I) in Ag(II) v kristalni mreži nahajajo na istovrstnih kristalografskih položajih, a je kljub temu ohranjen značaj lokalizirane valence. Prispevek je bil izbran za t. i. notranjo naslovnico letošnje štiriindvajsete številke revije Dalton Transactions.


Slika

Revija Nature Communications je 12. junija 2015 objavila članek z naslovom Spin-stripe phase in a frustrated zigzag spin-1/2 chain, ki so ga napisali Matej Pregelj, Andrej Zorko in Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” v sodelovanju s partnerji iz Švice, Francije in Japonske. Delo razkriva spojino beta-TeVO4 kot nov modelski sistem frustrirane spinske verige. Glavni rezultat je odkritje nanometrske modulacije magnetne strukture (angl. stripe phase) na prehodu med spiralno in kolinearno magnetno ureditvijo. V nasprotju s prej znanimi moduliranimi elektronskimi strukturami se v tem primeru pasovi pojavijo kljub odsotnosti interakcij dolgega dosega. Predstavljeni sistem odpira možnosti za boljše razumevanja analognih nanometrsko moduliranih ureditev v drugih sistemih, npr. visokotemperaturnih superprevodnikih.


Slika

V raziskavi, objavljeni v Nature Materials, so raziskovalci (med njimi sodelavec IJS prof. dr. Jure Dobnikar) odkrili molekulska pravila nastanka avtoimunskih motenj lupus in psoriaza. Imunski odziv se normalno sproži ob okužbi, ko virusna DNK aktivira TLR9 receptorje, ti pa sproščanje obrambnih interferonov. Pri avtoimunskih motnjah receptorje aktivirajo skupki peptidov in lastnih DNK, a molekulski mehanizem je slabo poznan. Pokazali so, da je proces dosti bolj fizikalen, kot se je domnevalo. Elektrostatika in tvorba multivalentnih vezi vodita do superselektivne aktivacije: samo urejeni skupki z razdaljo med DNK-molekulami, kompatibilno z velikostjo receptorja, sprožijo močan odziv. Odkritje je mejnik v razumevanju celičnih aktivacijskih procesov in bo omogočilo učinkovitejše zdravljenje avtoimunskih bolezni.


Slika

Ameriška fizikalna revija Physics Today je v junijski številki objavila komentar ob izidu članka "In situ laser-imprinted surface realignment of a nematic liquid crystal", ki so ga v reviji Soft Matter objavili sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Giorgio Mirri, Miha Škarabot in Igor Muševič. Physics Today je najbolj vplivna revija združenja "American Physical Society", ki že več kot 50 let objavlja najbolj "vroče" novice, mnenjske članke in komentarje na prelomne fizikalne objave v svetu. Tokratni komentar je namenjen originalni metodi urejanja molekul v tekočekristalnih zaslonih z uporabo laserja, ki je bila razvita na inštitutu. Slika prikazuje lasersko izdelano "LCD-šahovnico" z velikostjo polj 40 mikrometrov.


Slika

Eden izmed ključnih pogojev za uspešno in učinkovito delovanje bodočih fuzijskih reaktorjev je uporaba materialov, ki bodo v stiku z vročo plazmo in bodo podvrženi ekstremnim razmeram v komori reaktorja. Volfram, ki ga najbolj poznamo po uporabi v žarnicah, v več pogledih ustreza zahtevam, nekatere lastnosti (npr. krhkost in občutljivost za termično cikliranje) pa terjajo izboljšave. Delovna skupina HHFM (High Heat Flux Materials) programa EUROfusion (med največjimi projekti v Obzorju 2020) v teh dneh na Odseku za nanostrukturne materiale, K7, razpravlja o najnovejših dosežkih in načrtuje nadaljnje korake. Odsek K7 sodeluje v programu EUROfusion (pod okriljem Slovenske fuzijske asociacije) pri razvoju kompozita s keramičnimi vlakni in matrico, utrjeno s karbidnimi delci.


Slika

V sredo, 3. junija 2015, ob 10.40 so prvič po 27 mesecih v CERN-u spet objavili “stabilne curke” (“stable beams”). Tako po skoraj dveletni zaustavitvi in nekajmesečnih pripravah na ponovni zagon zdaj trkalnik za vse svoje eksperimente ponovno zagotavlja trke, tokrat pri izjemni energiji 13 tera elektronvoltov, kar je za skoraj dvakrat več kot pred zaustavitvijo. Na tako veličasten način LHC torej začenja drugo obdobje delovanja, ki odpira poti do novih pomembnih odkritij. S takšnim začetkom in ponovnim zagonom Velikega hadronskega trkalnika v CERN-u tako slavijo konec dvomesečnih priprav na ponovno obratovanje. To je obenem velik dosežek za vse ekipe, ki so sodelovale med zaustavitvijo, pri preizkušanju in procesu ponovnega zagona trkalnika.


Slika

Institut “Jožef Stefan” je po raziskavi European Research Ranking v letu 2014 med najuspešnejšimi v Evropi. Rangiranje temelji na merilih, ki se nanašajo na sodelovanje pri evropskih projektih in obsegu evropskega financiranja, mreženju in mednarodnih povezavah ter raznolikosti projektov. Na prvih treh mestih so nemški inštituti Fraunhofer, francoski inštituti CNRS in nemški Max Planck, ki so do 35-krat večji od našega inštituta (lista najboljših v Evropi). Med vsemi organizacijami, kamor spadajo univerze, inštituti, agencije in ministrstva, je Institut zasedel 37. mesto, samo med inštituti pa je povsem v vrhu. Od slovenskih je bilo ocenjenih 31 organizacij, med katerimi daleč prednjači Institut »Jožef Stefan«, sledijo Univerza v Ljubljani in drugi (lista najboljših v Sloveniji).


Slika

Raziskovalci z Odseka za fiziko trdne snovi Denis Arčon, Peter Jeglič in Anton Potočnik so pomembno prispevali k odkritju novega kovinskega stanja snovi v superprevodnih materialih na osnovi molekul C60. V obširni mednarodni raziskavi so novo stanje odkrili pri sistematičnem spreminjanju razdalje med sosednjimi molekulami C60 preko dopiranja osnovnega materiala Cs3C60 z rubidijem. Študija je razkrila izredno bogat fazni diagram, kjer se prepletajo izolatorska, magnetna, kovinska in superprevodna stanja, vključno z doslej neznanim stanjem, ki so ga raziskovalci poimenovali »Jahn-Tellerjeva kovina«. Članek je bil nedavno objavljen v Science Advances, ki je nova znanstvena revija skupine AAAS (Science) in je bil takoj opažen na številnih spletnih portalih, vključno s physicsworld.com.


Slika

Na Odseku za sisteme in vodenje Instituta »Jožef Stefan« so uspešno končali 9,3-milijonski projekt (4.0 mio. € prispevka od EC) 7. okvirnega programa FCGEN. Glavni cilj projekta s sodelujočimi partnerji (Volvo, FZ Jülich, IMM, PowerCell, Johnson Matthey, Modelon) je bil razvoj agregata z gorivnimi celicami 3 kW in reformerjem na dizelsko gorivo. Agregat je v osnovi namenjen proizvodnji električne energije na tovornjaku med mirovanjem, npr. za ogrevanje ali hlajenje kabine ter druge potrebe voznika. Zavzema prostor enega rezervoarja za gorivo ter deluje z bistveno večjo učinkovitostjo, ničelnimi emisijami ter mnogo tišje kot glavni pogonski agregat v prostem teku. Na odseku so za agregat razvili kompletno električno podporo, krmilnik in sistem vodenja.


Slika

Na 49. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2015, ki je potekalo 18. maja 2015 v Murski Soboti v organizaciji Zavoda za tehnično kulturo Slovenije, sta dijaka Gimnazije Novo mesto Simon Iskra in Nikolaj Candellari osvojila zlato prizanje za raziskovalno nalogo z naslovom »Protikorozijska zaščita in vrednotenje korozijskih procesov s »pametnimi« hibridnimi sol-gel prevlekami na železu in jeklu«. Mentorja naloge sta bila dr. Peter Rodič in prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" in prof. Janja Pust iz Gimnazije Novo mesto. Tema raziskovalne naloge se priključuje aktualnim usmeritvam aktivne korozijske zaščite, saj zgodnje odkrivanje korozijskih procesov lahko bistveno prispeva k zmanjšanju posledične škode na strukturnih ali industrijskih objektih.


Slika

Revija Advanced Functional Materials je 15. 5. 2015 objavila članek z naslovom Controllable Broadband Absorption in the Mixed Phase of Metamagnets, ki so ga napisali Matej Pregelj, Andrej Zorko in Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" s partnerji iz Švice, Nemčije in Moldavije. Članek razkriva, da metamagnetni materiali absorbirajo elektromagnetno valovanje v izjemno širokem frekvenčnem območju. Efekt krmili zunanje magnetno polje, ki aktivira mešano fero/antiferomagnetno fazo, kjer se absorpcija v sistemu Cu3Bi(SeO3)2O2Br razteza vsaj preko devetih velikostnih frekvenčnih razredov. Ob dejstvu, da je v umetnih metamagnetnih materialih (tankih magnetnih plasteh) mogoče »nastaviti« krmilno magnetno polje, omenjen pojav razkriva možnost direktnega uravnavanja novih funkcionalnih lastnosti teh materialov.


Slika

V Velikem hadronskem trkalniku LHC v Cernu so sinoči okoli pol enajste ure prvič trkali protone z rekordno energijo trkov 13 tera elektronvoltov. Te trke bodo raziskovalci uporabili za zagon in vzpostavitev sistemov za varovanje samega pospeševalnika in detektorjev. Ključni so za nastavitve kolimatorjev, ki absorbirajo protone, ki zaidejo iz smeri in bi lahko poškodovali aparature. V Cernu imajo zdaj dovolj podatkov, da lahko natančno nastavijo ves sistem kolimatorjev, tako da bodo magneti pospeševalnika in detektorji varni. Ta uspeh je pomemben korak v procesu, ki bo omogočil skupinam pri eksperimentih ALICE, ATLAS, CMS in LHC, da bodo lahko v celoti zagnali detektorje, kar je načrtovano za začetek junija. Tudi znanstveniki z Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Marka Mikuža nestrpno pričakujejo nove podatke pri trkih z rekordnimi energijami.


Slika

V sredo, 13. maja 2015, je na 35. mednarodni podjetniški konferenci Podim v Mariboru potekala razglasitev zmagovalca tekmovanja Start up Slovenija. Odcepljeno podjetje Instituta »Jožef Stefan« InoVine, d. o. o., je bilo izbrano med pet finalistov tekmovanja. Podjetje je bilo ustanovljeno za trženje tehnologije na področju magnetne separacije mikroorganizmov v prehrambni industriji. Tehnologija je bila razvita na Odseku za sintezo materialov Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. S spajanjem magnetih delcev s kvasovkami v penečem se vinu in uporabo magnetnega separatorja je mogoče skrajšati čas izločevanja kvasne biomase iz več tednov na pribl. 30 minut.


Slika

Prof. dr. Vito Turk je postal častni član Hrvaške akademije tehniških znanosti (HATZ). Na letni skupščini 13. maja 2015 je ta naziv prejel na osnovi njegovega mednarodnega ugleda na področju znanosti, s poudarkom na tehniških znanostih, in sodelovanja s hrvaško akademijo pri projektu Vera Johanides. Izvoljenih je bilo 11 sodelavcev Akademije, en mednarodni član Akademije (prof. dr. Peter Raspor), poleg dr. Turka pa je častni član postal tudi prof. dr. Damir Boras, rektor Univerze v Zagrebu. Nazive in priznanja je podelil predsednik HATZ akademik prof. dr. Vladimir Andročec. Prof. dr. Vito Turk je tako postal eden od desetih domačih ali tujih raziskovalcev, ki so do danes prejeli naziv častni član Hrvaške akademije tehniških znanosti.


Slika

Na Teslovi ulici v Ljubljani nastaja nov Računski center Instituta “Jožef Stefan”. Institut je s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj prostore za računski center odkupil od Tehnološkega parka Ljubljana, v okviru projekta pa bo izvedena tudi celovita prenova in adaptacija prostorov ter vgrajena potrebna infrastrukturna oprema. Za Institut je gradnja centra velikega pomena, saj se z intenzivnim računanjem vrsto let ukvarja več raziskovalnih skupin, ki pa so to doslej izvajale v neustreznih prostorih in razpršeno po vsem inštitutu. Nastajajoči center bo omogočil tesnejše povezovanje in izmenjavo, širjenje dejavnosti tudi na druge raziskovalne enote in skupno strokovno podporo ter pomoč zunanjim uporabnikom. Nastaja torej pomembno slovensko središče na področju intenzivnega računanja.


Slika

Na povabilo rektorja Univerze v Trstu prof. dr. Maurizia Fermeglia je bila 6. maja 2015 na obisku v Trstu delegacija Instituta “Jožef Stefan”, ki jo je vodil direktor prof. dr. Jadran Lenarčič. V delegaciji Instituta so bili vidni predstavniki raziskovalnih odsekov, tržaško univerzo pa so predstavljali vodje oddelkov naravoslovja in tehnike. Na srečanju, ki je potekalo v zelo prijateljskem ozračju, sta si delegaciji izmenjali osnovne informacije o svojih raziskovalnih usmeritvah. Kljub obsežnemu sodelovanju, ki že poteka, pa so prisotni ugotovili, da je možnosti in interesa še mnogo več, še posebej v novi finančni perspektivi Evropske unije, saj postaja regionalno sodelovanje podlaga širšim evropskim povezavam. Obe ustanovi vidita veliko dodatnih možnosti tudi pri skupnem izkoriščenju evropskih kohezijskih skladov.


Slika

Koliščarji so nam na Ljubljanskem barju zapustili veliko zanimivih predmetov, ki pričajo o življenju in navadah v 3. tisočletju p. n. š. Za »keramike« na Institutu »Jožef Stefan« je med njimi najzanimivejši keramični kipec »Ižanski idol«, narejen iz črne žgane gline. Sodobna keramika, s katero se danes ukvarjajo raziskovalci na IJS, je od takratne keramike seveda precej drugačna, njena uporabnost pa seže precej dlje od posode in nakita. Uporablja se v vitalnih komponentah avtomobilov, za zaščitne obloge pri ekstremnih razmerah, biomedicinskih vsadkih itn. O keramiki v času nanotehnologije, njeni raznolikosti, uporabnosti in sodobnih postopkih priprave je v sklopu projekta »Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu« 6. maja v Kavarni Union predaval dr. Andraž Kocjan z Odseka za inženirsko keramiko.


Slika

V sredo, 6. maja 2015, je bilo v Edinburghu uradno odprtje Mednarodne kibernetske akademije, ki nastaja v sodelovanju Instituta »Jožef Stefan«, Edinburgh Napier University in Univerze v Stockholmu v sklopu evropskega programa na področju kibernetske varnosti in boja proti kibernetskemu kriminalu. Gre za partnerstvo med akademsko srenjo, organi pregona, industrijo in javnim sektorjem z namenom sodelovanja s široko paleto ustanov. Cilji Akademije so vodilni mednarodni položaj na področju kibernetske varnosti, podpora razvoju dinamičnim programom izobraževanja, inovacijam in raznovrstnim strokovnjakom na področju kibernetske varnosti. Slovenijo bo v Akademiji zastopal Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta »Jožef Stefan«, pomembno vlogo pa bo imela tudi vodja prof. dr. Borka Jerman Blažič.


Slika

Aprila 2015 mineva deset let od začetka delovanja Slovenske fuzijske asociacije (SFA). Ob tej priložnosti so na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologija Milana Čopiča pripravili slovesnost, na kateri so predstavili zgodovino, dosežke in sodelavce SFA. Že od vsega začetka je asociacija neločljivo povezana z Institutom "Jožef Stefan", v fuzijske raziskave je vključenih kar 8 različnih odsekov. Pomembno vlogo pri nastajanju SFA ima tudi Ministrstvo za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo, prav tako pa razvoj fuzije za proizvodnjo električne energije močno podpira Evropska skupnost v okviru programa EUROfusion. Številni sodelavci, od ustanovitelja prof. dr. Milana Čerčka do sedanjega predsednika dr. Boštjana Končarja, so uspešno povezovali vse te spodbude. Iskreno čestitamo in uspešno delo tudi vnaprej!


Slika

Ko aprila v Cernu znova zagnali Veliki hadronski trkalnik, jim je že v prvih dneh uspelo zagnati curke protonov pri novi rekordni energiji 6,5 teraelektronvoltov (TeV), kar je eden od korakov do trkov protonov pri 13 TeV na štirih interakcijskih točkah v detektorjih ALICE, ATLAS, CMS in LHC. Slika prikazuje stanje trkalnika LHC med 22:45 in 1:00 zjutraj v noči med 9. in 10. aprilom. Črti prikazujeta intenziteto Curka 1 (Beam1 – modro) in Curka 2 (Beam2 – rdeče) med več vbrizgi v LHC. Črna črta prikazuje energijo curkov, ki se okoli 0:35 začne dvigovati in od energije vbrizga 450 GeV v približno 15 minutah doseže rekordno znamko 6,5 TeV. Do danes je uspelo do 6,5 TeV pospešiti po dve gruči protonov v vsakem od obeh curkov in z njima več ur krožiti v nasprotnih smereh. Prve trke, uporabne za iskanje fizikalnih pojavov, v eksperimentih pričakujemo na začetku junija.


Slika

V članku, ki je 20. aprila 2015 izšel v Nature Communications, so raziskovalci z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" odkrili, da se elektroni pred tvorbo superprevodnega stanja ne gibljejo prosto, ampak se zelo hitro in dokaj tesno ujamejo na atomih kristala. Z izjemno hitro “kamero” in zelo kratkimi femtosekundnimi laserskimi sunki so namreč po vzbuditvi elektronov ugotovili način njihovega gibanja. Poleg tega so ugotovili, da se pri njihovi t. i. lokalizaciji v njihovi okolici spremeni tudi kristalna simetrija. Po izjavi vodje skupine Dragana Mihailovića eksperiment v veliki meri potrjuje mehanizem superprevodnosti, ki sta ga s kolegom Viktorjem Kabanovim objavila pred petnajstimi leti. Njuno teorijo je K. A. Müller večkrat v zadnjih petnajstih letih poudaril kot ključno za razumevanje pojava visokotemperaturne superprevodnosti, za katero je skupaj z G. Bednorzom leta 1987 dobil Nobelovo nagrado.


Slika

V Ljubljani je med 13. in 15. aprilom 2015 potekal mednarodni posvet o raziskavah in razvoju na področju varne rabe jedrske energije NUGENIA Forum. Posvet je bil namenjen predvsem spodbujanju in krepitvi sodelovanja vseh, ki sodelujejo pri raziskovalnih in razvojnih izzivih 2. in 3. generacije jedrskih elektrarn ter zametkom inovativnih novih projektov. Raziskave in razvoj so nepogrešljive za ohranjanje in stalno izboljševanje varnega, zanesljivega in konkurenčnega delovanja jedrskih elektrarn. Krepitev sodelovanja različnih jedrskih deležnikov pa je izjemno pomembna za dolgoročno stabilnost in varnost jedrske energije v Evropi in v svetu. Dogodka, ki ga je združenje NUGENIA organiziralo v sodelovanju z Odsekom za reaktorsko tehniko Instituta “Jožef Stefan”, se je udeležilo več kot 150 raziskovalcev iz EU in Severne Amerike.


Slika

V knjigi Electrocaloric materials: New Generation of Coolers ugledne založbe Springer je izšlo poglavje sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" prof. Zdravka Kutnjaka in dr. Brigite Rožič o posrednih in neposrednih meritvah elektrokaloričnega pojava v različnih materialih. To je prva knjiga na področju elektrokaloričnih materialov, ki so v zadnjih letih zaradi številnih možnih aplikacij, npr. v hladilnih in grelnih napravah nove generacije, doživeli precejšnje zanimanje svetovne znanstvene srenje. Poglavje sodelavcev F5 opisuje tudi novo metodo termometrije elektrokaloričnih vzorcev, ki je bila razvita na IJS in s katero je bilo mogoče prvič neposredno izmeriti elektrokalorični odziv v tankih plasteh.


Slika

Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko Instituta »Jožef Stefan« doc. dr. Tadej Rojac, dr. Hana Uršič, doc. dr. Andreja Benčan in prof. dr. Barbara Malič so v sodelovanju s prof. dr. Draganom Damjanovićem iz Swiss Federal Institute of Technology v aprilski številki revije Advanced Functional Materials (faktor vpliva IF 10,4) objavili članek z naslovom »Mobile Domain Walls as a Bridge between Nanoscale Conductivity and Macroscopic Electromechanical Response«. Avtorji so na primeru polikristaliničnega BiFeO3 dokazali, da lokalna prevodnost domenskih sten v zrnih pomembno vpliva na povprečni, makroskopski, piezoelektrični odziv keramike in jo torej moramo upoštevati pri interpretaciji in kontroli elektro-mehanskih lastnosti piezoelektrične keramike. Članek je bil pospremljen tudi z notranjo naslovnico revije.


Slika

V Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", ki se na Reaktorskem centru postavlja v sodelovanju z odsekoma za Teoretično fiziko ter Fiziko nizkih in srednjih energij, so prvič ujeli in ohladili atome cezija. Na sliki je pogled skozi okno vakuumske komore, kjer lebdi 50 milijonov cezijevih atomov s temperaturo nekaj 100 mikrokelvinov, ki jih zaradi fluorescenčne svetlobe vidimo kot majhno rožnato kroglico. V teku so že priprave na naslednji pomemben korak, kjer se bodo atomi z uporabo močne laserske svetlobe ujeli v dipolno past in s procesom izparevanja ohladili na temperaturo pod 50 nanokelvinov, ki ustreza temperaturi prehoda v Bose-Einsteinov kondenzat. Več informacij o metodah laserskega hlajenja in lovljenja atomov je na voljo na ultracool.ijs.si.


Slika

Dne 8. aprila 2015 so Institut »Jožef Stefan« obiskali predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Na srečanju z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem so spoznali delovanje in dosežke Instituta ter preučili možnosti za izboljšanje sicer dobrega sodelovanja. "Zahvala za zelo uspešno sodelovanje gre tudi vodstvu zbornice, ki je bilo temu vedno naklonjeno. V prihodnje pa bo treba razmisliti, kako do skupnih projektov; mislim, da bi bilo treba vrniti raziskovalne vavčerje," je dejal prof. Lenarčič. Predstavniki OZS so si ogledali še nekatere laboratorije ter Reaktorski center in nevtronski pospeševalnik v Podgorici. Predsednik OZS Branko Meh je bil z obiskom zadovoljen: "Takšni obiski nam približajo znanje in znanost, znanstveni dosežki so nam tako bolj dostopni, pot do izdelkov, ki prinašajo dodano vrednost, pa se skrajša."


Slika

V aprilski številki revije National Geographic Slovenija je v članku (Ne)Znana Ljubljana, ki odkriva manj znane bisere Ljubljane, predstavljen tudi Raziskovalni jedrski reaktor TRIGA Mark II na Institutu "Jožef Stefan". Priprave na fotografiranje reaktorja so trajale več dni, pri čemer so največ pozornosti posvetili svetlobi. Fotografija je bila posneta v zgodnjih jutranjih urah približno pol ure pred sončnim vzhodom, ko je dnevna svetloba podobna modri barvi sevanja Čerenkova v reaktorju. Svetlobo Čerenkova ustvarjajo elektroni, ki se v vodi gibljejo hitreje od svetlobe. Reaktor TRIGA, ki bo prihodnje leto praznoval 50 let, se sicer intenzivno uporablja za izobraževanje ter za raziskave na področju jedrske in reaktorske fizike, jedrskih tehnologij ter znanosti o okolju. Avtorji fotografije: Domen Pal, Jože Maček in Branko Čeak.


Slika

Dne 25. marca 2015, je v okviru 23. Dnevov Jožefa Stefana potekala slovesna podelitev zlatih znakov Jožefa Stefana. Dr. Aljaž Godec je prejel zlati znak na področju naravoslovno-matematičnih ved za odmevnost doktorskega dela »Večdelčne korelacije pri hidrofobnih interakcijah«. V delu je predstavljena vrsta metodoloških načinov ter skrbno izvedene analize, kot tudi teoretske novosti, ki bistveno dopolnjujejo sedanjo fizikalno sliko hidrofobnega efekta. Zlati znak na področju tehniških ved je prejel doc. dr. Erik Štrumbelj za odmevnost doktorskega dela »Učinkovita razlaga napovedi klasifikacijskih in regresijskih modelov«. Sedanje splošne metode so učinkovitost dosegale za ceno uspešnosti oz. nesmiselnih prispevkov v določenih primerih, doc. dr. Štrumbelj pa v svojem delu ubere drugo pot ter razvije in teoretično utemelji splošno metodo, ki upošteva prispevke podmnožic.


Slika

24. MAREC 2015 – 180 LET OD ROJSTVA JOŽEFA STEFANA - Jožef Stefan se je rodil v sedanjem predelu avstrijskega Celovca Slovencema Mariji Startinik in Alešu Stefanu. Že v nižjih razredih gimnazije je v matematiki presegal učno snov, na Dunaju pa je diplomiral iz matematike in fizike. Stefan je raziskoval na vseh tedanjih področjih fizike, najbolj znan pa je po določitvi fizikalnega zakona, ki ga je eksperimentalno odkril leta 1879. Pet let kasneje je zakon teoretično izpeljal Boltzmann in je zato znan kot Stefan-Boltzmannov zakon. Institut »Jožef Stefan« ob obletnici Stefanovega rojstva tradicionalno pripravlja Dneve Jožefa Stefana, s katerimi predstavlja dosežke slovenske znanosti širši javnosti. Letošnji 23. dnevi potekajo od 23. do 28. marca 2015, ko se bodo končali z Dnevom odprtih vrat - FOTO UTRINKI.


Slika

Raziskave termičnih reakcij med ksenonovim difluoridom in titanovim tetrafluoridom ter odmevna objava nastanka produktov [XeF]2 [Ti9F38] in [Xe2F3] [Ti8F33] so bile povzete v Nachrichten aus der Chemie, reviji nemškega kemijskega društva (GDCh), ki velja za evropsko različico ameriške ACS revije Chemical & Engineering News (C&EN). V njej je omenjen uporabljeni sintezni način razpada polimerne strukture trdnega titanovega tetrafluorida pri višjih temperaturah v gradnike z večjo Lewisovo kislostjo in nadaljnje reakcije s XeF2 v omenjene soli. Objava, ki se nanaša na raziskovalno delo avtorjev Kristiana Radana, Evgenya Goreshnika in Borisa Žemve, sodelavcev Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan", se nahaja v rubriki svetovnih usmeritev oz. dosežkov v anorganski kemiji v letu 2014.


Slika

V članku, ki je izšel v reviji Nature Physics, je prof. dr. J. Bonča s podoktorskima študentoma dr. L. Vidmarjem in dr. D. Goležem z Odseka za teoretično fiziko Instituta preučeval ultrahitro dinamiko elektronov v nekaterih visokotemperaturnih superprevodnikih, še posebej izvor privlačne sklopitve med nosilci naboja ter velikost njene časovne zakasnitve. Določitev te je eksperimentalno izjemno zahtevna. Z izvirno numerično metodo so avtorji pokazali, da fotovzbujen nosilec naboja relaksira preko sklopitve z lokalnimi antiferomagnetnimi ekscitacijami v približno 10 fs, kar se ujema z eksperimenti. Po analogiji s klasično fotografijo so avtorji sestavili "počasen posnetek" elektronske kvantne dinamike. Odkritje omogoča bolj podroben vpogled v časovno dinamiko kupratov na ultrahitri časovni skali in pomeni nov mejnik v razumevanju mehanizma visokotemperaturne superprevodnosti.


Slika

Partnerji nacionalnega programa L'Oreal - Unesco »Za ženske v znanosti« so tudi letos podelili štipendije za pomemben prispevek k razvoju znanosti. Med tremi dobitnicami priznanja je tudi Zala Lenarčič, mlada raziskovalka na Odseku za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan". V delu Neravnovesne lastnosti Mottovih izolatorjev, ki ga bo kot disertacijo zagovarjala na Fakulteti za matematiko in fiziko, Zala Lenarčič teoretično obravnava snovi, kjer je izvor izolatorskih lastnosti v močnem Coulombskem odboju med elektroni, ter predstavi teorijo, ki pojasnjuje elektični preboj pod vplivom močnih zunanjih polj, prehodne pojave po vzbuditvi z laserskimi sunki ter izvor nenavadno hitre relaksacije v osnovno izolatorsko stanje. Nagrajenka je s soavtorji objavila že šest člankov v najuglednejših revijah. Čestitamo!


Slika

Spojine s srebrom v oksidacijskem stanju +2 imajo številne nenavadne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so opisane v preglednem članku "Chemistry of Silver(II): a Cornucopia of Peculiarities". Članek, ki sta ga napisala Wojciech Grochala (Univerza v Varšavi) in Zoran Mazej (Institut »Jožef Stefan«), je izšel v reviji Philosophical Transactions A. Revijo izdaja Kraljeva družba iz Londona in je nastarejša revija na svetu, ki je namenjena izključno znanosti. Izhajati je začela leta 1665 in letos praznuje 350-letnico svojega obstoja. Vsaka posamezna številka je samostojen tematski sklop. Številka, v kateri je izšel omenjeni prispevek, nosi naslov "The new chemistry of the elements" in je namenjena pomenu periodnega sistema.


Slika

Odsek za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" je v okviru projekta FP7 CREW v Londonu namestil dve napravi VESNA SNE-ESHTER. SNE-ESHTER je radijski sprejemnik za UHF frekvenčno področje, ki je bil zasnovan na Institutu na podlagi senzorske platforme VESNA. Nameščeni napravi se bosta uporabljali za napredno zaznavanje spektra in s tem prispevali k obsežnemu pilotskemu projektu izrabe belih lis na TV-frekvencah v organizaciji regulatorja Ofcom. Ena naprava je bila nameščena na streho stavbe King's College London, druga pa na streho Queen Mary University London. Dolgoročne meritve bodo pomagale pri eksperimentih z naprednimi radijskimi napravami, tako imenovanim kognitivnim radiem, kot sekundarnimi uporabniki sedaj še neizrabljenega radijskega spektra.


Slika

Prof. dr. Boštjan Golob z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan" je sourednik monografije The Physics of the B Factories, ki jo je izdala založba Springer. Knjiga na več kot 900 straneh opisuje desetletje meritev s tovarnama mezonov B, detektorjema Belle na Japonskem in BaBar v ZDA. Monografija je povzetek vseh merskih metod, rezultatov in njihovih interpretacij, zaradi česar bo pomembno vodilo raziskovalcem pri eksperimentu naslednje generacije Belle 2 v Tsukubi na Japonskem. Na fotografiji, ki je bila posneta na nedavni promociji knjige v Londonu, so uredniki monografije (z leve v zadnji vrsti B. Yabsley, B. Golob, Th. Mannel in A. J. Bevan) z Nobelovima nagrajencema M. Kobayashijem (levo v prvi vrsti) in J. Croninom.


Slika

Revija PNAS je ob 100. obletnici izhajanja objavila članek Knot theory realizations in nematic colloids, ki so ga napisali Simon Čopar, Uroš Tkalec, Igor Muševič in Slobodan Žumer s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan". Avtorji poročajo o uporabi različnih načinov iz teorije vozlov na zavozlanih defektnih strukturah v tekočekristalnih koloidih. Z eksperimenti lahko razkrijemo številne podrobnosti teoretičnih algoritmov, najdemo bližnjice do konstrukcije grafov in ograjenih površin neposredno iz mikroskopskih posnetkov in identificiramo vozle brez uporabe numeričnih simulacij. Delo je primer vzajemne povezanosti fizikalnih konceptov z matematično teorijo, kjer abstraktna topologija zaživi v eksperimentu.


Slika

V soorganizaciji italijansko-slovenskega foruma, italijanskega veleposlanštva v Sloveniji in Instituta “Jožef Stefan” je 11. februarja 2015 na Institutu potekal tretji italijanski poslovni forum, usmerjen v naložbe v raziskave in razvoj za rast v digitalni dobi. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, italijanska veleposlanica Rosella Franchini Sherifis ter predsednik italijanske trgovinske zbornice Riccardo Monti so poudarili pomen znanstvenega in gospodarskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič pa je poudaril, da se veliko evropskih držav sooča s težavami na področju naložb v raziskave in razvoj, saj so te v času krize opazno upadle, tudi v Sloveniji. Vzrok za padec teh naložb v Sloveniji ni le v finančni krizi, temveč predvsem v nerazumevanju pomena inovacij, ki temeljijo na raziskavah.


Slika

Pri Založništvu Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je izšla knjiga Informacijska varnost v podjetniškem okolju, katere avtorji so Rok Bojanc, Borka Jerman - Blažič in Metka Tekavčič z Ekonomske fakultete ter Instituta "Jožef Stefan". Knjiga obravnava učinkovito ravnanje z informacijsko varnostjo na podlagi originalnega razvitega modela za podporo odločanju pri izbiri varnostne tehnologije in drugih varnostnih ukrepov, ki je bil preverjen v praksi. Model omogoča vrednotenje tveganj in ustreznih varnostnih ukrepov, ki preprečujejo tveganja, pri čemer model upošteva vrednost investicije in kvantitativno analizo varnostnih tveganj. Kvantitativni način reševanja investicij v informacijsko varnost omogoča ekonomsko vrednotenje rešitev, zavedati pa se je treba tudi omejitev, kot je odvisnost od verodostojnosti podatkov.


Slika

Dr. Marko Soderžnik, sodelavec Odseka za nanostrukturne materiale je v okviru evropskega projekta »Replacement and Original Magnet Engineering Options« - ROMEO (koordinatorka prof. dr. Spomenka Kobe) odločilno prispeval k uspehu projekta. Raziskave, ki so bile osnova za visoko inovativno tehnologijo, razvito na odseku, in ki temelji na elektroforetski depoziciji in posebnem mehanizmu difuzije po mejah med zrni magnetnega materiala, so prispevale k temu, da so bile dosežene lastnosti, ki so končni cilj projekta. To tehnologijo zdaj skupaj s sodelavci iz nemškega Vacuumschmelze preizkušajo na pilotni liniji v Hanauu. Končni rezultat so visokoenergijski magneti z minimalno vsebnostjo dragocenih težkih redkih zemelj, ki so ključni element motorja vetrne elektrarne Siemens.


Slika

Od 28. do 30. januarja 2015 je v Celju potekal sejem IFAM-Intronika 2015, ki obsega številna področja, kot so avtomatika, robotika, elektronika, mehatronia, merilna tehnika in drugo. Letos se je ponovno predstavilo veliko število raztavljalcev. Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtni zbornici Slovenije, ki ga vodi g. Janez Škrlec, se je predstavil v okviru FERI – Univerze v Mariboru, predstavil pa je tudi partnerje: nekatere odseke Instituta "Jožef Stefan", Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo v Novi Gorici, Kemijski inštitut, Center odličnosti Namaste in druge.


Slika

Na avstrijskem inštitutu Joanneum Research je 21. januarja 2015 potekal FORUM ROBOTICS, kjer je na plenarnem predavanju z naslovom "Robots can learn!" direktor prof. dr. Jadran Lenarčič predstavil Institut "Jožef Stefan" ter najnovejše dosežke in vizijo razvoja robotike v svetu. Predavanja se je udeležil tudi član deželne vlade avstrijske Štajerske g. Christopher Drexler.
Sodelovanje med inštitutoma poteka na različnih področjih že od leta 2005, ko je bil podpisan dogovor o sodelovanju. Joanneum Research odpira nov oddelek robotike, ki bo v Celovcu in je za sodelovanje z Institutom "Jožef Stefan" še posebej zainteresiran. S tem se odpirajo tudi velike možnosti za skupne raziskovalne projekte in skupen nastop pri partnerjih v gospodarstvu na obeh straneh meje.


Slika

JE NAŠE ZNANJE RES TAKO MALO VREDNO?
Rektorska konferenca Republike Slovenije, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in Študentska organizacija Slovenije so ob napovedih zmanjševanja sredstev za raziskave, razvoj in inovacije ter visokošolsko izobraževanje v Sloveniji pripravili Izjavo za javnost. Ob tem je v sredo, 21. januarja 2015, na Institutu potekala tudi okrogla miza.
V izjavi so zapisali: "Izražamo veliko zaskrbljenost nad drastičnim zmanjševanjem proračunskih sredstev, namenjenih za raziskave, razvoj in inovacije ter visokošolsko izobraževanje v Sloveniji, ki poteka že od leta 2011, in to v nasprotju z Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 ter Nacionalnim programom visokega šolstva 2011-2020, ki ju je sprejel državni zbor leta 2011 z velikim konsenzom strokovne in politične javnosti."


Slika

Institut “Jožef Stefan” in francoski center CNRS sta 9. januarja 2015 podpisala dogovor o skupnem laboratoriju LIA. Glavna raziskovalna tematika novega laboratorija je področje kvazikristalov in kompleksnih zlitin z namenom poiskati odgovore na še nerešena, a temeljna vprašanja: kako in zakaj se pojavi kompleksnost, kaj je osnovni mehanizem za spodbujanje kompleksnosti, je ta mehanizem edinstven, v kakšni povezavi je z elektronsko in atomsko strukturo kristala in podobno. Laboratorij LIA ne bo prispeval le k boljšemu razumevanju razvoja kompleksnosti v kovinah, ki je na neki način še vedno na začetku, ampak bo tudi spodbuda za fizikalno metalurgijo na novih področjih znanja, povezanih s fiziko trdne snovi in anorganske kemije.


Slika

Člana Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" Luca Tubiana in Rudolf Podgornik ter nekdanji sodelavec Anže Losdorfer Božič so skupaj s sodelavcem Christianom Michelettijem s SISSA v Trstu objavili članek "Synonymous Mutations Reduce Genome Compactness in Icosahedral ssRNA Viruses” v zadnji številki revije Biophysical Journal. V članku opisujejo svoje študije efekta sinonimnih mutacij, torej takšnih, ki ne spreminjajo proteinskega komplementa, na velikost virusne ssRNA in dokažejo, da je tudi močno zožen fazni prostor sinonimnih mutacij še vedno dovolj velik, da lahko privede do sprememb v velikosti zložene virusne RNA. Članek je bil predstavljen tudi na naslovnici revije in kot “featured article” s komentarjem A. Ben-Shaula in W. M. Gelbarta z naslovom "Viral ssRNAs Are Indeed Compact”. Članek je bil predstavljen tudi na blogu phys.org.


Slika

Revija Nature Physics je 22. decembra 2014 objavila članek z naslovom Light-controlled topological charge in a nematic liquid crystal, ki so ga napisali Maryam Nikkhou, Miha Škarabot, Simon Čopar, Miha Ravnik, Slobodan Žumer in Igor Muševič, sodelavci odseka F5 Instituta "J. Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Članek opisuje eksperimente, v katerih z močno lasersko svetlobo ustvarijo in stabilizirajo par topoloških defektov v tekočem kristalu, ki ga tvorita defekt in antidefekt oziroma »delec« in »antidelec«. Slika prikazuje tekoči kristal, kot ga vidimo pod mikroskopom le nekaj milisekund po laserskem impulzu. Tvori se gosta mreža topoloških defektov, iz katerih sčasoma nastanejo pari topoloških defektov, kar spominja na Kibble-Zurekov mehanizem produkcije monopolov v kozmologiji. Z uporabo teorije so določili dinamiko anihilacije in osnovna topološka pravila, po katerih se ravnajo opaženi mehanizmi produkcije topološkega naboja.


Slika

Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) Instituta "Jožef Stefan" je 16. decembra 2014 prejel priznanje Uprave za zaščito in reševanje ob 20-letnici delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, za zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic teh nesreč.
Ekološki laboratorij ELME, ki je specializirana enota Civilne zaščite, deluje v okviru Odseka F2 Instituta "Jožef Stefan", ki izvaja raziskave v fiziki nizkih in srednjih energij. Poleg tega se odsek ukvarja tudi z radiološkim varstvom okolja, kar sta predvsem nadzor obratovanja jedrskih objektov in nadzor vsebnosti radioaktivnih snovi v živilih in okolju.


Slika

Raziskovalci z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Kristian Radan, doc. dr. Evgeny Goreshnik in prof. dr. Boris Žemva so pri raziskavah termičnih reakcij med srednje močno Lewisovo bazo, ksenonovim difluoridom (XeF2) in titanovim tetrafluoridom (TiF4) izolirali nov tip Xe(II)-soli s polimernimi anioni: [XeF]2[Ti9F38] (slika) in [Xe2F3][Ti8F33]. Nastala eno- in dvodimenzionalna aniona, najdena v strukturah teh produktov, kažeta nepričakovano sposobnost vzdrževanja relativno visoko ioniziranih oblik XeF2, kar je bilo do sedaj mogoče le z uporabo najmočnejših Lewisovih kislin. Uporabljen sintezni način in metoda kristalizacije pa odpirata tudi nove možnosti za tvorbo termodinamsko zelo obstojnih spojin XeF+ in Xe2F3+ z anioni drugih, šibkejših Lewisovih kislin. Avtorji so o odkritju poročali v ugledni znanstveni reviji Angewandte Chemie International Edition.


Slika

V organizaciji Slovenske tiskovne agencije (STA) je v ponedeljek, 15. decembra 2014, potekala okrogla miza z naslovom Znanost v medijih. Udeleženci so se strinjali, da si znanost nedvomno zasluži več medijskega prostora, kar še posebej velja za dnevne oddaje, kjer marsikdaj neupravičeno prevladujeta politika in gospodarstvo. Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Jadran Lenarčič je med drugim poudaril, da je treba znanost predstaviti predvsem kot nekaj vsakdanjega: "Znanost mora izstopiti iz geta znanstvenih dosežkov in vstopiti v vsakdanje življenje." Pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi raziskovalci sami, ki bi s finejšim občutkom za medije in z zanimivim načinom predstavljanja vsebin tudi pripomogli k boljši umeščenosti znanosti v medijih.


Dne 9. decembra 2014 se je v okviru projekta Ecofunding, ki ga v Sloveniji izvaja Center za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan«, predstavilo osem inovatorjev investitorjem v tvegani kapital. Poslovne ideje s področja OVE in URE majhnih in srednje velikih slovenskih podjetij (MSP) so slovenski investitorji pozdravili in nekaterim obljubili nadaljnje pogovore. Investitorji v tvegani kapital v Sloveniji so po koncu predstavitev poslovnih idej sodelovali na okrogli mizi, kjer so precej poudarka namenili napotkom za pridobitev zagonskega kapitala. Dogodek Ecofunding pa so sklenili strokovnjaki Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, SID Banke, EKO sklada, Slovenskega podjetniškega sklada ter slovenske energetske družbe Petrol s predstavitvijo investicijskih možnosti v Sloveniji za podjetniške iniciative, ki so sedaj v Sloveniji v precejšnjem porastu.


Institut »Jožef Stefan« je ob iztekajočem se letu podelil častne listine podjetjem in posameznikom kot priznanje za uspešen prenos znanstvenih in tehnoloških dosežkov Instituta in znanj, ustvarjenih na Institutu, v družbeno in gospodarsko zaledje. Listine so prejeli: podjetja Institut za ekološki inženiring, Elgoline in Danfoss Trata ter posamezniki Željko Blažeka, Aleksander Zalaznik, Samo Krančan, mag. Miha Bobič, Andrej Božič in Stane Rožman.


V petek, 5. decembra 2014, so na Kemijskem inštitutu podelili letošnji Preglovi nagradi za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Nagrajenec je dr. Rok Prebil, ki je to prestižno nagrado prejel za doktorsko delo Aerobne oksidativne transformacije organskih spojin katalizirane z nitrati. Raziskave je pod mentorstvom izr. prof. dr. Stojana Stavberja opravil na Odseku za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" in delno na University of North Florida, disertacijo pa zagovarjal aprila letos na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dr. Prebil je odkril, razvil in ovrednotil nekaj originalnih, popolnoma nekovinskih reakcijskih sistemov za vrsto selektivnih in učinkovitih oksidativnih pretvorb organskih spojin. Štiri objave v uglednih znanstvenih revijah s področja organske in aplikativne kemije (Organic Letters, European Journal of Organic Chemistry, Tetrahedron Letters in Advanced Synthesis&Catalysis) so že v kratkem času po objavi dosegle znatno odmevnost.


Raziskovalci z Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Instituta "Jožef Stefan" so razvili nov način za izdelavo kompleksnih celičnih tovarn. To so mikroorganizmi, ki proizvajajo določeno uporabno snov, na primer bioetanol ali inzulin. Skupina raziskovalcev pod vodstvom prof. dr. Uroša Petroviča je razvila postopek, ki temelji na najnovejših dognanjih v genetiki večgenskih lastnosti, s katerimi lahko v enem samem mikroorganizmu kombinirajo koristne lastnosti več različnih mikroorganizmov. Ena od mogočih vrst uporabe tega načina, ki jo razvijajo v konzorciju z akademskimi in industrijskimi skupinami iz Evrope, je izraba lignocelulozne biomase kot surovine za proizvodnjo širokega nabora snovi v biorafinerijah, ki naj bi po načrtih EU v naslednjem desetletju v veliki meri nadomestile na fosilnih gorivih temelječo industrijo.


V seriji Handbook of Environmental Chemistry je založba Springer izdala knjigo The Sava River, katere urednika sta Radmila Milačič in Janez Ščančar z Odseka za znanosti o okolju ter Momir Paunović z Inštituta za biološke raziskave Siniša Stanković iz Beograda. V knjigi je predstavljen obširen pregled vplivov, ki ga imajo prebivalstvo v zgoščenih naseljih, intenzivna kmetijska dejavnost, hidroelektrarne, rečni promet, industrija in pojavi poplav oziroma sušna obdobja na žive organizme ter okolje porečja reke Save. V sedemnajstih poglavjih, ki zajemajo meddržavno sodelovanje upravljanja z reko Savo, klimatske spremembe, ki pomembno vplivajo na pojavnost poplav in sušnih obdobij, oceno različnih človekovih dejavnosti na žive organizme, biološko raznovrstnost in pojav invazivnih vrst ter onesnaženje okolja, je zbrano znanje, ki so ga raziskovalci pridobili v okviru dela na EU-, bilateralnih in nacionalnih projektih.


Dne 25. novembra 2014 je Institut “Jožef Stefan” obiskal predsednik Tehniške univerze v Berlinu prof. Christian Thomsen. Gost, ki je prišel v Slovenijo kot član nemške delegacije ob obisku nemškega predsednika, se je srečal z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem, predsednikom znanstvenega sveta prof. dr. Draganom Mihailovićem, vodjem Odseka za fiziko trdne snovi prof. dr. Igorjem Muševičem ter s prof. dr. Majo Remškar. Pri tem je obiskal tudi nekatere fizikalne laboratorije, saj je tudi sam uveljavljen fizik.


V organizaciji ARRS je 11. decembra 2014 potekala predstavitev dosežkov s področja naravoslovno-matematičnih ved - ODLIČNI V ZNANOSTI 2013, med katerimi so tudi dosežki Instituta “Jožef Stefan”. Predstavitev je potekala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. - vabilo.


V Kongresnem centru na Brdu je bila 21. novembra 2014 podelitev Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja ambasador znanosti in Puhovih priznanj. Med nagrajenci sta tudi sodelavca Instituta "Jožef Stefan" akad. prof. dr. Vito Turk, ki je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo, ter prof. dr. Milena Horvat, ki je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskovanju živega srebra. Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije pa je prejel prof. dr. Jure Leskovec z Univerze Stanford, ki prav tako sodeluje z našim inštitutom.


Dosedanji predsednik prof. dr. Alojz Poredoš in nova predsednica SATENE (Slovensko akademijsko tehniško naravoslovno društvo) prof. dr. Spomenka Kobe, sodelavka Instituta "Jožef Stefan", sta na slovesni letni skupščini 12. novembra 2014 v imenu SATENE izr. prof. dr. Saši Novak Krmpotič, tudi sodelavki Instituta, izročila plaketo za odlično izvedbo akcije in izjemnega prispevka k prepoznavnosti društva v okviru rednih dogodkov Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu.


V mesecu novembru 2014 dajejo strokovnjaki Centra za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" tehnično in strokovno podporo pri izdelavi podjetniških načrtov avtorjem devetih projektnih idej majhnih in velikih slovenskih podjetij, ki so bile izbrane na razpisu za OVE in URE poslovne ideje v okviru projekta Ecofunding. Med zmagovalci razpisa se tri ideje uvrščajo med aplikacije za povečanje energetske učinkovitosti (Greener Project, ENERGY+ in BEEM sistem), ena med izboljšanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije (brošura za ozaveščanje prebivalcev široko po Sloveniji), pet pa je inovativnih tehnologij za manjšo rabo energije (EKO poslovni center - samostoječa slamnata hiša, ALESECO, sistem sanitarnega splakovanja, Predelava motorjev tovornih vozil za BIO-diesel in plin in Izdelava prikolice za tovorna vozila, ki je lažja od klasičnih za 1,5 tone, ter Naprava za izrabo energije morskega valovanja). Dne 9. decembra 2014 se bodo na B2B-prireditvi v hotelu Four Points by Sheraton, Ljubljana Mons podjetniki predstavili potencialnim investitorjem. Dogodek bo postregel tudi z okroglo mizo z investitorji v tvegani kapital in s predstavitvijo investicijskih možnosti v Sloveniji.


Pri založbi ZRC je izšel Terminološki slovar avtomatike, katerega soavtor je tudi član Odseka za sisteme in vodenje Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Juš Kocijan. Slovar vsebuje 1753 terminov s področja avtomatike, ki vključuje matematično modeliranje, simulacijo dinamičnih sistemov, avtomatsko vodenje s pripadajočimi gradniki in robotiko. Področje se prepleta tudi z obdelavo signalov, informacijskimi tehnologijami in proizvodnimi tehnologijami. Poleg definicij in podatkov o prednostnih terminih slovar vsebuje tudi 2007 angleških ustreznikov. Slovar je namenjen zlasti strokovnjakom in študentom, ki se ukvarjajo s tehnologijo vodenja in dinamičnimi sistemi na tehniških in netehniških področjih.


Na Institutu "Jožef Stefan" je začela delovati UNESCO Katedra o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje, ki so jo 18. novembra 2014 na novinarski konferenci predstavili direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič, direktorica nacionalne komisije Unesco Marjutka Hafner in nosilec katedre mag. Mitja Jermol.


Člani Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij M. Žitnik, A. Mihelič, K. Bučar in M. Kavčič so skupaj sodelavci iz Italije, Švedske, Nemčije in Francije objavili članek z naslovom High Resolution Multiphoton Spectroscopy by a Tunable Free-Electron-Laser Light. Poročajo o prvih uspešnih meritvah spektrov dipolno prepovedanih resonanc z energijo okrog 60 eV, ki nastanejo pri absorpciji dveh fotonov v osnovnem stanju helijevega atoma. Za vzbujanje so uporabili močne (100000000000000 W/cm^2) in spektralno ostre (30 meV) sunke svetlobe laserja na proste elektrone, ki jih generira novi pospeševalnik Fermi v Bazovici pri Trstu.


Ana Gantar, mlada raziskovalka na Odseku za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan", je dobila na 22. mednarodni konferenci o materialih in tehnologijah v Portorožu nagrado za najboljši govorni prispevek, v katerem je predstavila nanokompozitna ogrodja z bioaktivnim steklom za uporabo v regenerativni medicini (Nanoparticulate bioactive glass-reinforced gellan gum hydrogels for bone tissue engineering).


V petek, 7. novembra 2014, sta direktor Instituta Kobayashi-Maskawa na Univerzi v Nagoji, prof. dr. Toshihide Maskawa, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko leta 2008, in prof. dr. Peter Križan z Instituta "Jožef Stefan" podpisala dogovor o sodelovanju. Slovesnosti se je udeležila tudi slovenska veleposlanica na Japonskem, ga. Helena Drnovšek - Zorko. Prvi del podpisovanja sporazuma je bil 15.oktobra 2014 na Institutu, ko sta ga podpisala direktor prof. dr. Jadran Lenarčič in prof.dr. Toru Iijima, direktor eksperimentalnega dela Instituta Kobayashi-Maskaw. S tem dogovorom se bodo po štirinajstih letih sodelovanja v okviru mednarodnih raziskovalnih skupin Belle in Belle II še utrdile vezi z enim svetovno najbolj znanih inštitutov na področju fizike osnovnih delcev; letos poleti sta prof. dr. Peter Križan in njegov japonski partner prof. dr. Toru Iijima v hudi konkurenci dobila enega izmed dveh raziskovalnih projektov v okviru razpisa World Research Unit Program na Univerzi v Nagoji.


Odsek za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" je ena od 112 institucij iz 24 držav, ki sodelujejo pri projektu FET Flagship The Human Brain Project. Vsebinsko sodelovanje poteka v sklopu podprojekta "Platforma za medicinsko informatiko"; platforma bo omogočala analizo velike količine medicinskih podatkov, ki se rutinsko zbirajo v bolnišnicah v diagnostične namene, a do zdaj še niso bili uporabljeni za raziskave. V ta namen na IJS razvijamo metode za analizo medicinskih podatkov z modeli na osnovi pravil (odkrivanje podskupin in napovedno razvrščanje), ki so ključnega pomena za odkrivanje novega znanja iz medicinskih podatkov, saj so naučena pravila človeku razumljiva. Nosilec projekta je prof. dr. Sašo Džeroski, sonosilka pa prof. dr. Nada Lavrač.


Sodelavcu Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Rudiju Podgorniku in njegovim kolegom je uspel račun, ki prvi potrjuje prisotnost antifragilnosti v nekem fizikalnem sistemu, ko strukturni nered na neki način zmanjša termično neurejenost sistema. Pri končni temperaturi v tekočini, ki jo sestavljajo nabiti delci v topilu, je namreč njihova porazdelitev po energiji Boltzmannova in njihova povprečna gostota eksponentno pada od nabite površine. Če takšni površini dodamo naboj obeh predznakov in ga razmečemo po njej popolnoma neurejeno, bi pričakovali, da se ta strukturni nered in termični nered na neki način seštejeta. Natančni računi povedo, da pri močno nabitih delcih strukturni nered zmanjša termičnega. Morda bomo lahko v prihodnosti odkrili primere antifragilnosti, ki bi se dali tudi praktično uporabiti za povečanje robustnosti materialov.


Revija Nature Nanotechnology je objavila članek z naslovom Thermally insulating and fire-retardant lightweight anisotropic foams based on nanocellulose and graphene oxide, katerega avtorji so člani mednarodne skupine znanstvenikov, v kateri je tudi sodelavec Odseka za inženirsko keramiko Instituta »Jožef Stefan« dr. Andraž Kocjan. Uspeh njihovega raziskovanja je nov kompozitni material, sestavljen iz obnovljivih poceni nanomaterialov, t. j. iz celuloze, grafenovega oksida in gline nanometrskih dimenzij, ki bi lahko dramatično znižal ceno toplotne izolacije stavb z visoko energijsko učinkovitostjo.


V ponedeljek, 27. oktobra 2014, je Institut "Jožef Stefan" obiskal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Na srečanju z direktorjem prof. dr. Jadranom Lenarčičem in predsednikom Znanstvenega sveta prof. dr. Draganom Mihailovićem je spoznal delovanje Instituta in njegov pomen za Slovenijo, nato pa se je udeležil slovesnega odprtja pilotnega objekta EMILIE InfraSUN. Ob svojem obisku je predsednik Vlade čestital zaposlenim na inštitutu za njihove dosežke in poudaril, da je znanstvenoraziskovalna dejavnost zelo pomembno področje. "Ne smemo pa pozabiti, da odličnost ni samo to, da si spreten in pameten, ampak predvsem to, da s to spretnostjo in pametjo storiš nekaj dobrega za soljudi."


European Research Ranking je v letu 2013 uvrstil Institut “Jožef Stefan” na 80. mesto v Evropi med vsemi univerzami, agencijami, gospodarskimi družbami, ministrstvi in inštituti. Če bi upoštevali samo uvrstitev raziskovalnih inštitutov, so pred Institutom "Jožef Stefan" le mreža francoskih inštitutov CNRS, mreži nemških inštitutov Fraunhofer in Max Planck, mreža italijanskih inštitutov CNR ter finsko raziskovalno središče VTT. Od drugih slovenskih organizacij zaseda Univerza v Ljubljani mesto med 400-500, medtem ko se druge slovenske organizacije niso uvrstile med prvih 1000.


V sredo, 15. oktobra 2014, sta direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Jadran Lenarčič in prof. dr. Toru Iijima, direktor eksperimentalnega dela Kobayashi-Maskawa inštituta na Univerzi v Nagoji na Japonskem, podpisala dogovor o sodelovanju. S tem podpisom se bodo še utrdile vezi z enim svetovno najbolj znanih inštitutov, katerega direktor je prof. dr. Toshihide Maskawa, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko leta 2008, z Univerze Nagoja pa je tudi letošnji dobitnik Nobelove nagrade za fiziko za izum modrih LED-diod.


V okviru konference Informacijska družba 2014 so v petek, 10. oktobra 2014, podelili tudi nagrade. Nagrada za najslabši dosežek na področju informacijske družbe v letu 2013/2014, informacijska limona,je bila podeljena nerodni izvedbi piškotkov, nagrada za najboljši dosežek, informacijska jagoda, pa Google Street View-ju. Nagrado za tekoče dosežke je prejel dr. Janez Demšar, nagrado za življenjsko delo Michie/Turing pa prof. dr. Janez Grad za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe.


Dne 30. septembra 2014 sta v Parizu direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič in generalna direktorica Unesca Irina Bokova podpisala sporazum o vzpostavitvi UNESCO Katedre odprtih tehnologij za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje s sedežem na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani. Glavni namen katedre, katere nosilec je mag. Mitja Jermol, bo spodbujanje celovitega sistema za raziskave, usposabljanje, informacije in dokumentacijo v zvezi s spletnim učenjem za odprte izobraževalne vsebine in učenje.


Odsek za inteligentne sisteme in Odsek za računalniške sisteme Instituta "Jožef Stefan" sta organizirala 13. mednarodno konferenco o vzporednem reševanju problemov po zgledih iz narave (13th International Conference on Parallel Problem Solving from Nature, PPSN 2014), ki je potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 13. do 17. septembra 2014. To znanstveno srečanje je organizirano vsaki dve leti, vsakokrat v drugi državi, na njem pa raziskovalci, razvijalci in uporabniki predstavljajo najnovejše dosežke na področju naravnega računanja (ang. natural computing). To preučuje računske načine, osnovane na zakonitostih, ki jih v naravi srečujemo v bioloških, ekoloških, fizikalnih in družbenih sistemih, uporabno pa je predvsem v optimizaciji in analizi podatkov. Na letošnji konferenci PPSN se je zbralo 180 udeležencev, večinoma iz tujine, predstavljenih je bilo 90 sprejetih prispevkov, zbornik pa je izšel pri založbi Springer. Program konference je obsegal tudi tri vabljena predavanja, devet preglednih predavanj in delavnice.


V 84. letu starosti je umrl prof. dr. Jože Marsel, dolgoletni sodelavec instituta, vodja oddelka za kemijo, odseka za spektroskopijo, ustanovitelj skupine SEPO na IJS in priznani znanstvenik s področja analizne kemije, kemometrije in še posebej masne spektrometrije. S ponosom se ga bomo spominjali po dosežkih na raziskovalnem področju, po predanosti delu in ustvarjanju, iskanju novega in naprednejšega in nesebičnemu predajanju znanja na mlajše.


Institut "Jožef Stefan" je v petek, 26. septembra 2014, skupaj s podpornimi organizacijami in posamezniki že tretjič zapored organiziral Noč raziskovalcev 2014. Dogodek, ki poteka v okviru programa Obzorje 2020 in katerega cilj je predstaviti poklic in življenje znanstvenika, se je odvijal v večini evropskih držav na isti dan. Letos je potekal na več kot 850 lokacijah, v več kot 200 evropskih mestih in v 25 državah hkrati. Glavna tema letošnje Noči raziskovalcev so bile energija, ekologija, zdravje & IKT.


Martina Lorenzetti, sodelavka Odseka za nanostrukturne materiale, je na konferenci Evropskega združenja za biomateriale (European Society of Biomaterials) v Liverpoolu dobila prvo nagrado za predavanje, v katerem je predstavila merjenje površinskega naboja kot pripomoček za razumevanje bioloških interakcij kostnih vsadkov na osnovi titana. (Adsorpcijo proteinov je študirala z uporabo 2D PAGE-tehnike, ki jo je uvedel prof. Oliver Smithies.)


Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtni zbornici Slovenije je na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu prejel srebrno priznanje Celjskega sejma. Izredno uspešen je bil tudi Institut "Jožef Stefan" oz. Odseka za elektronsko keramiko in fiziko nizkih in srednjih energij. Slednji je predstavil napravo za lociranje žarkov gama 'aisense gama'.


Prof. Oliver Smithies, prejemnik Nobelove nagrade leta 2007, je bil na obisku Instituta 9. in 10. septembra 2014. 10. septembra je v Veliki predavalnici Instituta imel predavanje z naslovom Odkod prihajajo ideje, v katerem je duhovito in navdihujoče predstavil svojo življenjsko pot znanstvenika in misleca - “Ne delajte zato, da bi zaslužili denar in da bi potem lahko kratek čas uživali; delajte to, kar vas veseli in boste uživali vse življenje.”


Prof. dr. Danilo Suvorov, vodja Odseka za raziskave sodobnih materialov, je bil na sestanku Izvršnega odbora International Ceramic Federation - ICF v Pekingu izvoljen za predsednika tega največjega svetovnega keramičnega združenja za naslednje dveletno obdobje. ICF združuje več kot 50 držav članic in kontinentalnih asociacij (npr. European Ceramic Society, Asian Ceramic Society, American Ceramic Society) s skupno več kot 30.000 člani. Med najvažnejše dejavnosti ICF sodi pospeševanje mobilnosti raziskovalcev z uporabo različnih mehanizmov od sodelovanja pri organizaciji največjih strokovnih konferenc (serija International Ceramic Congress) do vrste znanstvenih delavnic in letnih šol ter dodeljevanja različnih finančnih spodbud.


Liposomi, sferični lipidni nanomešički, v katerih notranjosti je dovolj prostora za majhne in velike molekule oz. za zdravilo ali diagnostično sredstvo, so se izkazali kot odlična osnova sistema za aktivno ciljanje. Tako so sodelavci Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta "Jožef Stefan" (doc. dr. Marko Fonovič, akad. prof. dr. Vito Turk, prof. ddr. Boris Turk, doc. dr. Olga Vasiljeva, Georgy Mikhaylov in dr. Matej Vizovišek) in Odseka za fiziko trdne snovi ( dr. Urška Mikac) razvili nov način dostave zdravil v tumorje, njihove rezultate raziskav pa je objavila tudi ena vodilnih revij Angewandte Chemie International Edition.


Sodelavci Katedre za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani dr. Miha Pavšič, doc. dr. Gregor Gunčar in prof. dr. Brigita Lenarčič, ki je tudi sodelavka odseka B1 Instituta “Jožef Stefan”, so v sodelovanju s prof. dr. Kristino Djinović Carugo z Univerze na Dunaju v ugledni reviji Nature Communications objavili članek "Crystal structure and its bearing towards an understanding of key biological functions of EpCAM", v katerem so prvi predstavili eksperimentalno določeno strukturo epitelijske celične adhezijske molekule (EpCAM) in s tem s strukturnega vidika osvetlili biokemijske lastnosti in biološke funkcije tega pomembnega tumorskega označevalca. Med drugim so na podlagi strukture cis-dimera zunajceličnih delov EpCAM, ki nastane na površini iste celice, z računalniškim modeliranjem pripravili model trans-tetramerne medcelične enote, ki je po do sedaj znanih podatkih ključna za nastanek stabilnih adhezijskih medceličnih kontaktov in za sprožitev signaliziranja, povezanega s povečano celično proliferacijo.


Sodelavci Odseka za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« so poleg podjetij Mesi, Gigodesign in D-Labs ter Fakultete za elektrotehniko in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prispevali pomemben del pri razvoju produkta, ki se je uvrstil med deset finalistov prestižnega tekmovanja Qualcomm Tricorder XPRIZE izmed 300 prvotno prijavljenih skupin. Izraz »tricorder« je navdihnila znanstvenofantastična serija Zvezdne steze. Tekmovanje je pomembno zaradi nagrade v višini 10 milijonov dolarjev, še bolj pa zato, ker skuša revolucionalizirati področje domačega zdravstva. Sistem z uporabo pametnega algoritma, ki se izvaja na mobilni napravi, predlaga minimalno število invazivnih testov, ki so vključeni v obliki dodatnih modulov. Algoritem temelji na kombinaciji ekspertnega medicinskega znanja ter metod umetne inteligence. Tako denimo ob sumu na pljučno bolezen algoritem bolniku postavi nekaj fokusiranih vprašanj ter, če je sum upravičen, uporabnika napoti na uporabo modula z mikrofonom, ob sumu na krvno bolezen pa na krvni test.


V septembru bo Institut “Jožef Stefan” obiskal prejemnik Nobelove nagrade 2007 prof. Oliver Smithies. Profesor Smithies je genetik, ki se je rodil v Angliji 1925. leta, vendar je naturaliziran ameriški državljan. Zaslužen je za uvedbo škroba kot medija za gelsko elektroforezo in za tehniko homologne rekombinacije transgene DNK z genomsko DNK, ki je veliko bolj zanesljiv način spreminjanja živalskih genomov glede na metode, ki so jih uporabljali pred tem. Na obisk inštituta prihaja na povabilo laboratorija za biofiziko, Odseka za fiziko trdne snovi - F5. Profesor Smithies bo imel predavanje z naslovom "Where do ideas come from", in sicer v veliki predavalnici inštituta 10. septembra.


Na svoji seji 21. avgusta 2014 je KOsRIS (Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije) sprejel sklep, da pošlje javno pismo bodočemu mandatarju dr. Miru Cerarju, v katerem z razočaranjem ugotavlja, da sta bila v zadnjih mesecih pred volitvami in po njih znanost in tehnološki razvoj povsem marginalizirana. Takšno ravnanje je v nasprotju s sodobnimi razvojnimi smernicami EU in drugih delov razvitega sveta, ki svoj razvoj temeljijo na inovativnosti in raziskovanju. Poleg tega je bila tako neupravičeno spregledana Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije - RISS, ki kot edini široko podprti strateški razvojni dokument ponuja konkretne in daljnosežne aktivnosti in rešitve. KOsRIS se zavzema za ustanovitev samostojnega ministrstva za Visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, saj pretekle reorganizacije tega resorja niso prispevale niti k ustreznemu povezovanju med zanostjo in gospodarstvom niti k pričakovani racionalizaciji.


Sodelavca Odseka za biotehnologijo (B-3) Aleš Berlec in Borut Štrukelj sta skupaj s sodelavci s Fakultete za farmacijo (Mojca Lunder, Matjaž Ravnikar) in podjetjem Labena pridobila patent ameriškega patentnega urada za tehnologijo priprave rekombinantnih mlečnokislinskih bakterij s sposobnostjo vezave vnetnega citokina TNFα z namenom zdravljenja kronične vnetne črevesne bolezni (US 8,754,198 B2).


Dne 11. avgusta 2014 se je direktor Instituta “Jožef Stefan” prof. dr. Jadran Lenarčič srečal s predsednikom Obrtne zbornice Slovenije g. Brankom Mehom in sodelavci. Glavna tema pogovorov je bilo nadaljnje poglabljanje sodelovanja predvsem s ciljem, da bi Institut še učinkoviteje pomagal obrtnikom in majhnim podjetnikom pri tehnološkem razvoju in izobraževanju. Ustanovi sta pred več kot desetimi leti že podpisali pogodbo o sodelovanju, ki poteka vzorno, vendar bi ga bilo mogoče, kot je bilo ugotovljeno, še razširiti in poglobiti.


Dne 1. septembra 2014 bo na povabilo direktorja Institut “Jožef Stefan” obiskal rektor Univerze na Dunaju prof. dr. Heinz W. Engl. Prof. Engl, ki je rektor dunajske univerze od leta 2011, je po izobrazbi matematik, znanstveno pa se je ukvarjal predvsem z uporabno matematiko, t. i. industrijsko matematiko. Je avtor mnogih znanstvenih člankov in knjig. O dunajski univerzi bo predaval ob 13. uri v Veliki predavalnici Instituta. Fizik Jožef Stefan, ki je dal našemu inštitutu ime, je bil med najbolj slavnimi profesorji Univerze na Dunaju v njeni zelo bogati zgodovini. Vabljeni!


Prof. Slobodan Žumer, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F-5 Instituta "Jožef Stefan" in redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je dobil izjemno ugledno nagrado s področja znanosti o tekočih kristalih Honored member of the International Liquid Crystal Society. Nagrado podeljuje mednarodno združenje International Liquid Crystal Society samo tistim znanstvenikom in znanstvenicam, ki so v svetovnem merilu dosegli izjemne uspehe na področju fizike, kemije ali tehnologije tekočih kristalov. Profesorju Žumru je bilo častno članstvo podeljeno 2. julija 2014 na »25th International Liquid Crystal Conference« v Dublinu, in sicer za več kot štiri desetletja pionirskega in izjemno plodnega dela na področju tekočih kristalov, kar ga uvršča med utemeljitelje fizike tekočih kristalov. Čestitamo!


Dr. Simon Čopar, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Instituta "Jožef Stefan", je prejel mednarodno nagrado Glenn Brown Prize. To je nagrada za najodličnejša doktorska dela na področju tekočih kristalov, ki jo vsake dve leti podeljuje mednarodno združenje International Liquid Crystal Society. Ob podelitvi nagrade, ki je bila v okviru velike mednarodne konference za tekoče kristale v Dublinu, je na povabilo v sklopu plenarnega programa dr. Čopar predstavil svojo doktorsko raziskavo. Velja še pripomniti, da je letos za doktorsko delo že prejel zlati znak Jožefa Stefana in na povabilo tudi večino doktorskega dela objavil v preglednem članku: Simon Čopar, Topology and geometry of nematic braids, Physics Reports 2014 (IF ~ 23).


Od 29. 6. do 3. 7. je v organizaciji Instituta "Jožef Stefan" potekal v Cankarjevemu domu 14. mednarodni simpozij Advances in Robot Kinematics. Simpoziji ARK veljajo za najpomembnejši bienalni znanstveni dogodek na področju robotske kinematike na svetu že od svojih prvih začetkov. Simpozijev se redno udeležujejo vsi najpomembnejši raziskovalci tega temeljnega področja robotike. Pri nastanku in vodenju simpozijev ARK ima zgodovinsko vlogo ljubljanska skupina robotikov, prvi simpozij je namreč potekal v Ljubljani na slovensko pobudo, in sicer že leta 1988.


Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko K-5 Instituta »Jožef Stefan« (Tadej Rojac, Andreja Benčan in Barbara Malič) so v sodelovanju z raziskovalci z Univerze na Floridi (G. Tutuncu), North Carolina State univerze (J. L. Jones), Univerze New South Wales (J. E. Daniels) in Swiss Federal Institute of Technology (D. Damjanovic) pripravili pregledni članek o izredno aktualnem materialu BiFeO3 za visokotemperaturne piezoelektrične aplikacije z naslovom BiFeO3 Ceramics: Processing, Electrical, and Electromechanical Properties. Članek, ki je posvečen nekdanji vodji odseka prof. dr. Mariji Kosec, je izšel v julijski številki revije » Journal of the American Ceramic Society« in je pospremljen z naslovno sliko keramike BiFeO3, katere avtorji so raziskovalci z odseka K-5.


Odsek za nanostrukturne materiale in Center za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo Instituta "Jožef Stefan" organizirata v okviru projekta ESTEEM2 v mesecu septembru 2014 v Piranu mednarodno delavnico z naslovom AdSTEM 2014 – Quantitative STEM Imaging, EELS and EDX. AdSTEM-delavnica je namenjena doktorskim študentom, podoktorskim sodelavcem, kot tudi vsem raziskovalcem, ki pri svojem delu uporabljajo metode presevne elektronske mikroskopije.


V času zelenega tedna so 4. junija 2014 v Bruslju podelili nagrado najboljšemu EU Life+ projektu v letu 2014 na temo okolja, informacij in komunikacije Green Week 2014, 04 June 2014 - Best LIFE Environment & Information and Communication projects Award . Nagrado je dobil projekt DEMOCOPHES, v katerem je sodeloval tudi Odsek za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan". Projekt je predstavljal pilotno izvedbo harmoniziranega evropskega humanega biomonitoringa, v katerega se je odlično vključila tudi Slovenija.


Sodelavci Odseka za biokemijo in molekularno ter strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan« so za zgodnje in neinvazivno odkrivanje tumorjev z uporabo reverznega načrtovanja pripravili selektivne substrate za katepsin S, ki omogočajo sledenje njegove aktivnosti tako in vitro kot tudi in vivo. Rezultate njihovih raziskav so v začetku junija 2014 objavili v prestižni reviji Angewandte Chemie International Edition (Hu HY*, Vats D*, Vizovišek M*, Kramer L, Germanier C, Wendt KU, Rudin M, Turk B**, Plettenburg O**, Schultz C**.In Vivo Imaging of Mouse Tumors by a Lipidated Cathepsin S Substrate; deljeno *prvo oziroma **zadnje avtorstvo;) s faktorjem vpliva 13.7.


Pretreseni sporočamo, da je 15. junija 2014 umrl dr. Boris Pukl. Dr. Pukl je v svojih skoraj sedmih letih delovanja pomembno prispeval k uspešnemu delovanju Instituta »Jožef Stefan« kot svetovalec in kot pomočnik direktorja.


V petek, 13. junija 2014, se je v organizaciji Centra za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" končalo že sedmo izobraževanje za evropske energetske menedžerje (EUREM). 145 evropskim energetskim menedžerjem iz preteklih izobraževanj se je tako pridružilo 15 novih, ki sta jim priznanja na sklepni prireditvi podelila minister za infrastrukturo in prostor g. Samo Omerzel in direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič. Skupno znižanje stroškov energije zaradi izvedbe ukrepov, ki so jih v svojih projektnih nalogah predvideli vsi slovenski evropski energetski menedžerji, je ocenjeno na 15,5 milijonov evrov letno.


Od 10. do 13. junija 2014 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala 5. mednarodna konferenca s področja računalniške kreativnosti ICCC. Gre za relativno mlado znanstveno področje, ki združuje tako raziskovalce s področja računalništva, umetne inteligence kreativnih industrij in kognitivne znanosti. Konferenca je ključno prispevala k formalizaciji tega področja, vključno z uveljavitvijo metod evalvacije procesov in rezultatov, s čimer je ponudila vzpostavitev novih standardov na področju računalniške kreativnosti ter poenoteno razumevanje načinov in dosežkov tega znanstvenega področja. Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« so predstavili svoje prispevke k avtomatskemu generiranju znanja iz podatkov, evalvaciji ter polavtomatskemu kreiranju sloganov na področju marketinga.


Dr. Jernej Iskra, sodelavec Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" je skupaj s podjetjem Krka, d. d., 5. junija 2014 na Otočcu dobil srebrno priznanje za inovacijo Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine za leto 2013 za Inventivni postopek za proizvodnjo zdravilne učinkovine in njeno vgradnjo v farmacevtske izdelke za zdravljenje okužb pri živalih (foto Boštjan Pucelj).


Sodelavca Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan": doc. dr. Danjela Kuščer in dr. Janez Holc, sta skupaj s podjetjema RC eNeM in ETI Elektroelement, d. d., v sredo, 4. junija 2014, prejela srebrno priznanje za inovacijo Nov kordieritni material C 410 za elektrotehniko in postopek njegove izdelave. Priznanje je podelila Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje.


Institut "Jožef Stefan" sodeluje pri mednarodnem projektu Fit4Work, ki bo razvijal sistem za preverjanje in upravljanje s psihofizičnimi zmožnostmi starejših oseb na delovnem mestu. Vedno večjemu deležu starejšega prebilvalstva v Evropi je omogočena aktivna participacija v delovnih procesih, le-ta pa zahteva ohranjanje mentalnih in telesnih sposobnosti tudi v tem življenjskem obdobju. Osnovni namen projekta Fit4Work je tako razviti nov sistem, ki bo zaznaval in spremljal fizični in psihološki stres starejšega delavca, ga ocenil in izdal navodila za akcijo, ki bo vodila v spremembo delovnega mesta.


Dne 27. maja 2014 je na Institutu “Jožef Stefan” potekalo prvo srečanje ustanovnih članov Kluba alumnov IJS. Ustanovni člani bodo organizirali in vodili delovanje kluba do sklica prvega zbora tega kluba IJS ter pripravili poslovnik. Poslanstvo kluba je prispevati k ugledu Instituta ter znanstvenega in tehnološkega raziskovanja v širšem okviru. Člani Kluba alumnov IJS bodo lahko postali vsi, ki so opravljali svoje raziskovalno delo na Institutu in se bodo v klub včlanili.


Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana praznuje deset let svojega delovanja. Na slovesnosti, ki je bila 20. maja 2014 v Veliki predavalnici Instituta “Jožef Stefan”, sta prisotne, med katerimi so bili tudi direktorji organizacij ustanoviteljic, nagovorila predsednik šole akademik prof. dr. Vito Turk in dekan prof. dr. Aleksandra Kornhauser - Frazer. Jubilejno predavanje je imel prof. David Probert z univerze Cambridge v Angliji. Ob tem je potekala tudi tradicionalna študentska konferenca z okroglo mizo Od ideje do uspeha na trgu.


V sredo, 14. maja 2014, so na območju Nuklearne elektrarne Krško potekale letne terenske meritve sevanja, katerih namen je bilo ocenjevanje vplivov delovanja nuklearke na okolje. Meritve je opravljala mobilna enota Ekološkega laboratorija Instituta "Jožef Stefan", njen vodja dr. Matej Lipoglavšek pa je dejal, da je raven sevanja bistveno pod dovoljeno mejo.


Na Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu, ki je potekal med 7. in 10. majem 2014, je bil posebej predstavljen tudi Institut "Jožef Stefan" ter predvsem odseka za elektronsko keramiko, fiziko nizkih in srednjih energij ter odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Prav tako je inštitut sodeloval na 11. nanotehnološkem dnevu, ki ga je obiskalo več kot 270 udeležencev, področje nanotehnologije pa je zastopala prof. dr. Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi. Oba dogodka sta bila tako primera dobre prakse sodelovanja med gospodarstvom ter akademsko in znanstveno sfero.


V petek, 9. maja 2014, je Institut »Jožef Stefan« obiskal prof. Mordechai Sheves, podpredsednik izraelskega Weizmannovega inštituta. V predavanju Weizmannov znanstveni inštitut za blagostanje družbe je predstavil delovanje tega pomembnega izraelskega inštituta, katerega glavno poslanstvo je prenos rezultatov raziskav in akademskega znanja v aplikativne rešitve za vsesplošno izboljšanje zdravja družbe in življenjskega standarda. Weizmannov inštitut tako spodbuja sodelovanje s poslovnimi subjekti za spodbujanje high-tech in bio-tech industrije zlasti v Izraelu.


V okviru predavanj Znanost na cesti je bilo v petek, 9. maja 2014, ob 19.30 v Kavarni Union predavanje dr. Sebastjana Perka Pri zobozdravniku: od amalgama do keramike.


Aprila 2014 je Skupina za modeliranje, oceno tveganja in oceno posegov v okolje (Odsek za znanosti o okolju) končala nalogo Ocena vzdržnosti za razvoj energetike v Sloveniji do leta 2030 s poudarkom na jedrski tehnologiji (OVJE). Skupaj s sodelavci GEN energije, d. o. o., je bilo opravljeno obsežno in strateško pomembno delo na področju energetskega načrtovanja v Sloveniji. Koncept, ki ga uveljavlja OVJE, je inovativen na področju razumevanja in ocenjevanja vzdržnosti. To postavlja Slovenijo na sam vrh držav, ki odgovorno in celovito razumejo razvoj. Ugotovitev OVJE je, da je za zadovoljevanje potreb po električni energiji do leta 2050 najboljša izbira kombinacija jedrske in hidro energije. Drugi obnovljivi viri so manj pomemben delež pri zadovoljevanju potreb. Pomemben omejitveni dejavnik pri tem je prostorska razpoložljivost. Družbene in gospodarske spremembe, ki bi omogočile bilančno pomembno uveljavitev varčevanja oziroma učinkovite rabe energije, niso izvedljive do leta 2050, tako da je treba odločitev o gradnji novih zmogljivosti sprejeti čim prej.


Med 23. in 25. aprilom 2014 je v Ljubljani potekala Mednarodna konferenca o odprtem izobraževanju OCWC, ki so jo pripravili Center za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij in Laboratorij za umetno inteligenco Instituta "Jožef Stefan" ter neprofitna organizacija Knowledge 4 All Foundation. V sredo, 23. aprila, sta konferenco obiskala tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou, ki je med drugim poudarila, da se mladi lahko hitro učijo novih tehnologij, učiteljem pa je treba dati samozavest za uporabo novih tehnologij pri poučevanju.


Odsek za reaktorsko tehniko je na Reaktorskem centru Instituta “Jožef Stefan” organiziral sestanek “CESAM Project 1st Periodic Workshop”. Namen projekta CESAM (Code for European Severe Accident Management), ki spada v 7. okvirni program Evropske komisije, je razvoj Evropskega sistemskega programa za simulacijo resnih nezgod v jedrski elektrarni. Sestanka se je udeležilo 35 udeležencev iz 17 organizacij, ki sodelujejo pri projektu. Predstavljeni so bili rezultati simulacij različnih pojavov, do katerih prihaja med nezgodo. Odsek za reaktorsko tehniko je predstavil rezultate simulacij poskusov zgorevanja vodika, kar je še posebej aktualno po jedrski nesreči v Fukušimi na Japonskem.


V okviru Kolokvijev na Institutu »Jožef Stefan« je v sredo, 16. aprila 2014, z začetkom ob 13. uri predavala prof. dr. Maria Leptin, direktorica Evropskega laboratorija za molekularno biologijo (EMBO) v Heidelbergu v Nemčiji. Naslov predavanja je bil Oblika celic in morfogeneza: sub- in supracelični mehanizmi. Profesorica Leptin je izvoljena članica EMBO in Academie Europee ter je članica uredniških odborov pomembnih znanstvenih revij, kot sta Developmental Cell in Developmental Biology. Je tudi svetovalka mnogih znanstvenih organizacij ter voditeljica ocenjevalnih panelov evropskih ERC-projektov.


V sredo, 16. aprila 2014, je Institut »Jožef Stefan« gostil prof. Andrzeja Jerzya Burasa s Technishe Universität München - Institute for Advanced Studies. Prof. Buras se je udeležil delavnice z naslovom From Strange, through Charm and Beauty, to the Top, po njej pa je svoje delo predstavil tudi sam.


Revija Science je 11. aprila 2014 objavila članek Ultrafast Switching to a Stable Hidden Quantum State in an Electronic Crystal, ki so ga napisali avtorji: Dragan Mihailović, Sergei A. Brezovski, Ljupka Stojchevska, Tomaž Mertelj, Igor Vaskivskyi, Damjan Svetin in Primož Kušar, vsi sodelavci Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan«. Gre za odkritje »skritega« kvantnega stanja, do katerega je mogoče priti zgolj z močnim in izredno kratkim laserskim sunkom, dolgim le 0,00000000000003 sekunde. Odkritje je zelo pomembno, saj je prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi nasploh.


Kondenzate elementarnih delcev bozonov najbolj pogosto srečujemo v povezavi s pojavom superprevodnosti v kovinah ali superfluidnosti v tekočem heliju. Dne 28. marca je na Institutu "Jožef Stefan" ugledni gost prof. Benoit Devau - Pledran predstavil povsem novo vrsto kondenzata polaritonov, delcev, ki so delno elektroni, delno fotoni. Nenavadno za fotonske delce imajo ti delci tudi maso, ki sicer ni zelo velika, ampak prav zato omogoča, da se kondenzirajo v kvantno tekočino že pri sobni temperaturi. Predavatelj je prikazal nastanek in tudi nenavadne topološke lastnosti tovrstnih kondenzatov. Devau - Pledran je redni profesor na Ecole Polytechnique Federale de Lausanne v Švici, direktor Quantum Photonics National Center for Competence Research ter dekan za raziskave na EPFL. Je tudi nosilec ERC-projekta Polaritronics.


V sredo, 26. marca 2014, smo na slovesni podelitvi, katere se je udeležila tudi predsednica Vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek, podelili priznanja zlati znak Jožefa Stefana za leto 2014. V svojem nagovoru je premierka poudarila, da o uspešnosti slovenskih znanstvenikov pričajo dosežki Instituta "Jožef Stefana": "Vaši dosežki me navdajajo s prepričanjem, da Slovenija nudi relativno dobre pogoje za delo raziskovalk in raziskovalcev, vsekakor pa jih bomo morali v prihodnosti še nadgrajevati in izboljševati." Ob koncu je predsednica vlade nekaj besed namenila tudi ženskam v znanosti: "Z vašim raziskovalnim delom in dosežki morda tudi nehote predstavljate zgled za generacije deklic in skrbite za večjo zastopanost žensk v znanosti in tehnologiji."

Dr. Simon Čopar je prejel zlati znak za odmevnost doktorskega dela z naslovom Topologija in geometrija defektov v ograjenem nematiku, dr. Peter Gregorčič za odmevnost doktorskega dela z naslovom Brezdotično opazovanje optodinamskih pojavov, ddr. Jure Aćimović pa je prejel zlati znak za odmevnost doktorskega dela z naslovom Vpliv gena Crem na cirkadiano izražanje lipidnih metabolitov in na sterolni metabolom pri miših Mus musculus. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!


O celični smrti je 24. marca 2014 na Institutu "Jožef Stefan" predaval prof. dr. Guido Kroemer z Instituta Gustave Roussy v Franciji. Prof. Kromer je eden vodilnih raziskovalcev v svetu na področju raziskav celične smrti in tumorske imunologije in tudi prejemnik projekta ERC (Evropskega raziskovalnega sveta) za raziskave na področju imunologije raka. Za izredne dosežke na svojem področju raziskav je prejel številne nagrade, vključno z Descartovo nagrado, Carusovo medaljo Nemške akademije znanosti, Grand Prix Mergier-Bourdeix Francoske akademije znanosti, Gallet in Bretonovo nagrado Francoske medicinske akademije ter Douqesnovo nagrado Francoske lige za boj proti raku. Je tudi član številnih akademij, med njimi Nemške akademije znanosti (Leopoldina), Avstrijske akademije znanosti, Academie Europee, Evropske akademije znanosti in umetnosti (EASA) ter član European molecular Biology Organization (EMBO).


Dne 24. marca 2014 je bila v Galeriji Instituta “Jožef Stefan”odprta razstava Metke Krašovec. Metka Krašovec je najbolj ugledna slovenska slikarka, prejemnica številnih nagrad doma in v tujini, med temi tudi nagrade Prešernovega sklada. Do upokojitve je bila redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Veliko časa je delovala tudi v tujini, sedaj pa živi in ustvarja v Ljubljani. V okviru dnevov Jožefa Stefana Metka Krašovec razstavlja najnovejši cikel risb. Razstavljene risbe so samozadostni čutni materialni objekti, ki razkrivajo slikarkino zaljubljenost v poezijo.


Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, Fakultete za gradbeništvo in geodezije Univerze v Ljubljani, Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter CO Nanocentra so odkrili nov in zanesljiv nančin za sintezo δ3-MoN nanožic. Sinteza poteka s transformacijo MoSI-nanožic ob prisotnosti NH3 pri temperaturi 825 oC. Nanožice so še posebej zanimive zaradi superprevodnega prehoda pri temperaturi 12 K. Sinteza omogoča kontrolirano proizvodnjo žic različnih debelin med nekaj mikrometrov do nekaj 10 nm. Rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v 2. letošnji izdaji revije Nanotechnology v članku z naslovom Template synthesis of single phase δ3-MoN superconducting nanowires. Članek je bil izbran za objavo na naslovnici revije. Naslovna slika prikazuje MoN-nanožico z štirimi merilnimi Pt-elektrodami, ki so bile pripravljene z uporabo mikroskopa s fokusiranim ionskim žarkom - FIB (CO Nanocenter). Pri raziskavi so sodelovali Jože Buh, Andrej Ković, Aleš Mrzel, Zvonko Jagličić, Adolf Jesih in Dragan Mihailović.


V sklopu 16. festivala dokumentarnega filma je bila 19. marca 2014 ob 21. uri v Slovenski Kinoteki projekcija filma Pandorina obljuba. Ogledu filma je sledil pogovor s strokovnjaki: prof. dr. Leonom Cizljem, vodjem Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«, prof. dr. Markom Čepinom, predsednikom Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije in dr. Tomažem Žagarjem, direktorjem Agencije za radioaktivne odpadke.


V okviru akcije Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu se je v petek, 7. marca 2014, ob 20h v Kavarni Hotela Union prof. Milena Horvat pogovarjala z Maticem Jemanom (TV Slo) o živem srebru v hrani in okolju.


Založba Springer je izdala knjigo Chemical Solution Deposition of Functional Oxide Thin Films, ki so jo uredili Theodor Schneller, Rainer Waser, pokojna vodja Odseka za elektronsko keramiko Marija Kosec in David Payne. To je prvo delo, v katerem je opisana celotna priprava tankih plasti iz raztopin od sinteze, metod nanosa, procesov, ki potekajo med segrevanjem, metod analize prekurzorjev in plasti do širokega spektra uporabe tankoplastnih struktur, na primer v elektroniki in mikroelektromehanskih sistemih. Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko prof. Barbara Malič, Alja Kupec in dr. Sebastjan Glinšek so prispevali poglavja o heterometalnih organskih prekurzorjih, termični analizi in pripravi plasti pri nizkih temperaturah.


Dne 18. februarja 2014 je na Institutu »Jožef Stefan« potekala letna konferenca Dan mladih raziskovalcev s področja kemije, materialov, biokemije in okolja. Letošnjo konferenco, ki je bila že osma zapovrstjo, so organizirali sodelavci Odseka za raziskave sodobnih materialov, K9. Dogodka se je udeležilo več kot 100 mladih in malo manj mladih raziskovalcev. Konferenca je vključevala vabljeno predavanje z naslovom Econyl, ki ga je predstavil g. Edi Kraus, generalni direktor podjetja Julon.


13. 2. 2014 - Revija Nature je v svoji današnji tiskani izdaji objavila članek z naslovom Mosaic two-Lengthscale Quasicrystals, katerega avtorji so prof. dr. Primož Ziherl z Instituta »Jožef Stefan« in Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Tomonari Dotera in Tatsuya Oshiro z Univerze Kindai z Japonske. Objavi članka bo v reviji Nature Physics posvečen tudi poseben komentar z naslovom "A Triangular Affair", ki sta ga napisala prof. dr. Sharon Glotzer in dr. Michael Engel z Univerze Michigan v ZDA.


12. 2. 2014 - Sodelavci Katedre za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani doc. dr. Marko Novinec, Matevž Korenč, univ. dipl. biok. in prof. dr. Brigita Lenarčič, ki je tudi sodelavka odseka B1 Instituta “Jožef Stefan”, ter raziskovalci z Univerze v Zürichu in s Kliničnega centra Univerze v Teksasu so objavili članek v ugledni reviji Nature Communications A novel allosteric mechanism in the cysteine peptidase cathepsin K discovered by computational methods, ki je pomemben napredek na področju računalniško podprtega načrtovanja novih zdravilnih učinkovin. V članku na modelu cisteinske peptidaze katepsina K, ki je ključen encim pri razgradnji organskega dela kosti in ena najobetavnejših tarč za zdravljenje osteoporoze, opisujejo metodologijo iskanja novih alosteričnih regulatorjev.


12. 2. 2014 - Člani kolaboracije PVDIS iz Jefferson Laba in sodelavca Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Simon Širca (FMF) in dr. Miha Mihovilovič so v zadnji številki revije Nature objavili članek Measurement of parity violation in electron–quark scattering. Dosežek je nova zelo natančna meritev kršitve parnosti v procesih globokega neelastičnega sipanja elektronov na devterijevi tarči. S to meritvijo so raziskovalci za kar petkrat izboljšali rezultate prve takšne meritve izpred štiridesetih let in nedvoumno pokazali, da so efektivne šibke sklopitvene konstante med elektroni in kvarki res neničelne, kot to napoveduje teorija elektrošibke interakcije. Slika Jefferson Laba prikazuje, da se osnovi delci, ko jih pogledamo v "zrcalu", vedejo drugače kot sicer.


6. 2. 2014 - V reviji Nature Communications so David Seč, Simon Čopar in Slobodan Žumer, raziskovalci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", objavili članek Topological zoo of free-standing knots in confined chiral nematic fluids, kjer napovedujejo obstoj zavozlanih defektnih linij v kiralnih tekočekristalnih kapljicah. Avtorji so bogastvo mogočih stanj modelirali s topološko podprtimi numeričnimi simulacijami. Odkritje je spodbuda za eksperimentalne študije in tehnološke aplikacije. Kiralne tekočekristalne kapljice so se v zadnjem času že pokazale kot uporabne za optične resonatorje, točkaste laserje, aktivne pigmente in kot drugi nastavljivi optični elementi.


3. 2. 2014 - Več odsekov “Instituta “Jožef Stefan” se je predstavilo na mednarodnem sejmu IFAM-Intronika 2014 v Celju. Predstavitev je potekala v organizaciji Odbora za znanost in tehnologijo in Sekcije elektronikov in mehatronikov Obrtno-podjetniške zbornice. Sejem IFAM-Intronika je specializiran sejem avtomatike, mehatronike, robotike, merilne tehnike in profesionalne elektronike.


30. 1. 2014 - Raziskovalci dr. Andrej Zorko in prof. dr. Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi ter doc. dr. Matej Andrej Komelj z odseka za Nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan« so v sodelovanju z dr. Othonom Adamopoulosom in dr. Alexandrosom Lappasom z Institute of Electronic Structure & Laser, FORTH, Heraklion odkrili povsem novo kompleksno stanje v trdni snovi. Svoje odkritje so pravkar objavili v članku Frustration-induced nanometre-scale inhomogeneity in a triangular antiferromagnet v ugledni reviji Nature Communications. V tem članku poročajo o prepletanju vloge magnetne in strukturne degeneracije, kar vodi do nehomogenega osnovnega stanja na nanoskali v sicer kemijsko homogenem sistemu. To stanje, ki spominja na elektronske nehomogenosti v visokotemperaturnih superprevodnikih in spojinah s kolosalno magnetoupornostjo, bi lahko imelo funkcionalno zanimive lastnosti.


V tednu med 19. in 24. januarjem 2014 poteka mednarodna konferenca Arctic Frontiers, katere namen je predvsem osvetliti teme družbene ter okoljske trajnosti arktičnega okolja. V letu 2014 je v ospredju tema Človek v arktičnem krogu. Konferenca poteka v norveškem mestu Tromsø, ki je zgodovinsko znano kot arktični Gateway. Na konferenci ima prof. dr. Milena Horvat, vodja Odseka za znanosti o okolju, s sodelavci vabljeno predavanje na temo živega srebra v kontekstu izpostavljenosti evropske populacije in optimalnih metod za spremljanje stanja v okolju, času in prostoru.


Na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije v četrtek, 16. januarja 2014, sta sodelavca Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" dr. Aleš Berlec in dr. Jerica Sabotič prejela prestižno priznanje s področja promocije znanosti »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« za leto 2013, in sicer za soavtorstvo strokovne publikacije Sodobna fitoterapija – z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin.


Dne 16. januarja 2014 je Odsek za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" slavil 30-letnico delovanja, slovesnosti pa se je poleg vseh pomembnih sodelavcev odseka in inštituta udeležil tudi minister za infrastrukturo in prostor g. Samo Omerzel. Mednarodna skupina 29 sodelavk in sodelavcev Odseka za reaktorsko tehniko je danes edina raziskovalna skupina v Sloveniji, ki se raziskovalno in strokovno ukvarja z vprašanji jedrske tehnike in jedrske varnosti. Težišče dejavnosti so mednarodno vpete in izjemno odmevne raziskave. Raziskovalno jedro odseka je hkrati tudi pedagoško jedro mednarodno priznane Katedre za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Sodelavci odseka smo pomemben del strokovnega jedra dejavnosti pooblaščenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost, ki jo opravlja Institut "Jožef Stefan".


Institut "Jožef Stefan" je obiskal dologoletni vodja eksperimenta ATLAS prof. Peter Jenni. V torek, 14. januarja 2014, je v Peterlinovem paviljonu imel poljudno predavanje z naslovom The long journey to Higgs boson and beyond at the LHC. Skupina ATLAS ima pomembno vlogo pri raziskavah Higgsovega bozona in tako tudi pri Nobelovi nagradi za fiziko za leto 2013. K temu je prispevala tudi skupina raziskovalcev Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan", ki že od leta 1996 sodeluje pri eksperimentu ATLAS na Velikem hadronskem trkalniku v Cernu.


9. 1. 2014 - Raziskovalci A. Martinez, M. Ravnik, B. Lucero, R. Visvanathan, S. Žumer in I. I. Smalyukh so uspeli prvi realizirati spletanje fizičnih koloidnih vozlov in vozlov nematskega polja. V odmevni reviji Nature Materials so pravkar objavili članek Mutually tangled colloidal knots and induced defect loops in nematic fields, kar je skupno delo eksperimentalne skupine I. Smalyukha z Univerze v Koloradu Boulder (ZDA) in skupine za fiziko mehkih in delno urejenih snovi s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta “Jožef Stefan”. V članku avtorji poročajo o medsebojnem spletanju fizičnih vozlov v obliki mikroskopskih delcev in vozlov v molekulskem ureditvenem polju nematskega tekočega kristala. Opisane raziskave odpirajo nove možnosti za samosestavljanje topoloških superstruktur za uporabo v fotoniki in za modeliranje drugih fizikalnih sistemov s podobnimi topološkimi značilnosti.


7. 1. 2014 - Optical Society of America (OSA), ki je največje svetovno združenje znanstvenikov s področja optike in fotonike, je uvrstila članek "Lasing and waveguiding in smectic - A liquid crystal fibers", objavljen v reviji Optics Express, sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Venkata Subba Rao Jampanija in Igorja Muševiča ter soavtorjev z Max Planck Institute for Dynamics and Self Organization iz Goettingena na portal Spotlight on Optics za december 2013. Na tem portalu OSA vsak mesec objavi komentarje, ki so posvečeni nekaterim posebej izbranim in posebej poudarjenim člankom iz velikega števila revij, ki jih izdaja OSA. Avtorji v članku kot prvi obravnavajo širjenje in sevanje laserske svetlobe iz optičnih vlaken, ki zrastejo sama od sebe, ko zmešamo tekoči kristal in vodo.


Dne 29. januarja 2014 je na Institutu “Jožef Stefan” potekalo srečanje Italijansko-slovenskega foruma z udeležbo italijanske veleposlanice v Sloveniji Rosselle Franchini Sherifis. Na srečanju je direktor prof. dr. Jadran Lenarčič predstavil delo in dosežke Instituta, udeležence pa so s svojimi rezultati in izkušnjami seznanili tudi italijanski doktorski in podoktorski študentje, ki delajo na Institutu.


V okviru Satenine akcije Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu se nadaljujejo poljudnoznanstvena predavanja. Prvo letošnje predavanje bo v petek, 10. januarja, ob 20. uri v Kavarni Union. O celičnem reprogramiranju in gojenju nadomestnih tkiv se bosta pogovarjali dr. Darja Marolt, ki se je pred kratkim vrnila iz ZDA, in Renata Dacinger, urednica oddaje o znanosti na TV Slovenija. Vstop je prost, prijazno vabljeni!


V okvir aktivnosti, ki so spremljale podelitev Nobelove nagrade iz fizike Petru W. Higgsu in Françoisu Englertu konec decembra v Stockholmu, spada tudi izid zbornika Nobel Symposium 154: The Higgs Boson Discovery and Other Recent LHC Results. V zborniku so zbrani prispevki predavateljev, ki jih je Nobelov sklad letos spomladi povabil na prestižno srečanje na gradu Krusenberg severno od Stockholma. Na simpoziju, ki je bil posvečen pregledu stanja raziskav v fiziki osnovnih delcev, predvsem novim rezultatom iz Velikega hadronskega trkalnika(LHC) v CERNu v Ženevi, so se zbrali vrhunski predavatelji, kot sta teoretična fizika John Ellis in Yossi Nir, eksperimentalna fizičarka Fabiola Gianotti in direktor CERNa Rolf-Dieter Heuer. Peter Križan z Instituta "Jožef Stefan" in z Univerze v Ljubljani je na simpoziju predaval o novih spoznanjih v fiziki težkih kvarkov in o načrtih za prihodnost, v katerih igrajo slovenski fiziki pomembno vlogo v okviru projekta Belle II.


V petek, 20. decembra 2013, sta raziskovalce Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Alenko Mertelj, prof. dr. Martina Čopiča, doc. dr. Darjo Lisjak in prof. dr. Miha Drofenika ter direktorja Instituta prof. dr. Jadrana Lenarčiča sprejela predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo.


V torek, 17. decembra 2013, so predstavniki Univerze v Ljubljani, Instituta "Jožef Stefan", Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Tehnološkega parka Ljubljana, Regionalne razvojne agencije LUR, Mestne občine Ljubljana, KRKE, d. d., in FOTONE podpisali pismo o nameri za ustanovitev LJUBLJANSKEGA STIČIŠČA INOVATIVNOSTI (LSI), ki je ključnega pomena za povezovanje akademskih ustanov in gospodarstva v Republiki Sloveniji.


Pomembnost dela raziskovalcev Instituta "Jožef Stefan" je vedno bolj prepoznana tudi v širši javnosti. Doc. dr. Alenka Mertelj je s svojimi sodelavci postala ime decembra na Valu 202, prof. dr. Marko Mikuž pa je med desetimi kandidati za letošnjo Delovo osebnost leta.


V četrtek, 19. decembra 2013, bo na 1. programu TV Slovenija z začetkom ob 16.45 uri na sporedu oddaja Dobra ura z Boštjanom, v kateri bo predstavljeno delo Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko; v ospredju bo predstavitev vojaških raziskav.


Raziskovalci doc. dr. Alenka Mertelj in prof. dr. Martin Čopič z Odseka za kompleksne snovi ter doc. dr. Darja Lisjak in prof. dr. Miha Drofenik z Odseka za sintezo materialov so odkrili feromagnetizem v suspenziji magnetnih nanoploščic v tekočem kristalu. O svojem odkritju so poročali v ugledni reviji Nature. Pred več kot 40 leti sta Broschard in de Gennes menila, da se v suspenziji magnetnih delcev v tekočem kristalu lahko pojavi feromagnetna faza. Eksperimentalno te faze do sedaj še nihče ni uspel udejanjiti, naši raziskovalci pa so odkrili, da dobimo pri hitrem ohlajanju suspenzije magnetnih nanoploščic v tekočem kristalu iz izotropne v tekočekristalno fazo spontano feromagnetno urejanje magnetnih nanoploščic. Objavi članka je v isti reviji v sekciji ”News&Views” posvečen tudi poseben komentar z naslovom Soft-matter physics: Ferromagnetic ferrofluids profesorja Noela Clarka, vodilnega znanstvenika s področja tekočih kristalov z Univerze v Koloradu v ZDA.


Odsek za znanosti o okolju je skupaj z nekaterimi odseki Instituta »Jožef Stefan« v okviru pilotnega razpisa Evropskega raziskovalnega prostora ERA Chair pridobil projekt »ISO FOOD«. Gre za petletni projekt, vreden dva milijona eurov, ki bodo namenjeni predvsem okrepitvi raziskovalne vloge Instituta na področju prehrane v regiji, hkrati pa tudi prenosu tega znanja v okviru mednarodnega doktorskega in podoktorskega usposabljanja v sodelovanju z Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana.


V decembru 2013 si pred direktorjevo pisarno lahko ogledate razstavo ob 150-letnici rojstva ruskega znanstvenika Vladimirja Ivanoviča Vernadskega. Razstavo smo pripravili skupaj z Ruskim centrom in dr. Polono Vreča z Odseka za znanosti o okolju IJS. Vladimir Ivanovič Vernadsky (1863–1945) je med najpomembnejšimi mineralogi in geokemiki ter velja za "očeta" geokemije, biogeokemije ter radiogeologije. Pomembno vlogo je imel tudi pri ruskih jedrskih raziskavah. Njegovo najpomembnejše delo je knjiga »Biosfera« (izšla leta 1926), v kateri je s hipotezo, da je življenje geološka sila, ki oblikuje Zemljo, populariziral pojem »biosfera«.


V četrtek, 5. decembra 2013, je bilo v oddaji Dobra ura z Boštjanom več prispevkov o Reaktorskem infrastrukturnem centru Instituta »Jožef Stefan«. Predstavili so delo operaterja reaktorja, preračunavanje gorivnih elementov in arhitekturo TRIGE.


Sodelavec Odseka za teoretično fiziko doc. dr. Jernej F. Kamenik je 3. decembra 2013 na slavnostni seji senata Univerze v Ljubljani prejel slovesno listino Univerze v Ljubljani za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke.


Od 13. do 15. novembra 2013 je v Portorožu potekala 21. Mednarodna konferenca o materialih in tehnologijah, na kateri sta sodelavki Odseka za nanostrukturne materiale prejeli nagradi za najboljšo predstavitev in najboljši plakat. Mlada raziskovalka Nina Kostevšek (mentorici prof. dr. Spomenka Kobe, doc. dr. Kristina Žužek Rožman) je prejela prvo nagrado za predstavitev z naslovom 'Hybrid FePt/Au Nanoparticles With a Combined Magneto-Photothermal Effect', mlada raziskovalka Marja Jerič (mentor prof. dr. Miran Čeh) pa je prejela nagrado za najboljši plakat za prispevek 'Molten salt synthesis of Nb-doped Sr3Ti2O7 platelet seeds'.


Prof. dr. Zdravko Kutnjak, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi F5 Instituta "Jožef Stefan", je prejel nagrado mentor leta 2013. Nagrado vsako leto podeljuje Društvo mladih raziskovalcev Slovenije in je namenjena najboljšim slovenskim mentorjem mladim raziskovalcem in doktorskim študentom. Prof. Zdravko Kutnjak je bil letos izbran izmed rekordnih 82 nominiranih mentorjev, slovesna podelitev je potekala 27. novembra 2013 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Čestitamo!


V Mariboru so v petek, 22. novembra 2013, podelili letošnje državne nagrade in priznanja na področju znanosti, med dobitniki pa so tudi trije sodelavci Instituta »Jožef Stefan«. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskavah delovanja proteoliznih encimov in njihovi regulaciji je prejel prof. dr. Janko Kos. Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke pri inteligentni analizi podatkov je prejela prof. dr. Nada Lavrač, Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju materialov pa doc. dr. Saša Novak Krmpotič. Vsem dobitnikom nagrad in priznanj iskreno čestitamo!


Novembra 1993 je bil na Institutu "Jožef Stefan" vzpostavljen spletni strežnik s prvimi slovenskimi stranmi in spletno predstavitvijo Slovenije. Slovenija je bila takrat v svetovnem vrhu glede hitrosti razvoja spleta. Pred dvajsetimi leti je strežnik vzpostavil Mark Martinec s sodelavci iz Nacionalnega superračunalniškega centra na Institutu "Jožef Stefan"; takratna spletna predstavitev Slovenije je bila zelo odmevna, sprožila pa je tudi zelo hiter razvoj spletnih tehnologij. Slovenija je takrat delovala kot dinamična in tehnološka napredna država. Ob obletnici so na Institutu »Jožef Stefan« postavili spominske spletne strani.


Center za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" prireja izobraževanje "Javna naročila in energetska učinkovitost stavb", ki bo potekalo 27. novembra 2013 z začetkom ob 10h v prostorih CER - Center energetskih rešitev, BTC v Ljubljani. Namen izobraževanja je prispevati k izboljšanju kompetenc ponudnikov storitev in proizvodov s področja stavb. Izobraževanje je organizirano v okviru projekta EFFECT.


V ponedeljek, 18. 11. 2013, sta v organizaciji francoskega veleposlaništva v Sloveniji Institut "Jožef Stefan" obiskali dr. Francesca Grassia, direktorica združenja francoskih inštitutov CNRS za mednarodno sodelovanje za področje Vzhodne in Srednje Evrope, in dr. Florence Noble, namestnica direktorja Inštituta za biologijo CNRS. Namen obiska je bil priprava dogovora o strateškem sodelovanju.


Prof. dr. Boris Turk, vodja odseka Biokemija, molekularna in strukturna biologija Instituta "Jožef Stefan", je bil izvoljen za člana Academia Europea s sedežem v Londonu v sekciji Biokemija in molekularna biologija.


Od 11. do 16. novembra 2013 je potekala v prostorih knjigarne Konzorcij 27. Frankfurt po Frankfurtu, prodajna razstava najboljših tujih knjig preteklega leta. Poudarek je usmerjen na strokovne knjige. Poseben dogodek je bila okrogla miza s predstavniki Instituta »Jožef Stefan«; poleg direktorja Instituta prof. dr. Jadrana Lenarčiča sta sodelovala še akademika prof. dr. Ivan Bratko in prof. dr. Tadej Bajd, pogovor pa je vodila Vida Petrovčič.


Raziskovalci Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti so pred kratkim objavili pomemben raziskovalni članek v ugledni reviji Molecular Cancer. V njem so predstavili rezultate svojega odkritja, da je človeška fosfolipaza A2 skupine X novo prepoznani mediator osnovnega celičnega lipidnega metabolizma, ki pospešuje rast in preživetje celic raka dojke s spodbujanjem razgradnje maščobnih kislin in nastajanjem posebnih celičnih organelov, lipidnih telesc. Odkritje ni pomembno le za raziskave rakastih, temveč tudi mnogih drugih obolenj, povezanih z nepravilno presnovo maščob. Članek (Pucer in sod.), prosto dostopen na spletu, je že takoj v prvem mesecu po objavi dosegel veliko odmevnost med raziskovalci in si prislužil oznako »Highly accessed« (trenutno 1681 dostopov).


CERN, skupaj s Petrom Higgsom in Françoisom Englertom, je dobitnik nagrade princa Asturije za tehniške in znanstvene raziskave za teoretično napoved in eksperimentalno odkritje Higgsovega bozona. Odkritje Higgsovega bozona je namreč odličen primer, kako Evropa vodi skupna prizadevanja za rešitev enega najglobljih skrivnosti fizike, ta prestižna nagrada pa priznava pomen odkritja in je nagrada tako za teoretične kot za eksperimentalne znanstvenike, ki so to odkritje omogočili. Priznanje gre tudi vsem slovenskim znanstvenikom, ki že od leta 1996 sodelujejo pri eksperimentu ATLAS na Velikem hadronskem trkalniku.


V okviru projekta 6. okvirnega programa PRISM so raziskovalci Odseka za sisteme in vodenje Instituta "Jožef Stefan" ter podjetja Mitol izdelali matematični model za industrijski proces polimerizacije in načrtali algoritem vodenja za učinkovitejše obratovanje procesa. Članek s to tematiko, objavljen v reviji Computers & Chemical Engineering, je po podatkih založbe Elsevier dosegel že več kot 500 ogledov in je uvrščen v skupino najbolj vidnih člankov te revije v zadnjem letu, za kar je dobil tudi priznanje.


Obrtna zbornica Slovenije je ob podelitvi priznanj Podjetnik leta 2013, ki je potekala 16. oktobra 2013, podelila tudi posebno priznanje Institutu "Jožef Stefan" za zasluge pri krepitvi sodelovanje s slovenskim gospodarstvom.


Sodelavca Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" Matej Kanduč in Rudolf Podgornik sta v sodelovanju še z dvema drugima avtorjema objavila članek Perspective: Coulomb fluids — Weak coupling, strong coupling, in between and beyond. V reviji Journal of Chemical Physics (vol. 139, št. 15, oktober 2013) je ta članek postal tudi "featured article", medtem ko je grafika iz tega članka objavljena na naslovnici revije.


14. oktobra 2013 je v organizaciji ARRS potekala na Institutu "Jožef Stefan" predstavitev izjemnih znanstvenih dosežkov v letu 2012 na področju naravoslovno-matematičnih ved, ki se je je udeležil tudi minister dr. Jernej Pikalo. Predstavljeni so bili dosežki štirih skupin z Instituta - program.


Nobelovo nagrado za fiziko sta si razdelila profesorja François Englert in Peter W. Higgs za “teoretično odkritje mehanizma, ki prispeva k našem razumevanju izvora mase subatomskih delcev in ki je bilo nedavno potrjeno z odkritjem napovedanega osnovnega delca pri eksperimentih ATLAS in CMS na Velikem hadronskem trkalniku v CERNu“, kot je zapisano v uradni utemeljitvi Nobelovega odbora. Na IJS smo še posebej ponosni na naš delež pri eksperimentalni potrditvi teoretičnega mehanizma z odkritjem Higgsovega bozona v lanskem letu, saj ducat raziskovalcev Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS že od leta 1996 sodeluje pri eksperimentu ATLAS na Velikem hadronskem trkalniku. "V preteklosti sem že razvil številne robote, vendar sem kmalu spoznal, kako pomemben je videz robota. Podobnost s človekom daje robotu močan občutek dejanske prisotnosti. To je potrdil tudi 'ženski' android ReplieeQ1Expo, ki mi je v izredno zadovoljstvo. Dejstvo pa je, da je pred nami gotovo še dolga pot," je povedal prof. Hiroshi Ishiguro, ki je na Institutu "Jožef Stefan" predaval v petek, 11. oktobra 2013. Na predavanju z naslovom ROBOTI, LJUDJE IN MEDIJI je prof. Ishiguro predstavil razloge, zakaj raziskave na področju interaktivne robotike in androidov niso povezane samo z robotiko, ampak tudi s kognitivnimi znanostmi in nevroznanostjo.


Odsek za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« je zmagal na svetovnem tekmovanju v prepoznavanju aktivnosti (Evaluating AAL System through Competitive Benchmarking). Gre za tekmovanje, kjer si aplikacije ambientalne inteligence prizadevajo ponuditi uporabniku pravo storitev v pravem trenutku, za kar pa morajo razumeti njegovo situacijo. Odsek za inteligentne sisteme (v ekipi so bili Simon Kozina, Hristijan Gjoreski, Matjaž Gams in Mitja Luštrek) je v pripravah na tekmovanje sodeloval s svetovnimi strokovnjaki na področju ambientalne inteligence AAL, razen kupljenih senzorjev pa so sodelavci odseka sami razvili sistem od izvirnih algoritmov, ki inteligentno kombinirajo več načinov, do všivanja senzorjev v oblačila. Med štirimi finalisti so zmago dosegli z najboljšim rezultatom do zdaj, boljšim od lanskoletnega dosežka univerze "Carnegie Mellon" iz ZDA.


Od 2. do 23. oktobra 2013 se bodo v okviru akcije Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu v Kavarni Union zvrstila štiri poljudnoznanstvena predavanja, ki jih organizira SATENA v sodelovanju s sodelavci IJS in drugimi slovenskimi znanstvenimi in visokošolskimi institucijami. Namen akcije je izboljšanje zavedanja pomena in koristnosti znanosti za družbo in gospodarstvo. Predavanja bodo ob sredah ob 19:30.


Dr. Anton Ružič z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" je v septembru prejel zlato priznanje strokovne komisije Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo, ki jo je realiziral s projektnim timom za partnerja iz gospodarstva. Nagrade sta v okviru Dneva inovativnosti 2013 na Brdu pri Kranju podelila slavnostna govornika, predsednik RS Borut Pahor in predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič. Za inovacijo, ki se uporablja v steklarski industriji, je dr. Ružič letos prejel tudi zlato priznanje po izboru območne zbornice GZS Zasavja.


V petek, 27. septembra 2013, je v Ljubljani, Piranu in Novem mestu potekala NOČ RAZISKOVACEV - PROGRAM. Organizirani dogodki so z uporabo priljubljenih komunikacijskih orodij in metod dalo širok vpogled v možnosti, ki jih prinaša poklic raziskovalca. Noč raziskovalcev je vseevropski dogodek, ki se odvija v večini evropskih držav na isti dan.


Evropska komisija je objavila letno poročilo o izvajanju 7. Okvirnega programa »FP7 Monitoring Report« za leto 2012, v katerem je navedla tudi petdeset najuspešnejših evropskih univerz in petdeset najuspešnejših evropskih raziskovalnih inštitutov. Med vsemi se od slovenskih ustanov pojavlja le Institut »Jožef Stefan«, ki zaseda zelo visoko 27. mesto. Naš vrhunski inštitut je v letu 2012 izvajal 141 projektov 7. okvirnega programa in iz tega vira pridobil 6,5 milijona evrov, skupna vrednost podpisanih pogodb pa je že dosegla 26,2 milijona evrov. Na prvem mestu je združenje francoskih inštitutov CNRS, na drugem skupnost nemških inštitutov Fraunhofer, na tretjem združenje italijanskih inštitutov CNR, na petem mestu je združenje nemških inštitutov Max Planck. Po navedenih podatkih je naš inštitut glede na število zaposlenih približno trikrat uspešnejši od omenjenih inštitutov. Največji del 7. okvirnega programa obsegajo projekti znanstveno-tehnološkega sodelovanja - Cooperation 32,4 %, nove ideje - Ideas 7,5 %, izmenjava raziskovalcev People 4,5 %, raziskovalne infrastrukture - Capacities 4,1 % ter skupni raziskovalni centri JRC 1,8 %.


Odsek za sisteme in vodenje Instituta "Jožef Stefan" s podjetjem Domel že vrsto let uspešno sodeluje na področju razvoja diagnostičnih sistemov za avtomatsko končno kontrolo kvalitete elektromotorjev in na področju gorivnih celic (za uspešno sodelovanje sta obe skupini v letu 2010 prejeli tudi nagrado TARAS). To sodelovanje pa je bilo izpostavljeno tudi v oddaji Prava ideja na TV Slovenija 13. septembra 2013.


Odsek za znanosti o okolju je začel nov projekt Life+ na področju javnega zdravja. Gre za projekt CROME, ki bo trajal 42 mesecev in v katerega so vključene ugledne institucije iz Španije, Italije, Grčije in Slovenije. Glavni cilj projekta je preučiti stanje na območju Sredozemlja in predvsem osvetliti problematiko nekaterih ključnih onesnažil, kot so izpostavljenost živemu srebru, arzenu, kloriranim in bromiranim organskim spojinam. Komunikacija rezultatov študij vsem sektorjem družbe ter vključevanje uporabnikov rezultatov v sektorjih javnega zdravja je prav tako med pomembnimi cilji. Kontaktna oseba na IJS je prof. dr. Milena Horvat.


Od 25. do 30. avgusta 2013 je v Regensburgu potekal mednarodni kongres s področja elektronske mikroskopije, ki se ga je udeležilo več kot 1000 udeležencev in razstavljavcev opreme. Na konferenci sta sodelavki Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan« prejeli nagradi za najboljši plakat: mlada raziskovalka Sandra Drev (mentorja doc. dr. Nina Daneu in doc. dr. Aleksander Rečnik) za najboljši plakat v sekciji Keramični, oksidni in geomateriali (MS2) za prispevek 'Twinning and inclusions in chrysoberyl from Pratinhas, Brazil', Medeja Gec pa za najboljši plakat v sekciji Priprava vzorcev (IM7) za prispevek 'Comparison of TEM lamella preparation techniques on titania nanotube-arrays/metal Ti interface'.


23. in 24. 9. 2013 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani poteka konferenca DeRC 2013, kjer bo prof. dr. Ingrid Milošev 24. 9. 2013 vodila panel Cross border eHealthcare. Dogodek bo zelo dobro obiskan od predstavnikov podjetij, univerz, veleposlaništev, različnih javnih institucij in lokalnih skupnosti v Podonavski regiji. Cilj dogodka je krepitev sodelovanja in priprava skupnih projektnih predlogov.


Center za prenos tehnologij in inovacij Instituta “Jožef Stefan” je v okviru 6. Mednarodne konference o prenosu tehnologij, ki je potekala 17. septembra 2013 na Brdu pri Kranju, podelil nagrado za inovacijo z največjim komercialnim potencialom. Nagrada je bila razdeljena na dva dela: prvo nagrado v vrednosti 1 200 evrov so prejeli: doc. dr. Jernej Iskra, Barbara Kapun, prof. dr. Ingrid Milošev in Peter Rodič iz Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta “Jožef Stefan” za inovacijo z naslovom Corrosion protection with hybrid sol-gel coating – “TMZ coating – The most recent approach of protection”, drugo nagrado v vrednosti 800 evrov sta prejela Aleksandra Rashkovska in mentor prof. dr. Roman Trobec iz Odseka za komunikacijske sisteme Instituta “Jožef Stefan” za inovacijo z naslovom Smart thermo therapy: »Towards Personalized Medicine«.


Dne 17. septembra 2013 se je v Evropskem parlamentu v Bruslju v okviru dogodka »Slovenija – dežela zdravja« predstavil tudi Institut »Jožef Stefan«. Enotna videopredstavitev je vključevala uporabo plazme v medicini, mikrolaser kot bodoči inštrument v medicinski diagnostiki, uporabo magnetnih nanomaterialov pri zdravljenju raka, visokoenergijske magnete za prijazno okolje in uporabo v medicini, okoljsko zdravje in hrano, projekt PlanHab in raziskovalni center v Planici, vizualizacijo zbiranja informacij na temo zdravja, biomedicinski merilni nadzor v podporo kardiologiji, nevrologiji in ortopediji ter umetno inteligenco in senzorski sistem za pomoč starejšim osebam in invalidom. Dogodek je bil zelo obiskan, predstavitev Instituta je bila deležna velikega zanimanja obiskovalcev.


Center odličnosti za nizkoogljične tehnologije CO NOT, katerega partner je tudi Odsek za sisteme in vodenje Instituta "Jožef Stefan", in družba Petrol sta skupaj s partnerji v Lescah odprla prvo polnilnico s stisnjenim vodikom v Sloveniji. S tem je naša država nadomestila vrzel na področju uvajanja novih tehnologij pri pogonskih gorivih in se vpisala na evropsko vodikovo pot. Izkoristek v gorivnih celicah je namreč še enkrat večji kot pri motorjih z notranjim zgorevanjem.


Institut "Jožef Stefan" bo obiskal profesor Hiroshi Ishiguro, direktor Laboratorija za inteligentne robote Univerze v Osaki na Japonskem, ki je v svetu poznan po znamenitih androidih, med drugim je izdelal tudi kopijo samega sebe. Njegovo delo odpira mnogotera znanstvena in filozofska vprašanja. Med obiskom si bo ogledal Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko, 11. oktobra 2013 ob 13. uri v Veliki predavalnici pa bo imel tudi predavanje z naslovom Roboti, ljudje in mediji, v katerem bo predstavil serijo androidnih robotov.


Odbor za znanost in tehnologijo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, z njim pa tudi Institut »Jožef Stefan«, je na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju za izjemen prispevek k povezovanju znanosti in gospodarstva prejel zlato priznanje.


Med 9. in 12. septembrom 2013 je na Bledu potekala tradicionalna, že 22. mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo. Konferenco organizira Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije v sodelovanju z Odsekom za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«. V ospredju so bile praktično vse pomembne jedrske teme: izobraževanje, odnosi z javnostmi, reaktorska fizika, termohidravlika, verjetnostne varnostne analize, resne nesreče, jedrska fuzija, delovanje jedrskih elektrarn, materiali, ravnanje z odpadki in reaktorji nove generacije. Slogan letošnje konference je Nove generacije za boljšo prihodnost, o najpomembnejših izzivih in priložnostnih jedrske energije pa je razpravljalo tudi osem uglednih vabljenih predavateljev in več kot 170 avtorjev referatov in posterjev.


Od 22. do 27. avgusta 2013 je bil v Milanu 15. Svetovni kongres imunologije, katerega se je udeležilo več kot 7000 udeležencev, med njimi tudi več Nobelovih nagrajencev. Mlada raziskovalka Katarina Maher z Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan« je prejela nagrado za najboljši plakat na področju naravne imunosti. Nagrado podeljuje zelo ugledna revija Trends in Immunology in je priznanje vrhunskih imunologov doktorskemu delu mlade raziskovalke, njeni mentorici doc.dr. Nataši Kopitar Jerala in odseku.


V angleškem Manchestru bo od 31. avgusta do 4. septembra 2013 potekala 6. Mednarodna konferenca o fiziki kvarka c, na kateri bo sodelovalo okoli 110 fizikov s celega sveta. Med zaključnimi govorci, za katere organizatorji izberejo priznane strokovnjake s posameznega področja, bosta tokrat kar dva sodelavca Instituta "Jožef Stefan": prof. dr. Boštjan Golob za področje eksperimentov in doc. dr. Jernej Fesel Kamenik za področje teorije. Od 15. do 18. septembra 2013 pa bo v Ljubljani s številnimi sodelavci Instituta "Jožef Stefan" potekalo 10. Srečanje Slovenskega biokemijskega društva 2013.


Od 3. do 5. oktobra 2013 bo v Liverpoolu potekal Digital art festival, na katerem bo premierno prikazan tudi film o prvi internetni domeni v nekdanji Jugoslaviji v letu 1989 avtorice Aleksandre Domanović. Z domeno je upravljala in jo registrirala v NIC-u prof. dr. Borka Jerman Blažić, vodja Laboratorija za odprte sisteme in mreže na IJS, ki je ob vzpostavitvi prve internetne linije postavila tudi prvi domenski internetni strežnik (DNS). Domena je bila v uporabi do registracije .SI konec leta 1992, vzdrževana še nekaj let, potem pa je bila predana Beogradu. Po premieri filma 5. oktobra 2013 bo okrogla miza s prof. Borko Jerman Blažič in gospo Mirjano Tasić, ki jo bo vodil predstavnik festivala.


Na prestižni bienalni konferenci Evropskega fizikalnega društva EPS-HEP, ki je potekala v Stockholmu med 18. in 24. julijem 2013, je imel doc. dr. Jernej F. Kamenik, sodelavec Odseka za teoretično fiziko z Instituta »Jožef Stefan«, vabljeno plenarno predavanje z naslovom "Flavour Physics: Theory".


Knjigo Robotics, ki so jo slovenski avtorji T. Bajd, M. Mihelj, J. Lenarčič, A. Stanovnik in M. Munih leta 2010 objavili pri založbi Springer, bodo prevedli tudi v arabščino. Založba Springer je licenco za arabski prevod predala založbi Qassim University. Knjiga se vse bolj uveljavlja kot učbenik osnov robotike po vsem svetu.


Na Institutu »Jožef Stefan« se je 19. avgusta 2013 minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo srečal s Koordinacijo slovenskih raziskovalnih inštitutov KOsRIS. Minister se je predvsem seznanil s problematiko izvajanja dejavnosti na javnih raziskovalnih zavodih.


Dne 13. avgusta 2013 je Institut "Jožef Stefan" obiskal minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan s sodelavci. Minister si je ogledal odsek za Reaktorsko tehniko – R4 in raziskovalni reaktor TRIGA Mark II z vročo celico. Ogled odseka R4 je vodil vodja odseka prof. dr. Leon Cizelj, ki je ministra seznanil dosežki in delom odseka ter tudi s širšo problematiko področja jedrske varnosti v Sloveniji. Pri tem je posebej poudaril nedavni sprejem Instituta v članstvo evropskega združenja ETSON, ki povezuje najpomembnejše evropske organizacije za znanstveno in tehniško podporo pri odločanju o jedrski varnosti. Ogled reaktorja z vročo celico pa je vodil vodja Reaktorskega infrastrukturnega centra prof. dr. Borut Smodiš. Ministra je sprejel tudi direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič.


Sodelavec Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" dr. Tadej Rojac je na povabilo sodeloval pri pripravi preglednega članka o mehanokemiji. Članek z naslovom Hallmarks of mechanochemistry: from nanoparticles to technology, ki zajema pregled s področja mehanokemije, od osnovnih reakcijskih mehanizmov do industrijskih aplikacij, je bil objavljen v ugledni reviji Chemical Society Reviews, s faktorjem vpliva 24,9.


Pri založbi Springer je v seriji "Advances in Industrial Control" izšla knjiga Case Studies in Control - Putting Theory to Work, ki sta jo s pomočjo prispevkov sodelavcev Odseka za sisteme in vodenje Instituta »Jožef Stefan« oblikovala in uredila prof. dr. Stanko Strmčnik in prof. dr. Đani Juričić. Knjiga povzema prizadevanja odseka na področju raziskav naprednih metod vodenja in njihovega prenosa v industrijsko prakso. Spoznanja na temelju dveh desetletij raziskav in več kot 150 uspešnih industrijskih aplikacij na različnih področjih podajajo okvirje, ki bodo olajšali uporabo naprednih konceptov vodenja na realnih sistemih.


V okviru znanstveno tehnološkega posvetovanja med Japonsko in Slovenijo je 12. julija obiskala Institut "Jožef Stefan" japonska delegacija, ki jo je vodil japonski veleposlanik za znanstveno in tehnološko sodelovanje gospod Shin Mauro. V delegaciji so bili visoki predstavniki japonskih ministrstev in agencij. Večji del obiska je potekal v Veliki predavalnici, kjer je potekala predstavitev skupnih sedanjih in načrtovanih projektov inštituta z japonskimi organizacijami. Gostje so obiskali tudi Odsek za okoljske znanosti in Odsek za fiziko trdne snovi.


V 91. letu starosti je umrla italijanska astrofizičarka Margherita Hack. Svetovno znana znanstvenica, ki je živela in zadnja desetletja delovala v Trstu, je leta 2010 obiskala tudi Institut »Jožef Stefan« in predavala pred prepolno dvorano. Bila je članica najprestižnejših astronomskih združenj, dolga leta je bila vodja oddelka za astronomijo na tržaški univerzi. Delala je v številnih ameriških in evropskih observatorijih in bila sodelavka Ese in Nase. Po njej se imenuje asteroid 8558 Hack.


Odsek za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" (E8) vabi na simpozij STROJNO UČENJE IN RAČUNALNIŠKA KREATIVNOST, ki poteka v Veliki predavalnici Instituta v četrtek, 4. 7. 2013, od 9.30 do 16.30. Ob 13h bo udeležence nagovoril direktor prof. dr. Jadran Lenarčič.


Na prestižni konferenci XXVI International Symposium on Lepton Photon Interactions at High Energies, ki je potekala v San Franciscu med 24. in 29. junijem 2013, je doc. dr. Jernej F. Kamenik, sodelavec Odseka za teoretično fiziko z Instituta »Jožef Stefan«, imel vabljeno plenarno predavanje Flavor Constraints on New Physics.


Dne 21. junija 2013 je Institut »Jožef Stefan« podelil priznanja zaslužni znanstvenik Instituta »Jožef Stefan« trem nekdanjim sodelavcem Instituta za pomembne zasluge na področju raziskovalnega in izobraževalnega dela ter za prenašanje znanja na mlajše rodove raziskovalcev. Po sklepih Znanstvenega sveta Instituta so to priznanje prejeli prof. dr. Boris Žemva, prof. dr. Borut Mavko in prof. dr. Raša Pirc - več.


V petek, 14. junija 2013, se je v organizaciji Centra za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" končalo že šesto izobraževanje za evropske energetske menedžerje (EUREM). 121 evropskim energetskim menedžerjem iz preteklih izobraževanj se je tako pridružilo 24 novih, ki sta jim priznanja na sklepni prireditvi podelila mag. Silvo Škornik z Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter direktor prof. dr. Jadran Lenarčič. V okviru izobraževanja EUREM se je do zdaj skupno usposobilo že več kot 3.000 evropskih energetskih menedžerjev iz devetnajstih držav.


Po merilih European Research Ranking je bila Slovenija v letu 2012 na področju pridobivanja evropskih projektov na 7. mestu, najboljši v Sloveniji pa je že vsa leta Institut "Jožef Stefan".


V okviru mreže CECAM (Centre Europeen de Calcul Atomique et Moleculaire) ima doc. dr. Rok Žitko, sodelavec odeka F-1, od 10. do 19. junija 2013 na povabilo prof. M. Fabrizia v International School for Advanced Studies (SISSA) v Trstu serijo predavanj o metodi numerične renormalizacijske grupe (NRG).


Dne 18. junija 2013 je bilo na Institutu "Jožef Stefan" srečanje raziskovalcev Predstavitve dobrih praks - spoj akademskih raziskav z industrijo. Srečanje je organiziralo Slovensko akademijsko tehniško-naravoslovno društvo SATENA in Gospodarska zbornica Slovenije.


Institut »Jožef Stefan« je eden od sodelujočih iz 10 držav pri projektu kidsINNscience, ki razvija inovacije v poučevanju naravoslovnih predmetov, s katerimi bi otroke še bolj navdušili za znanost in tehnologijo. Novinarska konferenca in predstavitev projekta ob njegovem zaključku je bila v četrtek, 13. junija 2013, v ZOOM Kindermuseum, MuseumsOuartier, Museumplatz 1 na Dunaju v Avstriji.


Sodelavca Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan", dr. Jerica Sabotič in dr. Aleš Berlec, sta v pravkar izdano knjigo Sodobna fitoterapija prispevala poglavje z naslovom Zdravilne gobe, ki je prva celovita predstavitev zdravilnih gob v slovenski literaturi. Knjiga Sodobna fitoterapija je prva slovenska knjiga o zdravilnih rastlinah, ki v celoti temelji na znanstveno podprtih raziskavah in kliničnih študijah in je v celoti delo slovenskih avtorjev, strokovnjakov s področja farmacije in mikrobiologije.


V ponedeljek, 20. maja 2013, je Institut "Jožef Stefan" obiskala astronavtka Sunita L. Williams. Direktor prof. dr. Jadran Lenarčič ji je predstavil delovanje Instituta, v nadaljevanju pa si je ogledala nekatere laboratorije (na sliki v pogovoru s prof. dr. Draganom Mihailovićem, vodjem odseka F7). Williamsova se je rodila leta 1965 v Euclidu pri Clevelandu. Je hči Slovenke in Indijca. Med drugim je bila članica odprave Expedition33, ki je lani štiri mesece preživela na mednarodni vesoljski postaji.


Dne 13. in 14. maja so bili na obisku Instituta "Jožef Stefan" predstavniki japonskega podjetja Yaskawa Electric Corporation g. Yukio Nose, direktor robotskega tehnološkega korporacijskega R&D centra, in sodelavca centra g. Shingo Ando in g. Masaru Adachi. Yaskawa Electric Corporation je med največjimi svetovnimi proizvajalci robotov. Tema pogovorov je bila sodelovanje Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko z Yaskawo pri razvoju novih načinov vodenja in učenja večročnih industrijskih robotov in servisnih robotov.


V tednu med 13. in 17. majem 2013 v Stockholmu na Švedskem poteka Nobelov simpozij o rezultatih meritev z Velikim hadronskim trkalnikom (LHC). Namen simpozija je predstavitev eksperimentalnih in teoretičnih rezultatov raziskovanja na LHC in sorodnih projektih, hkrati pa bo simpozij tudi priložnost za razpravo o posledicah rezultatov v širšem kontekstu razvoja fizike osnovnih delcev v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Med vrhunskimi vabljenimi predavatelji je tudi prof. dr. Peter Križan z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta »Jožef Stefan«, ki ima svoje predavanje »Fizika mezonov B na elektronsko-pozitronskih trkalnikih« v torek, 14. maja 2013, ob 9.45.


Dva članka, katerih soavtor je prof. Rudolf Podgornik z Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan«, sta bila pred kratkim izbrana za "Editor's choice" za leto 2012. Prvi članek z naslovom "Wrapping transition and wrapping-mediated interactions for discrete binding along an elastic filament: An exact solution" so za The Journal of Chemical Physics pripravili avtorji David S. Dean, Thomas C. Hammant, Ronald R. Horgan, Ali Naji in Rudolf Podgornik. Drugi članek pa je bil objavljen v Europhysics Letters z naslovom "Interaction of a point charge with the surface of a uniaxial dielectric" in je delo avtorjev Primoža Rebernika Ribiča in Rudolfa Podgornika.


Na letošnjem, že tretjem Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu, ki sta ga organizirala OZS in GR, so se poleg nekaterih fakultet in inštitutov predstavili tudi Center odličnosti Namaste, Center odličnosti Nanocenter in Institut "Jožef Stefan" s svojimi odseki. Na sejmu so bile predstavljene nove tehnologije z različnih področij (elektronika, mehatronika, avtomatika, robotika, OKT, bionika, nanotehnologija idr.) ter primeri dobre prakse povezovanja gospodarstva in znanosti.


Institut "Jožef Stefan" je v sredo, 17. aprila 2013, obiskala predsednica vlade Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek. Predsednica mag. Bratuškova se je najprej srečala z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem, ki ji je predstavil delovanje Instituta ter aktualne vsebine na področju znanosti in raziskovanja, v nadaljevanju obiska pa si je ogledala še nekatere laboratorije. S predsednico vlade RS mag. Alenko Bratušek je bil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo.


Dne 24. marca 1835 se je rodil fizik, matematik in pesnik Jožef Stefan, katerega ime nosi naš inštitut. Stefan velja za enega najuspešnejših slovenskih raziskovalcev do sedaj. Za njegove dosežke ga je odlikoval cesar, kar mu je prineslo pravico do plemiškega naslova, ki pa je ni izkoristil. Diplomiral je iz matematike in fizike na Filozofski fakulteti Univerze na Dunaju. Raziskoval je na vseh tedanjih področjih fizike: mehaniki, hidrodinamiki, akustiki, termodinamiki, kinetični teoriji plinov, kaloriki, teoriji toplotnega sevanja, elektromagnetizmu, optiki. Najbolj je znan po določitvi fizikalnega zakona. Bil je najmlajši redni profesor na Univerzi na Dunaju in v tedanji državi. Bil je predstojnik fizikalnega inštituta ter redni član avstrijske Cesarske akademije znanosti. Bil je tudi njen podpredsednik ter prvi predsednik avstrijskega elektrotehniškega društva. V letih 1876 in 1877 je bil rektor Univerze na Dunaju.


V okviru 21. Dnevov Jožefa Stefana so 20. marca 2013 podelili nagrade zlati znak Jožefa Stefana za najodmevnejše doktorate v preteklih treh letih. Dr. Lev Vidmar je prejel zlati znak za doktorsko delo na področju naravoslovno-matematičnih ved z naslovom Vpliv fononov na fiziko močno koreliranih elektronskih sistemov, dr. Jernej Jorgačevski za doktorsko delo s področja ved o življenju Lastnosti fuzijske pore podganjih laktotrofov v kulturi in dr. Marko Sedlaček za doktorsko delo s področja tehniških ved z naslovom Vpliv topografije na tribološke lastnosti kontaktnih površin. Na slavnostni podelitvi je udeležence poleg direktorja Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadrana Lenarčiča nagovoril tudi predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor.


Svet za srečanja Nobelovih nagrajencev v Lindauu (The Council for the Lindau Nobel Laureate Meetings) vsako leto organizira srečanje Nobelovih nagrajencev z mlajšimi doktorji in raziskovalci. Izmed več tisoč nominiranih s celega sveta so izbrali 550 raziskovalcev, ki se bodo udeležili 63. srečanja z Nobelovimi nagrajenci s področja kemije. Med izbranimi raziskovalci je tudi dr. Kristina Žagar, podoktorska sodelavka z Odseka za nanostukturne materiale, ki se bo konec junija 2013 udeležila srečanja v mestu Lundau v Nemčiji.


Dne 15. marca 2013 je Institut "Jožef Stefan" obiskal dr. Pradeep Monga, direktor sektorja za energijo in klimatske spremembe, UNIDO. Dr. Monga je ekspert na področju energetske politike in načrtovanja ter novih tehnologij v energetiki in finančnih inštrumentov.


Pred začetkom 21. Dnevov Jožefa Stefana je 15. marca 2013 potekalo srečanje z novinarji, ki so se tako seznanili s programom prireditev. Od 18. do 23. marca bodo na Institutu potekale zanimive razprave, predavanja, odprtje razstave in podelitev priznanj; zadnji dan, v soboto, 23. marca, pa bo Dan odprtih vrat, ko bodo raziskovalci predstavili dejavnosti posameznih laboratorijev. V ospredju tokratnega dogajanja bosta prav gotovo okrogli mizi »Higgsov bozon – vse, kar sem želel vedeti, pa si nisem upal vprašati« in »Mediji v laboratorijih«. Slovesna podelitev nagrad zlati znak Jožefa Stefana bo v sredo, 20. marca.


Na konferenci 2013 European Winter Conference on Plasma Spectrochemistry, ki je potekala v dneh med 10. in 15. februarjem 2013 v Krakovu na Poljskem, je Tea Zuliani za poster z naslovom “Cr(VI) determination in soil solution by speciated isotope dilution ICP-MS“ avtorjev Tee Zuliani, Radmile Milačič in Janeza Ščančarja prejela nagrado za odlično predstavitev zelo pomembnih in inovativnih raziskav na področju analizne kemije.


Portal VideoLectues.Net Instituta "Jožef Stefan" je prejel nagrado v okviru iniciative Združenih narodov in UNESCO kot najboljši produkt desetletja v kategoriji "e-znanost in tehnologija". Nagrada in nedavne spremembe na področju spletnega izobraževanja so dokaz, da igra VideoLectures.Net pomembno vlogo v svetu pri preseganju digitalnega razkoraka v izobraževanju z omogočanjem neomejenega, odprtega in brezplačnega dostopa do kvalitetnih predavanj. Globalni forum za informacijsko družbo, ki deluje v okviru ZN in UNESCO, vsaki dve leti podeli WSA-nagrade inovativnim e-storitvam. V letu 2013 WSA praznuje 10-letnico obstoja, v ta namen pa je 48-članska strokovna žirija ovrednotila vseh 200 WSA-zmagovalcev zadnjih deset let in izbrala 8 najboljših. V kategoriji "e-znanost in tehnologija" je, kot rečeno, zmagal portal VideoLectures.Net Instituta "Jožef Stefan". Slavnostna podelitev nagrad bo med 25. in 27. februarjem 2013 v Parizu na sedežu UNESCO, tudi s slovensko udeležbo.


Po dveh uspešnih pogodbenih obdobjih si je skupina Fusion Expo s svojim prizadevnim delom s ponovnim podpisom pogodbe pridobila nadaljevanje projekta še za eno leto. Skupina, ki pod okriljem Slovenske fuzijske asociacije in s finančno podporo Evropske komisije že od leta 2008 sodeluje pri promocijskih dejavnostih organizacije EFDA, je v zadnjih petih letih organizirala 29 razstav po evropskih središčih, za leto 2013 pa je že napovedanih sedem novih razstav. Prva se bo začela že 14. marca v Londonu na festivalu Big Bang Fair. Razstava o fuziji bo predstavljena tudi v nekaterih bolj oddaljenih državah: v Estoniji, na Švedskem, v Latviji, dvakrat v Nemčiji in za konec na Češkem. Lahko si ogledate http://www.efda.org/fusion-expo/ | koledar razstav in utrinke s poti]], marca pa bo mogoče o projektu izvedeti kaj več tudi na Dnevu odprtih vrat v okviru Dnevov Jožefa Stefana.


Ob slovenskem kulturnem prazniku se spomnimo, da je Institut od prvih začetkov izkazoval svoje poslanstvo tudi s posebnim odnosom do slovenske kulture in slovenskega jezika. S svojim delom in mednarodno vpetostjo Institut ni le znanstveno, temveč tudi kulturno središče.


Na mednarodnem sejmu IFAM-Intronika se je tudi letos predstavil Institut »Jožef Stefan« v okviru odbora za znanost in tehnologijo, ki ga pri Obrtni zbornici Slovenije vodi g. Janez Škrlec. Na sejmu so bila predstavljena področja avtomatike, robotike, mehatronike in profesionalne elektronike, merilne tehnike ter bionike. Institut »Jožef Stefan« sta zastopala Odsek za elektronsko keramiko (K5) in Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko (E1). Sejem IFAM-Intronika bo drugo leto praznoval 10. obletnico in je edini sejem v Sloveniji, ki obsega najnovejša tehnološka področja.


Dne 28. in 29. januarja 2013 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala delavnica "Training school on characterization of materials" v okviru akcije COST MP 0904 Single & multiphase ferroics and multiferroics with restricted geometries SIMUFER. Namen delavnice, ki so jo organizirali sodelavci Odseka za elektronsko keramiko, je bil predstaviti predvsem doktorskim študentom osnove rentgenske analize, optične mikroskopije, vrstične in presevne elektronske mikroskopije ter mikroskopije na atomsko silo. Prvi dan je bil namenjen predavanjem, drugi dan so udeleženci v majhnih skupinah spoznali opisane metode analize materialov. Delavnica je bila posvečena nedavno umrli prof. dr. Mariji Kosec, dolgoletni vodji Odseka za elektronsko keramiko.


V skladu z novim statutom Instituta »Jožef Stefan« bodo potekale volitve za tri člane upravnega odbora v ponedeljek, 4. februarja 2013. Izmed petih kandidatov bodo delavci Instituta izvolili tri. Po enega kandidata so predlagale skupnosti odsekov kemije, fizike in elektronike, enega so predlagali reaktorski odseki, enega pa sindikat.


V ponedeljek, 21. januarja 2013, je Institut »Jožef Stefan« obiskal prof. dr. Wolfgang Pribyl, novi predsednik Izvršnega sveta najpomembnejšega avstrijskega tehnološkega inštituta Joanneum Research. Z direktorjem Instituta »Jožef Stefan« sta se pogovarjala o krepitvi povezav na sorodnih raziskovalnih področjih. Joanneum Research, ki je v zadnjih letih izpeljal nekaj organizacijskih posodobitev, je pretežno v lasti avstrijske dežele Štajerske. Inštituta sta že leta 2006 podpisala dogovor o sodelovanju.


Na povabilo direktorja Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadrana Lenarčiča so Institut »Jožef Stefan« v četrtek, 17. januarja 2013, obiskali poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije. Gostje so se najprej seznanili z delovanjem Instituta in z njegovimi dosežki, potem pa so si ogledali tudi nekaj laboratorijev.


Umetna inteligenca je področje raziskav, katere izvorni cilj je izdelati stroj, ki posnema človeško razmišljanje. Eno od najpomembnejših področij umetne inteligence je strojno učenje, katerega cilj je izdelava računalniških programov, ki imajo sposobnost učenja zakonitosti iz podatkov. Knjiga Foundations of Rule Learning (Springer 2012, 334 strani), katere soavtorica je prof.dr. Nada Lavrač, vodja odseka Tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan", predstavlja osnove, tehnike in izbrane aplikacije učenja pravil s področja klasičnega strojnega učenja in sodobnega podatkovnega rudarjenja. Knjiga se lahko uporablja kot učbenik pa tudi kot pripomoček za celovit pregled raziskovalnega dela s tega področja.


Umrla je prof. dr. Marija Kosec, dolgoletna vodja Odseka za elektronsko keramiko, nekdanja predsednica Znanstvenega sveta Instituta "Jožef Stefan". Prof. Koščeva je bila Ambasadorka znanosti Republike Slovenije (2003), dobitnica Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju keramičnih materialov (2006), Puhovega priznanja za razvojne dosežke (2009) in ena redkih Evropejk, ki je prejela ugledno nagrado Ferroelectrics Recognition Award 2010, IEEE Ultrasonics, Ferroelectrics, and Frequency Control Society za izjemen prispevek k znanosti in tehnologiji priprave feroelektričnih prahov, volumenske keramike ter tankih in debelih plasti.


Skupini ATLAS in CMS sta po objavi odkritja bozona pri masi okoli 125 GeV, katerega lastnosti so skladne s Higgsovim bozonom, za prestižno revijo Science pripravili pregledna članka (članek Atlas,članek CMS), namenjena širši znanstveni skupnosti. Pri eksperimentu ATLAS med 3000 znanstveniki sodeluje desetčlanska slovenska skupina sodelavcev Instituta "Jožef Stefan" in Univerze v Ljubljani.


Evropska komisija je imenovala sedem izvedencev, ki bodo izbrali kandidate za naslednjega predsednika Evropskega raziskovalnega sveta (ERS), osrednje agencije Evropske unije za financiranje pionirskih znanosti. Odbor za izbor kandidatov sestavljajo: lord SAINSBURY of Turville, rektor Univerze v Cambridgeu, Catherine CESARSKY, visoka komisarka na francoskem Komisariatu za atomsko energijo (CEA), Suzanne FORTIER, predsednica kanadskega Sveta za raziskave v naravoslovju in tehniških vedah, Michał KLEIBER, predsednik Poljske akademije znanosti, nekdanji član znanstvenega sveta ERS, Jadran LENARČIČ, direktor Instituta "Jožef Stefan", Ljubljana, Erwin NEHER, zaslužni direktor Instituta Max Planck za biofizikalno kemijo, dobitnik Nobelove nagrade za medicino, in Salvatore SETTIS, nekdanji direktor Scuola Normale Superiore v Pisi, nekdanji član znanstvenega sveta ERS - več.


V ponedeljek, 10. decembra 2012, so na Univerzi v Ljubljani podelili rektorjeve nagrade za naj inovacije z velikim tržnim potencialom za leto 2012. Aplikacija Protikorozijske prevleke raziskovalcev Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" je bila razglašena za tretjo najboljšo inovacijo. Avtorji razvoja prevleke so: mladi raziskovalec Peter Rodič, Barbara Kapun, doc. dr. Jernej Iskra pod vodstvom prof. dr. Ingrid Milošev.


Časopis Delo je tudi letos izbral 10 kandidatov, ki so s svojim delom in osebnostjo najbolj zaznamovali iztekajoče se leto. Med desetimi nominiranci za Delovo osebnost leta 2012 je tudi prof. dr. Dragan Mihailović, vodja odseka Kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", kot prvi slovenski znanstvenik, ki je dobil raziskovalno subvencijo Evropskega raziskovalnega sveta.


Društvo mladih raziskovalcev Slovenije je 27. novembra 2012 že četrtič podelilo nagrado Mentor leta najboljšemu mentorju mladih raziskovalcev. Letos so prejeli rekordno število nominacij, 74, mentor leta 2012 pa je postal prof. dr. Boris Žemva z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan".


V tednu od 26. novembra do 2. decembra 2012 je potekal Teden evropske robotike, ki ga je obeležila vrsta prireditev po vsej Evropi. V Sloveniji je potekala konferenca o robotiki na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na kateri so predavali tudi strokovnjaki z Instituta »Jožef Stefan«. Namen teh prireditev je pokazati na vse večji pomen robotike in predstaviti najnovejše znanstvene in tehnološke dosežke, ki spreminjajo naš vsakdan.


Potujoča razstava Fusion Expo, katero v sklopu promocijskih dejavnosti organizacije EFDA (European Fusion Development Agreement) od leta 2008 organizira slovenska fuzijska asociacija, se je ustavila v mestu Aix en Provence v Franciji, v neposredni bližini gradbišča fuzijskega reaktorja ITER. Na slovesnosti ob odprtju sta kolo - elektrarno na človeški pogon poganjala tudi generalni direktor ITER Osamu Motojima (desno) in nekdanji direktor JET-a Jean-Jacques Jacquinot. Razstava se bo končala 28. novembra 2012. Eksponati se bodo z velikim tovornjakom, ki je polepljen v barvah Fusion Expa, vrnili v Slovenijo. Ekipa Fusion Expa si je z marljivim delom pridobila tudi organizacijo razstav v prihodnjem letu.


V petek, 23. novembra 2012, so v Novi Gorici podelili Zoisove nagrade in priznanja, priznanje ambasador znanosti in Puhova priznanja. Med nagrajenci so tudi sodelavci Instituta »Jožef Stefan«: prof. dr. Janez Bonča je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke za raziskave teorije močno sklopljenih elektronov v trdnih snoveh, prof. dr. Boštjan Golob, prof. dr. Samo Korpar in prof. dr. Marko Starič so prejeli Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev, dr. Damir Vrančič in mag. Aleš Svetek pa sta v sodelovanju s podjetjem Danfoss Trata prejela Puhovo priznanje za izum inteligentnih motornih pogonov za ventile. Iskrene čestitke! druge nagrade in utemeljitve.


Tradicionalni direktorjev sprejem za poslovne partnerje bo v sredo, 12. decembra 2012, ob 18. uri, za zaposlene pa v četrtek, 20. decembra 2012, ob 16. uri.


Akademski zbor nacionalne politehniške univerze v Odesi (UNPU) v Ukrajini je podelil častni doktorat (Honorary doctor of ONPU) dr. Radojku Jaćimoviću z Odseka za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan« za dolgoletno uspešno sodelovanje in raziskovanje na področju nevtronske aktivacijske analize.


Na povabilo Vlade Republike Slovenije so od 12. do 16. novembra 2012 na obisku na Institutu "Jožef Stefan" strokovnjaki Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Petčlanska skupina v okviru t. i. misije INSARR (Inegrated Safety Assessment for Research Reactors) pregleduje obratovanje in varnost reaktorja TRIGA Mark II. O svojih ugotovitvah bo poročala Institutu in Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost.


Reaktorski center Instituta "Jožef Stefan" je v torek, 6. novembra 2012, obiskal pomočnik generalnega direktorja IAEA dr. Alexander Bychkov. Po srečanju z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem se je seznanil tudi z delovanjem Odseka za reaktorsko fiziko, Odseka za reaktorsko tehniko, reaktorja TRIGA, skladišča radioaktivnih odpadkov in Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča, v predavanju pa je slovenskim strokovnjakom predstavil aktivnosti in pričakovanja IAEA (International Atomic Energy Agency).


Prof. dr. Dragan Mihailović, vodja Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", je prejemnik subvencije Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za priznane raziskovalce za projekt »Coherent trajectories through symmetry breaking transitions« (Programme “Ideas” - Call identifier: ERC-2012-AdG, Proposal No 320602 – Trajectory). ERC-subvencije za priznane raziskovalce so namenjene spodbujanju izjemnih, že uveljavljenih raziskovalcev in raziskovalk katere koli narodnosti ali starosti, da nadaljujejo prelomne raziskave z visoko stopnjo tveganja, ki odpirajo nove smeri na njihovih raziskovalnih področjih oziroma novih raziskovalnih področjih.


Sodelavec Odseka za teoretično fiziko Jernej Mravlje je oktobra 2012 za svoje podoktorsko sodelovanje na Ecole Polytechnique/College de France v Parizu prejel nagrado "Prix de la Foundation Hugot du College de France".


V torek, 9. oktobra 2012, je na Institutu "Jožef Stefan" potekalo slavnostno odprtje 15. mednarodne konference Informacijska družba 2012. Slavnostna nagovora sta imela minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk in direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič. Organizator konference, Odsek za inteligentne sisteme, je razglasil tudi nagrajence. Nagrada za najslabši dosežek na področju informacijske družbe v letih 2011-2012, informacijska limona, je bila namenjena sporazumu Acta, nagrada za najboljši dosežek, informacijska jagoda, pa enotni mestni kartici Urbana in samopostrežnemu sistemu izposoje koles Bicikelj. Nagrado za tekoče delo je prejel dr. Jure Leskovec, nagrado za življenjsko delo pa prof. dr. Franc Solina. Konferenca Informacijska družba 2012 sicer združuje deset podkonferenc, ki bodo na IJS potekale še do petka, 12. oktobra 2012.


Odsek za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" sodeluje pri projektu 7OP (IP) ABSOLUTE »Aerial Base Stations with Opportunistic Links for Unexpected & Temporary Events«, ki se je začel 1. oktobra 2012. Glavni cilj projekta je razvoj in ovrednotenje inovativnih robustnih arhitektur telekomunikacijskih omrežij, ki so primerna za zagotavljanje varnih širokopasovnih storitev na večjih geografskih področjih, prizadetih zaradi obsežnih nepredvidenih dogodkov (ali nesreče), ki vodijo do delne ali popolne nedostopnosti prizemne komunikacijske infrastrukture, ali zaradi začasnih dogodkov, ki zahtevajo visoko zmogljivost komunikacijskega omrežja. Glavna vloga Odseka za komunikacijske sisteme pri projektu je vzpostavitev in integracija brezžičnih senzorskih omrežij v izrednih razmerah in načrtovanje inovativnih arhitektur za upravljanje mobilnosti. Konzorcij sestavlja 16 partnerjev s tega področja v Evropi (Francija, Italija, Nemčija, Romunija, Slovenija in Velika Britanija) in en partner iz Avstralije. Projekt bo trajal tri leta, na IJS pa ga vodi dr. Mihael Mohorčič.


S posvetom o robotiki, pri katerem sodeluje tudi Institut "Jožef Stefan", se Slovenska akademija znanosti in umetnosti pridružuje več kot tristopetdesetim dogodkom, ki se bodo v evropskem tednu robotike od 26. novembra do 2. decembra 2012 zvrstili v devetnajstih evropskih državah. Cilji evropske robotske koordinacije so premostiti prepad med raziskovanim okoljem in industrijo, promovirati evropsko robotiko, pripeljati razvojne in raziskovalne dosežke na področju robotike v prakso ter preko strateških mrež okrepiti evropsko robotiko. Poseben cilj evropskega tedna robotike pa je vzbuditi pri mladih zanimanje za študij tehnike, naravoslovja in matematike - Program.


Prof. dr. Janez Dolinšek, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Oddelka za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je v septembrski številki revije Chemical Society Reviews kot edini avtor objavil članek z naslovom »Electrical and thermal transport properties of icosahedral and decagonal quasicrystals«. Revija, ki jo izdaja britanska Royal Society of Chemistry, ima zelo visok faktor vpliva (28,76 v letu 2011), v njej pa je mogoče sodelovati le na povabilo urednikov. Objava v tej prestižni reviji je mednarodno priznanje prof. dr. Dolinšku in njegovi skupini za raziskave na področju kvazikristalov. Za področje kvazikristalov je bila leta 2011 podeljena Nobelova nagrada za kemijo izraelskemu znanstveniku Dannyju Shechtmanu.


Dne 19. septembra 2012 je Institut "Jožef Stefan" obiskal veleposlanik Republike Francije v Sloveniji g. Pierre-François Mourier. Spremljala sta ga direktorica Francoskega inštituta v Ljubljani ga. Anne Durufle in ataše za znanstveno sodelovanje na francoskem veleposlaništvu g. Thomas Wellebrouck. Direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič je visokemu gostu podrobno predstavil raziskovalne dosežke, organiziranost in delovanje Instituta ter sodelovanje s francoskimi raziskovalnimi organizacijami. Pogovor je tekel tudi o tem, kako še povečati obseg sodelovanja med slovenskimi in francoskimi raziskovalci.


Dne 8. septembra 2012 so sodelavci Reaktorskega centra Instituta "Jožef Stefan" sodelovali pri popravilu naprave, ki je vsebovala radioaktivni vir. V jeseniški železarni je namreč prišlo do okvare naprave za merjenje debeline jeklenih plošč. Acroni, d. o. o., je o dogodku takoj obvestil Upravo RS za jedrsko varnost, Institut »Jožef Stefan« in Agencijo RAO. Poskrbeli so za transport vira sevanja v Reaktorski center IJS, kjer so napravo še isti dan popravili in vrnili v železarno. S tem so preprečili veliko gospodarsko škodo, obenem pa pokazali, da v kritičnih trenutkih znamo ukrepati hitro in učinkovito.


Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtni zbornici Slovenije je prejel posebno priznanje na 45. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti za celovito predstavitev novih tehnologij in tehnoloških procesov in za povezovanje gospodarstva in znanosti. Odbor je priznanje prejel skupaj s partnerji, med katerimi je tudi Institut »Jožef Stefan«. Tudi letos je Institut »Jožef Stefan« odlično zastopan (na sliki g. Janez Škrlec z OZS in doc. dr. Primož Pelicon z inštitutskega odseka F2).


Dne 5. septembra 2012 so bili na delovnem obisku Instituta "Jožef Stefan" g. Liu Xiaodong, namestnik direktorja Oddelka za znanost in tehnologijo v provinci Liaoning na Kitajskem, g. Zhang Yu, direktor sektorja za Mednarodno sodelovanje Oddelka za znanost in tehnologijo v provinci Liaoning ter prof. Tao Sun iz Lianoning Cancer Hospital and Institute. Na srečanju z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem in vodjo Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo prof. dr. Borisom Turkom so poudarili možnosti sodelovanja med slovenskimi in kitajskimi raziskovalci tako na področju biomedicine in zdravljenja raka, kjer se je to raziskovanje začelo, kot tudi na drugih področjih, ki bi bila lahko zanimiva za Institut.


Neverjetno, da se je to zgodilo še v času mojega življenja.
Peter Higgs

Če bi se spomnil imena vseh teh delcev, bi bil botanik.
Enrico Fermi


Dne 3. septembra 2012 je Institut »Jožef Stefan« obiskal dr. Rethy Chhem, direktor Oddelka za zdravje ljudi Mednarodne agencije za jedrsko varnost (IAEA). Dr. Chhema je sprejel direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič in mu v prijetnem razgovoru predstavil delovanje in pomen IJS, vodja Odseka za fiziko trdne snovi prof. dr. Igor Muševič pa mu je razkazal Laboratorij za fiziko mehke snovi. Srečanje s predstavniki raziskovalne dejavnosti je bilo po besedah dr. Chhema spodbuda za nadaljnje delo in osnova za optimističen pogled v prihodnost.


V četrtek, 6. 9. 2012, med 8.30 in 17.30 bo v Srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani potekal finale mednarodnega tekmovanja doktorskih študentov združenja ENEN (European Nuclear Education Network), ki povezuje evropske deležnike na področju podiplomskega izobraževanja v jedrski tehniki in jedrski varnosti. S svojim raziskovalnim delom se bo predstavilo 12 finalistov, ki so se najbolj izkazali na predizboru. Zmagovalca bo izbrala strokovna komisija, sestavljena iz uglednih profesorjev in raziskovalcev iz ETH Zürich (Švica), Politehnike v Madridu (Španija), Politehnike v Bukarešti (Romunija), Komisariata za atomsko energijo (CEA, Francija), Katoliške univerze Louvain (Belgija) in Politehnike v Torinu (Italija). Komisiji predseduje prof.dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«.


V septembrski številki revije Physics Letters B sta skupini ATLAS in CMS objavili članka o odkritju novega bozona z maso okoli 126 GeV, skladnega s Higgsovim bozonom, ki ga napoveduje Standardni model. Od medijsko odmevne objave rezultatov pred konferenco ICHEP v začetku julija 2012 je eksperiment ATLAS dodal razpade Higgsovega bozona v dva šibka bozona W in s tem izboljšal signifikanco rezultatov na 5,9 sigma. Tudi skupina CMS je dosegla signifikanco 5 sigma, tako da ni več nikakršnih dvomov o obstoju novega bozona. Oba eksperimenta ob Velikem hadronskem trkalniku LHC v CERN-u v Ženevi pridno beležita trke protonov. Skupno število trkov v letu 2012, podano z integrirano luminoznostjo okoli 13 fb-1, je že za faktor dva preseglo tisto, ki je objavljeno v člankih. Do konca leta 2012 tako pričakujemo skupno integrirano luminoznost več kot 20 fb-1, kar bo omogočilo podroben vpogled v lastnosti dolgo pričakovanega Higgsovega bozona. Pri eksperimentu ATLAS že več kot 15 let sodeluje skupina slovenskih znanstvenikov z Instituta "Jožef Stefan" in Univerze v Ljubljani.


Dr. Uroš Tkalec, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi, je na 24. mednarodni konferenci o tekočih kristalih ILCC 2012, ki je potekala med 19. in 24. avgustom v Mainzu, Nemčija, prejel nagrado Glenn H. Brown za izjemnost in odmevnost doktorskega dela. Prestižno nagrado, ki jo vsaki dve leti prejmejo štirje nagrajenci, podeljuje Mednarodna zveza za tekoče kristale (ILCS). Doktorsko delo z naslovom "Meddelčne interakcije in nove koloidne strukture v tankih nematskih plasteh" je bilo obranjeno julija 2010 na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana pod mentorstvom prof. dr. Igorja Muševiča.


Miha Škarabot in Igor Muševič, sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi, F5, Žiga Lokar in Katja Gabrijelčič ter David Wilkes, sodelavec multinacionalnega podjetja Merck s sedežem v Darmstadtu, so na 24. mednarodni konferenci o tekočih kristalih, ki je potekala med 19. in 24. avgustom v Mainzu, prejeli nagrado "Luckhurst-Samulski Prize" za najboljši znanstveni članek, objavljen v mednarodni reviji Liquid Crystals v letu 2011. Nagrado podeljuje vsako leto mednarodna založba Taylor & Francis Group, avtorjem pa je bila nagrada podeljena za članek z naslovom "Atomic force microscope based method of measuring short cholesteric pitch in liquid crystals", objavljenem avgusta 2011 v reviji Liquid Crystals. V članku je opisana nova metoda določanja strukturnih lastnosti tekočih kristalov na nanometrski skali, ki je potencialno pomembna za LCD-prikazalnike naslednje generacije.


Pri mednarodni založbi Springer je konec julija izšla knjiga Robot Mechanisms. Avtorji so Jadran Lenarčič z Instituta »Jožef Stefan«, Tadej Bajd s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Michael M. Stanisic z Notre Dame University v ZDA. Knjiga je v večjem delu prevod slovenske knjige Robotski mehanizmi, vendar vsebuje tudi nekatera nova poglavja. Glavni poudarki so na matematičnem modeliranju robotskih mehanizmov, njihovem gibanju in ocenjevanju. Posebnost knjige je obravnava humanoidnih sistemov.


Od 19. do 20. julija 2012 je v veliki predavalnici na Institutu "Jožef Stefan" potekala 1. Konferenca mladih slovenskih raziskovalcev, podiplomskih in dodiplomskih študentov iz sveta in Slovenije z naslovom Kako od bega možganov do možganske obogatitve. Konferenco, ki se je je udeležilo več kot 200 udeležencev, je organiziral Slovenski svetovni kongres pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS.


Replacement and Original Magnet Engineering Options je naslov projekta v 7. OP, NMP, ki ga vodi Odsek za nanostrukturne materiale z Instituta "Jožef Stefan" in je pri ocenjevanju dosegel najvišje število točk. Cilj projekta je zmanjšati ali v celoti nadomestiti uporabo predvsem težkih redkih zemelj v visokoenergijskih magnetih, ki se uporabljajo na ekološko in energetsko zelo pomembnih področjih, tj. za električna vozila, hibridna vozila in vetrne elektrarne. Osnovni motiv je kitajski embargo na redke zemlje. Kitajska poseduje 97 % vseh svetovnih rudnin, iz katerih se pridobivajo redke zemlje, in to predvsem rudnin, ki vsebujejo dovolj veliko količino težkih redkih zemelj (Dy, Tb); teh v drugih nahajališčih v svetu ni. Konzorcij 12 partnerjev sestavljajo vsi vrhunski laboratoriji s tega področja v Evropi (Avstrija, Francija, Irska, Nemčija, Slovenija, Švica) in industrijski partnerji: Siemens, Vacuumschmelze, Daimler, Valeo in slovenski Kolektor Group. Vrednost projekta je ~4 mio. EUR. Projekt koordinira prof. Spomenka Kobe.


Eksperimenti v CERNu so opazili nov delec, skladen z dolgo iskanim Higgsovim bozonom. Na seminarju v CERN-u sta, kot uverturo v konferenco ICHEP2012 v Melbournu, eksperimenta ATLAS in CMS predstavila preliminarne rezultate iskanja dolgo pričakovanega Higgsovega bozona. Oba eksperimenta sta opazila nov delec z maso okoli 125-126 GeV, kar je približno 135 mas protona. Pri eksperimentu ATLAS med 3000 znanstveniki iz 175 institucij sodeluje tudi deseterica slovenskih znanstvenikov z Instituta "Jožef Stefan" in Univerze v Ljubljani.


V četrtek, 14. junija 2012, so na Kemijskem inštitutu podelili Preglovi nagradi za izjemne dosežke. Nagrajenca sta dr. Anton Kokalj, sodelavec Odseka za fizikalno in organsko kemijo, za raziskave na področju fizikalne kemije in kemijske fizike, in dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta za raziskave na področju materialov za shranjevanje in pretvorbe energije.


Sodelavci Centra za energetsko učinkovitost IJS so v okviru Evropskega tedna trajnostne energije na Magistratu predstavili rezultate študije "Trajnostna mestna infrastruktura - Ljubljana - pogled do leta 2050". Študija je prva tovrstna izdelava trajnostnih energetskih scenarijev za doseganje ciljev leta 2050 pri nas na ravni občine, kar je velik tehnološki in razvojni izziv tako pri pripravi analitičnih podlag še bolj pa pri sami izvedbi. Intenzivno energetska sanacija stavb, učinkovit javni promet in tehnološka prenova voznega parka, uvajanje obnovljivih virov energije, nadaljnji razvoj daljinskega ogrevanja in hlajenja, posodobitev vodovodnega sistema ter prednostna uvedba učinkovitega upravljanja z energijo v Ljubljani so glavni ukrepi, analizirani v dveh scenarijih, ki potrjujejo, da bi do leta 2050 Ljubljana lahko znižala svoje emisije CO2 za 50 % do 80 % glede na leto 2008. S tem bi se tudi bistveno povečala kvaliteta življenja v Ljubljani, vlaganja v nove tehnologije in nova perspektivna delovna mesta namesto v fosilne vire energije pa so tudi velik razvojni izziv tako za javna podjetja kot vse prebivalce mesta.


Od 6. do 9. junija 2012 je v Austria Hotelu v Ljubljani potekalo srečanje »ArcRisk Partner Forum 2012«. ArcRisk je projekt 7. OP z naslovom Arctic Health Risks: Impacts on health in the Arctic and Europe owing to climate-induced changes in contaminant cycling (GA 226534, 2009-2013). Arktično okolje je ponor za onesnažila, ki imajo globalni značaj (npr. obstojna organska onesnažila in živo srebro). Zaradi odlaganja in geokemijskih faktorjev, ki so odvisni od klimatskih sprememb in vplivajo na mobilnost in biorazpoložljivost teh onesnažil, je arktično okolje označeno kot eno najbolj občutljivih v kontekstu klimatskih sprememb. Odsek za znanosti o okolju je vključen v delovne sklope, ki obravnavajo vplive na zdravje in sintezo podatkov v podporo političnega odločanja. Srečanja se je udeležilo 28 udeležencev, partnerjev tega projekta.


Med 30. 5. in 1. 6. 2012 je v organizaciji Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« v Hotelu City v Ljubljani potekalo Letno srečanje mednarodnega raziskovalnega projekta CAMP, največjega raziskovalega programa, ki poteka pod okriljem ameriške zvezne upravne jedrske komisije U.S. NRC (Nuclear Regulatory Commission). Osnovni namen CAMP je razvoj družine računalniških programov, ki so namenjeni predvsem analizam projektnih nezgod v jedrskih elektrarnah. Srečanje je bilo izjemno pomembno za zagotavljanje in krepitev znanstvene in strokovne podpore varni rabi jedrske energije v Sloveniji in v svetu ter je bil lep primer mednarodnega sodelovanja med strokovnjaki iz akademskih, industrijskih in upravnih institucij. Iz Slovenije so sodelovali Institut »Jožef Stefan«, Nuklearna elektrarna Krško (NEK), Gen Energija in Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV).


Članek Effective reduction of polyatomic interferences produced by high chloride and carbon concentrations in determination of Cr(VI) by FPLC-ICP-MS avtorjev Brede Novotnik, Tee Zuliani, Anžeta Martinčiča, Janeza Ščančarja in Radmile Milačič, objavljen v eni vodilnih revij s področja atomske spektormetrije: Journal of Analytical Atomic Spectrometry (2012, 27, 488-495) s faktorjem vpliva 4,37, je bil v mesecu marcu drugi najbolj bran prispevek v omenjeni reviji. Delo pomembno prispeva k rešitvi problema odstranitve poliatomskih interferenc klora in ogljika na m/z 52 in 53 pri določitvah Cr z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS) v kompleksnih matricah, ki vsebujejo visoke koncentracije NaCl in Na2CO3. S tem je omogočena nadaljnja uporaba stabilnih izotopov pri speciaciji kroma, sledenju pogojev kemijskih pretvorb kroma med samim analiznim postopkom in preučevanju oksidacijsko redukcijskih procesov kroma v okoljskih vzorcih.


Raziskovalci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" so v prestižni reviji Advanced Functional Materials (IF 8,49) objavili članek z naslovom Growth of Transparent and Conductive Polycrystalline (0001)-ZnO Films on Glass Substrates Under Low-Temperature Hydrothermal Conditions. Avtorji M. Podlogar, J. J. Richardson (Univesity of California at Santa Barbara, USA), D. Vengust (Odsek za kompleksne snovi F7), N. Daneu, Z. Samardžija, S. Bernik in A. Rečnik v članku poročajo o pripravi tanke plasti ZnO na steklu z 82-odstotno prozornostjo in nizko upornostjo 0,5 Ω cm. Rast goste in visoko orientirane plasti je pojasnjena z mehanizmom prostorsko omejene orientirane rasti. ZnO-plasti so aktualne kot alternativa za ITO (indij-kositer-oksid). Raziskave so bile opravljene v okviru doktorskega študija Matejke Podlogar pod mentorstvom doc. dr. Slavka Bernika.


Članek prof. dr. Rudolfa Podgornika z Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan« je doživel precejšen odmev tudi v širši znanstveni skupnosti. Prof. Podgornik je s sodelavci A. Najijem, J. Sarabadanijem in D. Deanom članek Sample-to-sample torque fluctuations in a system of coaxial randomly charged surfaces objavil v časopisu European Physical Journal E (EPJ E (2012) 35: 24), ki ga izdaja European Physical Society. Odmevi pa so v Physics News, Science Daily, Nanowerk, Science News, Springer News.


V sredo, 25. aprila 2012, je bila na obisku v Sloveniji evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Màire Geoghegan - Quinn. Obisk je bil del komisarkine turneje, med katero v članicah EU predstavlja Obzorje, prihodnji program EU na področju inovacij in raziskav. Med obiskom Instituta »Jožef Stefan« ji je direktor prof. dr. Jadran Lenarčič predstavil Institut in njegovo sodelovanje pri projektih EU, komisarka pa si je ogledala tudi Laboratorij za fiziko mehke snovi.


Institut »Jožef Stefan« je skupaj s sekretariatom Knowledge Economy Network KEN (Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje iz Bruslja) in s sekretariatom Centralnoevropske iniciative - CEI iz Trsta organiziral mednarodno delavnico z naslovom: »Evropska rast: učinkovito partnerstvo med akademsko sfero in gospodarstvom za vzpostavitev na znanju temelječe družbe in gospodarstva«. Udeleženci iz več evropskih držav in Kanade, katere je nagovoril tudi minister dr. Žiga Turk, so sprejeli Stefanovo deklaracijo, ki med drugim poudarja pomen neizogibnih sprememb miselnosti tako v akademski sferi kot v gospodarstvu, da bi se med njima lahko vzpostavilo učinkovito sodelovanje. Poudarja tudi potrebo prilagoditve družbenega in političnega okolja, ki bi pospešilo mobilizacijo intelektualnega potenciala za ekonomijo znanja.


V torek, 10. aprila 2012, smo na Institutu »Jožef Stefan« gostili veleposlanike, akreditirane v Republiki Sloveniji. Uvodni predstavitvi Instituta, ki jo je imel direktor prof. dr. Jadran Lenarčič, in razpravi je sledil ogled nekaterih laboratorijev Instituta. Obisk veleposlanikov je pomemben zaradi vpetosti Instituta v mednarodni prostor in krepitve še boljšega sodelovanja s prijateljskimi državami.


V preteklih letih so raziskovalci oddelkov za Biotehnologijo Instituta »Jožef Stefan« in Nacionalnega inštituta za biologijo raziskovali proteine iz gob, ki jih najdemo v naših gozdovih. Ker je na voljo relativno skromno število podatkov, so jih zbrali skupaj in nadgradili znanje o proteinih. Do zdaj so iz gob namreč izolirali številne proteine (na primer lektine, hidrofobine, inhibitorje proteaz), ki so kazali nekatere edinstvene lastnosti, ki jih ne najdemo drugje. Številni med njimi lahko tako ponudijo rešitve za še nerešene medicinske in biotehnološke probleme, kot so odpornost mikroorganizmov proti antibiotikom, nizki donosi pridelkov ter zahteve po obnovljivih virih energije. Pregledni članek z naslovom Proteins of higher fungi - from forest to application je bil objavljen v ugledni reviji Trends in Biotechnology.


Institut »Jožef Stefan« je sodeloval s sekcijo elektronikov in mehatronikov pri Obrtni zbornici Slovenije na sejmu LOS 2012, ki je med 21. in 24. marcem 2012 potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Raziskovalci in direktor Instituta »Jožef Stefan« pa so sooblikovali tudi 8. nanotehnološki dan, ki je v okviru sejma potekal 22. marca 2012.


Obstojita dve vrsti ljudi; taki, ki mislijo, da obstajata dve vrsti ljudi, in taki, ki tega ne mislijo.

--- Na Institutu »Jožef Stefan« so med 19. in 24. marcem 2012 potekali letošnji Dnevi Jožefa Stefana. V ponedeljek, 19. marca, je o ultrahladnih atomih predaval prof. dr. Rudi Grimm z Univerze v Innsbrucku, po predavanju smo odprli razstavo akademskega slikarja Bogdana Borčića. V torek, 20. marca, je pol stoletja kemije žlahtnih plinov predstavil prof. dr. Boris Žemva (IJS), v sredo, 21. marca, je prof. ddr. Boris Turk (IJS) predaval o biomedicini, v četrtek, 22. marca, smo organizirali okroglo mizo »Bolonjski študij za kakovostno znanje«, v petek, 23. marca, je o razvoju fizike osnovnih delcev spregovoril prof. dr. Gabrijel Kernel (IJS). V soboto, 24. marca 2012, na dan rojstva Jožefa Stefana, pa je bil tradicionalen dan odprtih vrat.


Na Institutu »Jožef Stefan« so v sredo, 21. marca 2012, podelili nagrade zlati znak Jožefa Stefana. Letošnji dobitniki nagrad so dr. Andrej Gams za odmevnost doktorskega dela na področju tehniških ved »Vodenje periodičnega in aperiodičnega gibanja robotov z uporabo nelinearnih oscilatorjev«, na predlog akademika prof. dr. Tadeja Bajda, dr. Petra Brožič za odmevnost doktorskega dela na področju ved o življenju »Priprava rekombinantnih človeških hidroksisteroid-dehidrogenaz in študije njihovih inhibitorjev«, na predlog mentorice prof. dr. Tee Lanišnik Rižner, in dr. Jernej Mravlje za odmevnost doktorskega dela na področju naravoslovno-matematičnih ved »Vpliv fononov na transport elektronov v nanoskopskih sistemih«, na predlog mentorja prof. dr. Antona Ramšaka.

Podelitve zlatih znakov Jožefa Stefana se je udeležil tudi minister dr. Žiga Turk.


World Wide Web Consortium (W3C), organizacija za standardizacijo tehnologij svetovnega spleta, je ustanovil novo delovno skupino za standardizacijo preprostega ustvarjanja vsebine na spletu v svetovnih jezikih. Naloga prihajajočega standarda je standardizacija avtomatiziranega in ročnega prevajanja ter prirejanja vsebin lokalnim potrebam. Član delovne skupine je tudi Laboratorij za umetno inteligenco Instituta »Jožef Stefan«, ki bo skrbel za standardizacijo uporabe jezikovnih orodij za analizo besedila, ki se uporabljajo pri ustvarjanju vsebine, od ustvarjanja do prikazovanja končnim uporabnikom. Sodelovanje delovne skupine je podprto tudi od projekta LT-Web v 7. okvirnem programu Evropske komisije.


Sodelavca Odseka za reaktorsko tehniko dr. Ivo Kljenak in dr. Marko Matkovič sta 12. marca 2012 sodelovala pri poskusu zgorevanja vodika z navpičnim širjenjem plamena v zadrževalnem hramu, ki so ga na predlog dr. Kljenaka izvedli na Karlsruhe Institute of Technology v Nemčiji. Poskus v zaprtem prostoru valjaste oblike, velikem 220 m3, je bil izveden v okviru Evropskega raziskovalnega projekta LACOMECO in raziskovalnega projekta ARRS “Poskus in simulacija zgorevanja vodika v eksperimentalni napravi zadrževalnega hrama jedrske elektrarne”.


Sodelavec Odseka za fizikalno in organsko kemijo, doc. dr. Jernej Iskra je uredil knjigo za ugledno založbo Springer. Knjiga z naslovom Halogenated Heterocycles: Synthesis, Application and Environment je izšla v seriji knjig Topics in Heterocyclic Chemistry. Halogenirane heterociklične spojine so v prerezu dveh zelo pomembnih in širokih področij organske kemije - halogeniranih molekul in heterocikličnih spojin. Glede na široko področje so v knjigi podane nove raziskave ključnih transformacij in strategij, ki omogočajo sintezo posameznih strukturnih elementov halogeniranih heterociklov. Zaradi tesne povezanosti med temi spojinami z bioaktivnostjo, knjiga podaja tudi raziskave o interakciji halogeniranih heterociklov z okoljem.


Na Institutu »Jožef Stefan« je v organizaciji Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev od 29. februarja do 2. marca 2012 potekala mednarodna delavnica 7th “Trento” Workshop on Advanced Silicon Radiation Detectors (3D and P-type Technologies). Štirideset znanstvenikov s celega sveta je predstavilo najnovejše rezultate raziskav pri razvoju detektorjev za nabite delce, ki bodo lahko delovali tudi v visokih sevalnih poljih prihodnjih eksperimentov v fiziki osnovnih delcev. Še pred nekaj leti je kazalo, da bodo detektorji utrpeli preveč sevalnih poškodb, sedaj pa so rezultati obetajoči. K uspešnemu delovanju detektorjev bo pripomoglo tudi pomnoževanje nosilcev naboja, ki je bilo v teh detektorjih odkrito na podlagi meritev, ki so bile narejene na Odseku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS in po obsevanjih senzorjev na Reaktorju v Podgorici.


Dne 27. in 28. februarja 2012 se je v Veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan« odvijal tradicionalni dan mladih raziskovalcev KMBO (Kemija, Materiali, Biokemija in Okolje). Glavni organizator letošnjega 6. dneva MR-jev so bili sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale. Dogodka se je udeležilo okoli 100 mladih in malo manj mladih raziskovalcev. Prvi dan je vključeval dve vabljeni predavanji, in sicer g. Zdravka Zupančiča s Šole retorike in dr. Neže Finžgar iz podjetja Envit, d. o. o. Drugi dan so sledila predavanja mladih raziskovalcev, ki končujejo študij, drugi mladi raziskovalci pa so svoje delo predstavili s posterji.


Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Jadran Lenarčič je 22. februarja 2012 na povabilo direktorice obiskal Institut Ruđer Bošković v Zagrebu. Ob tej priložnosti je prof. Lenarčič predaval o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji in o dosežkih našega inštituta ter opravil več srečanj z najpomembnejšimi znanstveniki zagrebškega inštituta. Srečal se je tudi z direktorjem Instituta za fiziko v Zagrebu, s katerim poteka že dolgoletno sodelovanje.


Sodelavca Odseka za teoretično fiziko A. Lošdorfer Božič in R. Podgornik sta v sodelovanju z A. Šiberjem z Instituta za fiziko v Zagrebu objavila članek "Energies and pressures in viruses: contribution of nonspecific electrostatic interactions" v časopisu Physical Chemistry Chemical Physics, ki ga izdaja Royal Society of Chemistry. Članek, ki je objavljen kot »cover article«, in naslovnica sta dostopna na naslovu - Članek.


16. februarja 2012 je na ICJT na Reaktorskem centru potekala delavnica z okroglo mizo »Zajem, obdelava in uporaba podatkov o okolju in prostoru: GEO, GMES in nacionalne aktivnosti v Sloveniji«. Udeležilo se je je 68 raziskovalcev, predstavnikov industrije in državnih inštitucij, ki delujejo na področjih, ki jih pokrivajo GEO (Group on Earth Observations), GEOSS (Global Earth Observation System of Systems) in GMES (Global Monitoring for Environment and Security). Delavnico so skupaj organizirali Institut »Jožef Stefan« (Odsek za komunikacijske sisteme in Odsek za znanost o okolju), Center odličnosti Vesolje SI in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v okviru treh evropskih projektov 7. okvirnega programa (BalkanGeoNet, Observe in EGIDA).


10. februarja 2012 je Odsek za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« v sklopu evropskega projekta 7. okvirnega programa TRASNUSAFE (Training Schemes on Nuclear Safety Culture) organiziral delavnico za podonavsko regijo. Cilj projekta TRASNUSAFE je oblikovanje, razvoj in potrjevanje izobraževalnih programov na področju varnostne kulture za jedrsko industrijo in medicinski sektor. Izobraževalni programi bodo razviti za profesionalce, ki so zelo odgovorni za vodenje jedrskih naprav, bolnic in druge industrije, kjer imamo opravka s sevanjem in njegovim tveganjem.


Ob zaključku leta kemije 2011 je bila izdana posebna znamka z žigom. Fotografija v znamki prikazuje pripravo kriptonovega difluorida na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan". Avtor fotografije je doc. dr. Gašper Tavčar.


Institut "Jožef Stefan" je skupaj z odborom za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije med 25. in 27. januarjem 2012 sodeloval na mednarodnem sejmu IFAM - Intronika 2012 v Celju. Med skupno 124 razstavljalci sta se posebej predstavila Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko ter Odsek za elektronsko keramiko, svoje delovanje pa je predstavil tudi Center odličnosti NAMASTE.


Letošnji Forum nacionalnega instituta za bolezen Minamata (NIMD) v Minamati na Japonskem je bil posvečen izmenjavi raziskovalnih dosežkov na področju živega srebra na Institutu "Jožef Stefan" in NIMD. M. Horvat, N. Ogrinc in J. Tratnik, sodelavke odseka za Znanosti o okolju, so poročale o najnovejših raziskavah na področju okoljskega modeliranja, uporabe novih orodij za identifikacijo virov in poti živega srebra v okolju ter o okoljskih zdravstvenih raziskavah. Foruma sta se udeležila tudi predstavnika Idrijskega muzeja ter Rudnika živega srebra. Forum tako pomeni še en pomemben mejnik k ustvarjanju trajnega sodelovanja med Minamato in Idrijo, kar je potrdila tudi udeležba župana Minamate g. M. Miyamota na Forumu.


Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale (K. Žagar, A. Rečnik in M. Čeh) so v sodelovanju s kolegi z »University of Barcelona« in »Catalonia Institute for Energy Research” izdelali prototip senzorja vlage na osnovi posameznih BaTiO3-nanopalčk. Članek, objavljen v Nanotechnology, je dobil priznanje »Latest Journal Highlights Articles”. Informacija je dostopna na http://nanotechweb.org/cws/article/lab/48371


Na Bledu je od 18. do 20. januarja 2012 potekalo tridnevno uvodno srečanje mednarodnega raziskovalnega projekta XLike. Projekt bo trajal tri leta, raziskovalne institucije: Institut »Jožef Stefan« kot nosilec, španska Politehniška univerza Katalonije, nemški Inštitut za tehnologijo Karlsruhe, Univerza v Zagrebu, kitajska Univerza Tsinghua, špansko informacijsko tehnološko podjetje Isoco in Slovenska tiskovna agencija (STA) ter medijski hiši Bloomberg in The New York Times pa nameravajo z združitvijo dognanj z različnih znanstvenih področij narediti napredek na področju razumevanja osnovnih sporočil v besedilih, ki so v različnih jezikih objavljena na internetu in na spletnih družabnih omrežjih.


12. januarja 2012 so sodelavci Odseka za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan«, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Institut za fizikalno biologijo skupaj s partnerji pri EU-projektu HydroNet na akumulacijskem jezeru Most na Soči testirali delovanje vodnih robotov. Projekt je bil namenjen oblikovanju, razvoju in testiranju nove tehnološke platforme, ki omogoča izboljšani nadzor vodnih teles, in sicer na podlagi mreže senzorjev, povezanih z avtonomnimi plavajočimi roboti, vpetimi v informacijsko infrastrukturo, vodeno z umetno inteligenco. Pravkar končano tretje leto trajanja projekta HydroNet odlikuje uspešno oblikovanje strukture robota z vsemi podsistemi, ki vključujejo integracijo mehanskih, fluidnih in elektronskih sestavnih delov. Senzorski sistem poleg klasičnih meritev v vodi, kot so temperatura, pH, raztopljeni kisik in redoks potencial izmeri koncentracije živega srebra, kadmija, kroma in ogljikovodikov. Robot je zmožen v enkratni misiji opraviti 40 km poti in vzorčiti do globine 50 m. Primeren je za mirnejše vode, kot so jezera, akumulacijska zajetja, obalne vode ter lagune in počasne reke. V nadaljevanju bodo roboti v uporabi za nadgradnjo senzorskih sistemov, ki jih bomo v veliki meri uporabljali za raziskave onesnaženosti slovenskega morja.


Od leta 2005 do decembra 2011 je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije neposredno sodelovala z Institutom "Jožef Stefan" pri najrazličnejših dogodkih že več kot 40-krat. Sodelovanje med OZS in IJS je bilo na strokovnih seminarjih, tehnoloških dnevih, nanotehnoloških dnevih, konferencah in srečanjih gospodarstva in znanosti ter na skupnih sejemskih predstavitvah. Obrtno podjetniška zbornica Slovenije je z odborom za znanost in tehnologijo pri (OZS) izpeljala veliko skupnih informativnih, izobraževalnih in promocijskih dogodkov.


Prof. dr. Peter Prelovšek, sodelavec Odseka za teoretično fiziko, je bil na povabilo glavega urednika imenovan za člana uredniškega odbora ugledne mednarodne revije Physical Review Letters. Revijo izdaja ameriško fizikalno društvo American Physical Society. Področje uredniške odgovornosti dr. Prelovška je fizika kondenzirane materije. Imenovanje velja za obdobje treh let z možnostjo podaljšanja.


Na povabilo Evropske komisije se je prof. dr. Spomenka Kobe v Tokiu na Japonskem udeležila “EU-Japanese Experts' Workshop on the substitution of critical materials”, v organizaciji Evropske komisije (European Commission's Directorate General for Research and Innovation - DG RTD) in Japonske Agencije za Znanost in Tehnologijo (The Japanese Science and Technology Agency - JST). Tema posvetovanja je bila “Substitution of Critical Raw Materials”. Posvetovanja so se udeležili štirje evropski eksperti (Danska, Nemčija, Slovenija, Irska) in pet japonskih. Rezultati posvetovanja so sklepi, ki bodo osnova za aktivno sodelovanje Evropa-Japonska na področju materialov, kritičnih tako s stališča tveganosti zaradi (ne)dostopnih surovin kot tudi toksičnosti in okoljskega vpliva. Poročilo o dogodku bo objavljeno na http://ec.europa.eu/research/industrial_technologies/materials-blog_en.html


18. decembra 2011 je izšla četrta letošnja številka revije Acta Chimica Slovenica. Posvečena je pokojnemu akademiku profesorju Francu Gubenšku, enemu vodilnih biokemikov, nekdanjemu sodelavcu Instituta "Jožef Stefan" in v letih 1997-2005 tudi predsedniku Upravnega odbora IJS. Številko, v katero so prispevali svoje članke ugledni raziskovalci s področja toksinologije, je uredil profesor Igor Križaj.


Mentor leta 2011 po izboru Društva mladih raziskovalcev Slovenije je postal prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi na Institutu "Jožef Stefan". Prof. Muševič zagovarja raziskovalno svobodo, spodbudo k uspehu in preizkušanje tudi najbolj nenavadnih vprašanj. Mladi raziskovalci cenijo tudi pomoč, ki presega okvire strokovnosti in sega v domeno človeških odnosov, prof. Muševiča pa odlikujejo še izkušnje in kanček vizionarstva. Zaradi vseh njegovih odlik so prof. dr. Igorja Muševiča 19. decembra 2011 za Ime tedna izglasovali tudi poslušalci Vala 202 !


V torek, 13. decembra 2011, sta raziskovalni skupini ATLAS (vodja slovenskih raziskovalcev je prof. dr. Marko Mikuž) in CMS v Ženevi predstavili zadnje rezultate raziskav o enem najbolj vročih lovov v fiziki delcev, iskanju Higgsovega bozona. Predstavljeni rezultati se nanašajo na analizo trkov protonov v letu 2011, zaznanih na Velikem hadronskem trkalniku LHC v Evropskem središču za fiziko delcev CERN v Ženevi. Ob brezhibnem delovanju trkalnika in velikih naporih okoli 6000 sodelujočih znanstvenikov na obeh velikih detektorjih so rezultati bistveno presegli zastavljene cilje. Prisotnost Higgsovega bozona sta eksperimenta omejila na ozek pas med 115 GeV in 130 GeV, pri čemer se okoli 125 GeV kaže presežek dogodkov, ki je skladen z napovedmi za tvorbo Higgsovega bozona v Standarnem modelu. Ta presežek je ob zbranem naboru podatkov sicer še mogoče razlagati kot spreminjanje ozadja, tako da bo za nedvoumno potrditev obstoja Higgsovega bozona s takšno maso potrebno počakati na podatke v naslednjem letu.


V sredo, 7. decembra 2011, je na Institutu "Jožef Stefan" potekal božično-novoletni sprejem za poslovne partnerje. Prijetno srečanje v predprazničnem razpoloženju je bilo tudi odlična priložnost za podelitev nagrade ČASTNI ČLAN INSTITUTA "JOŽEF STEFAN", ki jo je prejel prof. dr. Jean-Marie Dubois, direktor Instituta Jean Lamour in Laboratoire de Science et Geniedes Materiaux et de Metallurgie, Ecole des Mines de Nancy, Francija.


V torek, 6. decembra 2011, je na natečaju ljubljanske univerze za rektorjevo nagrado za najinovacijo tretje mesto zasedla ideja Priprava večnamenskih magnetnih nanodelcev prihodnjega podjetja Nano Scientific. Član podjetniške ideje je doktorski študent Slavko Kralj, mladi raziskovalec na Odseku za sintezo materialov Instituta "Jožef Stefan". Avtorji združujejo komplementarna znanja za pripravo večnamenskih magnetnih nanodelcev po specifičnih željah naročnikov in bodo svoje znanje na inovativen način tržili drugim raziskovalcem ter tako posredno omogočali nove raziskovalno-razvojne preboje.


Skupina raziskovalcev, ki sodeluje v okviru COST-projekta »NanoTP«, v katerega so vključeni tudi raziskovalci z Odseka za fiziko trdne snovi, je v reviji Nature Photonics objavila članek z naslovom »Nanoscale spectroscopy with polarized X-rays by NEXAFS-TXM« (doi:10.1038/nphoton.2011.268). V članku so avtorji za karakterizacijo elektronskih stanj in lokalnih struktur v natrij titanatnih nanopasovih uporabili kombinacijo dveh tehnik, in sicer NEXAFS in TXM. S tem so dosegli izredno visoko ločljivost meritev, predvsem pa se je prednost kombinacije obeh tehnik (NEXAFS-TXM) pokazala v tem, da so meritve potekale na istem delu vzorca in da je serija posnetih slik zajela veliko število nanostruktur tako, da je meritev že sama po sebi vsebovala statistično informacijo. Ta način karakterizacije nanostruktur v kombinaciji z NEXFS-TXM-tehnikama odpira nove možnosti pri raziskavah na nanoskali. članek


V Ljubljani so v četrtek, 24. novembra 2011, podelili najvišje državne nagrade na področju znanosti, med dobitniki pa so tudi sodelavci Instituta »Jožef Stefan«. Zoisovo nagrado za življenjsko delo v fiziki je prejel akademik prof. dr. Gabrijel Kernel, Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju anorganske kemije fluora pa prof. dr. Boris Žemva. Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju prenosa signalov s proteazami so podelili prof. ddr. Borisu Turku, Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju biokompatibilnosti materialov in eksperimentalne ortopedije prof. dr. Ingrid Milošev. Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso pa sta poleg Ludvika Kumarja iz Kolektorja prejela tudi prof. dr. Miran Mozetič in doc. dr. Uroš Cvelbar.


Revija SCIENCE je v petek, 1. julija 2011, objavila članek z naslovom "Reconfigurable Knots and Links in Chiral Nematic Colloids", ki so ga napisali slovenski avtorji Uroš Tkalec, Miha Ravnik, Simon Čopar, Slobodan Žumer in Igor Muševič, sodelavci Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V članku avtorji poročajo o vozlih in spletih, ki so jih opazili in teorijsko pojasnili v koloidni mešanici tekočih kristalov in mikroskopsko majhnih steklenih kroglic. Objavljeno delo o vozlih in spletih v tekočekristalnih koloidih ni zgolj ena od redkih praktičnih upodobitev topološke teorije v fiziki, temveč ima tudi potencialni praktični pomen. Avtorji si namreč obetajo, da bodo vozle in splete v tekočih kristalih dejansko uporabili za vezavo in izdelavo fotonske snovi za uravnavanje toka svetlobnih informacij po optičnih mikrovezjih iz tekočih kristalov. Objavi članka je v isti številki posvečen tudi poseben komentar profesorja Randalla Kamiena, vodilnega teoretika s področja topologije mehke snovi iz Univerze v Pensilvaniji v ZDA.


Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale: Kristina Žagar, doc. dr. Aleksander Rečnik in prof. Miran Čeh, so pri študiju mehanizma urejanja nanokristalov v 2D-geometrijah prišli do izredno pomembnih znanstvenih ugotovitev, objavljenih v reviji Nanotechnology. Opisali so nenavaden pojav kristalizacije, ki povzroči samourejanje kristaliničnega SrTiO3 v submikrometrskih cevkah v skoraj popoln sklop kocka-na-kocko in kocka-na-steno.


Na 19. konferenci o materialih in tehnologijah, ki je potekala 22. in 23. novembra 2011 v Portorožu, sta na tekmovanju mladih raziskovalcev nastopila sodelavca z Odseka za elektronsko keramiko Alja Kupec in Jurij Koruza. Jurij je za svojo predstavitev teme "Microstructure development upon two-stage sintering of nano-sodium niobate" prejel nagrado za področje anorganskih materialov.


Institut "Jožef Stefan" je za sistem Pedius za računalniško podprto restavriranje stenskih poslikav prejel srebrno priznanje za odličnost uporabe ustvarjalnih industrij na 6. slovenskem forumu inovacij, ki je potekal 22. in 23. novembra 2011 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Pedius omogoča digitalizacijo, evidentiranje in pomoč pri sestavljanju ometnih fragmentov v prvotno stensko poslikavo. Ker sestavljanje poteka na računalniku, ni potrebno fizično preizkušanje postavitev v peskovniku, kar prihrani čas in prepreči dodatne poškodbe fragmentov. Sistem preizkusno uporabljajo v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Avtorji inovacije so Bogdan Filipič, Miha Mlakar, Erik Dovgan in Tea Tušar iz Skupine za računsko inteligenco Odseka za inteligentne sisteme. več


V sredo, 23. novembra 2011, je na povabilo direktorja Institut "Jožef Stefan" obiskal predsednik in glavni direktor najpomembnejšega finskega raziskovalno-tehnološkega inštituta VTT Prof. dr. Erkki Leppävuori. V organizaciji Inženirske akademije Slovenije je dr. Leppävuori predaval v sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše. VTT (Valtion Teknillinen Tutkimuskeskus – Finski tehnološki raziskovalni center) je bil ustanovljen leta 1942 in danes zaposluje 3100 ljudi. Letni promet presega 292 milijonov evrov. VTT je tako največje multidisciplinarno raziskovalno središče v severni Evropi.


Znanost je - kako narediti nemogoče mogoče (J. L.); birokracija je - kako narediti mogoče nemogoče (Javier Pascual Salcedo).


Na Odseku za elektronsko keramiko so v sodelovanju s Centrom odličnosti NAMASTE izdelali 3D LTCC- strukture z izrazito tankimi votlinami. Tehnologija za izdelavo geometrijsko pravilne votline z veliko horizontalno (18 mm) in zelo majhno (35 µm) vertikalno dimenzijo ter hkrati tanko steno pomeni izjemen tehnološki dosežek, ki bo s pridom uporabljen za izdelavo keramičnih mikrosistemov.


Na inštitutu KEK v Tsukubi na Japonskem se je z direktorjevim simboličnim pritiskom na gumb zadnjič zaustavil žarek v trkalniku KEKB. S tem se je končalo obdobje zajemanja podatkov enega najuspešnejših detektorjev v fiziki osnovnih delcev zadnjega desetletja, detektorja Belle. V več kot desetletju meritev z detektorjem so bile med drugim natančno potrjene napovedi modela Kobayashi in Maskawa, ki teoretično opisuje kršitev simetrije CP v svetu osnovnih delcev. Meritve z detektorjem Belle ter sestrskim detektorjem BaBar v ameriškem središču SLAC so odprle pot obema japonskima teoretikoma do Nobelove nagrade za fiziko l. 2008. Konec zajemanja podatkov pomeni hkrati pričetek novega obdobja raziskav na meji dosegljive natančnosti v fiziki delcev. Do leta 2014 bosta namreč pospeševalnik in detektor posodobljena ter pripravljena za iskanje procesov in delcev, ki doslej niso bili opaženi in niso zajeti v teoretičnem opisu interakcij med osnovnimi delci - Standardnem modelu. Pri projektu sodeluje skoraj 400 raziskovalcev iz 13 držav, vodja skupine je prof. Peter Križan, fizikalni koordinator projekta pa izr. prof. Boštjan Golob, oba z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS. Slovesnost ob uradni odobritvi projekta bo v začetku aprila v Tsukubi.


Na Institutu "Jožef Stefan" so 21. novembra počastili 25-letnico podiplomskega študija jedrske tehnike. Sporazum, s katerim sta ustvarila okvir za začetek študija, sta leta 1986 podpisala prof. dr. Jože Marsel, dekan takratne Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, in direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Tomaž Kalin. V tem času je s področja jedrske tehnike na Oddelku za fiziko takratne Fakultete za naravoslovje in tehnologijo in današnje Fakultete za matematiko in fiziko magistriralo 40 in doktoriralo 33 jedrskih strokovnjakov. Več kot polovica med njimi je raziskovalno delovala ali še vedno deluje na Institutu "Jožef Stefan". Študij je dobri dve desetletji vodil prof. dr. Borut Mavko. Pod njegovim vodstvom se je ljubljanska univerza vključila v združenje ENEN - mrežo najuglednejših evropskih univerz, ki izvajajo programe s področja jedrske tehnike.


V Tsukubi na Japonskem je bilo danes slovesno odprtje eksperimenta Belle II, pri katerem imajo pomembno vlogo tudi fiziki Instituta "Jožef Stefan". Kot je dejal prof. dr. Peter Križan, vodja mednarodne raziskovalne skupine, gre za enega najpomembnejših eksperimentov v fiziki v zadnjih desetih letih. "Slovenci smo prinesli tudi nekatere nove tehnološke rešitve; ta trenutek je vroča tema uporaba senzorja, ki smo ga razvili pri medicinskem slikanju." Pomembno pa je, da se ponujajo tudi možnosti pri iskanju tehnoloških rešitev. "Tako pri projektu Belle II že sodelujeta podjetji Instrumentation Technologies iz Solkana in Cosylab iz Ljubljane", je še dejal prof. dr. Peter Križan. več


Od 26. do 28. oktobra 2011 je pod pokroviteljstvom IEEE Robotics and Automation Society na Bledu potekala 11. mednarodna konferenca o humanoidnih robotih. V okviru konference je bilo organiziranih tudi sedem delavnic in en tečaj. Gre za najpomembnejšo konferenco s področja humanoidne robotike v svetovnem merilu. Konference se je udeležilo več kot 250 raziskovalcev iz 22 držav, med njimi večina vodilnih strokovnjakov s področja humanoidne robotike s celega sveta. Konferenco je skupaj s sodelavci Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko pripravil in vodil doc. dr. Aleš Ude. S tem se je Institut »Jožef Stefan« pridružil svetovnim centrom humanoidne robotike (Carnegie Mellon University, MIT, AIST Tsukuba, Waseda, Tehnična Univerza v Karlsruheju, Tehnična Univerza v Münchnu in drugi), ki jim je bila v preteklosti zaupana izvedba te konference.


Prof. dr. Milena Horvat, vodja Odseka za znanosti o okolju na Institutu »Jožef Stefan«, je na tretjem rednem sestanku mednarodnega pogajalskega odbora (INC3) v Nairobiju predstavila problematiko kontaminiranih okolij v globalnem kontekstu. Prof. dr. Horvatova je poudarila tudi potrebo po umestitvi te problematike v mednarodno konvencijo o živem srebru, ki je prednostna naloga INC in katere namen je zmanjšati uporabo živega srebra v industrijskih procesih in posledično uvesti okolju prijaznejše alternative, pa tudi ozaveščanje, izobraževanje, raziskovalno delo, nadzor in izmenjavo informacij o živem srebru.


Med 23. in 27. oktobrom 2011 so sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale organizirali “1st BioTiNet Workshop on Advanced Methods for Materials Characterization” (http://www.biotinet.eu/1stWorkshop.html). BioTiNet (Academic-Industrial Initial Training Network on Innovative Biocompatible Ti-based Structures for Orthopaedics) je Marie-Curie mreža, ki vključuje 12 polnih in 5 pridruženih evropskih partnerjev, od tega je 11 akademskih, 2 univerzitetni kliniki, 1 inovacijska mreža in 3 industrijski partnerji. Udeležene države so: Anglija (University Oxford in Cambridge), Avstrija (TU Wien), Belgija (KU Leuven in inovacijska mreža), Francija (Politehnika Grenoble), Grčija (univerza Ioannina), Nemčija (IFW Dresden, Universitätsklinikum Dresden in Marburg), Poljska (Politechnika Warszawska), Slovenija (IJS), Španija (univerza UAB, Barcelona), Švedska (univerza Chalmers); industrijski partnerji so iz Belgije, Slovenije in Švice. Delavnica je obsegala intenzivno izobraževanje bodočih doktorjev znanosti, štipendistov mreže Marie-Curie, ki so ga izvajali vrhunski domači in tuji strokovnjaki z vseh področij karakterizacije materialov za biomedicinsko uporabo na osnovi Ti. Delavnico, ki je bila ocenjena kot vrhunska in odličen začetek projektnega sodelovanja, sta vodili doc. dr. Saša Novak in prof. dr. Spomenka Kobe.


Japonska vlada je kot odgovor na Nobelovo nagrado za fiziko, ki sta jo leta 2008 dobila prof. M. Kobayashi in prof. T. Maskawa za svoje raziskave na področju fizike osnovnih delcev, ustanovila nov inštitut, ki se imenuje Kobayashi-Maskawa Institute. Pri potrditvi njune teorije je zelo pomembno vlogo odigral eksperiment Belle ob elektronsko-pozitronskem trkalniku v Tsukubi, katerega nadaljevanje se pripravlja prav v mesecu novembru. Projekt Belle II pripravlja 400 raziskovalcev iz 15 držav, pomembno vlogo pa imajo tudi raziskovalci z Instituta »Jožef Stefan«; vodja te mednarodne raziskovalne skupine je prof. Peter Križan. Slovesen začetek projekta Belle II bo 18. novembra v Tsukubi.


Dne 28. oktobra 2011 je Institut »Jožef Stefan« obiskal dr. Lutz Ose, direktor za razvoj tehnologij E.G.O. Elektro-Gerätebau GmbH iz Oberderdingena v Nemčiji. Podjetje E.G.O. GmbH je večinski, tj. 75-odstotni lastnik podjetja ETA Cerkno, s katerim Institut sodeluje že vrsto let. Dr. Ose se je seznanil z dejavnostjo Instituta kot partnerja njihove hčerinske družbe v Sloveniji, predvsem pa z dejavnostjo na področjih tankih plasti in površin, fizike trdne snovi, kompleksnih snovi, novih materialov in nanotehnologij. Direktor IJS prof. dr. Jadran Lenarčič se je z dr. Osejem pogovarjal o možnostih nadaljnjega sodelovanja.


Med 26. in 29. oktobrom 2011 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala že 10. mednarodna konferenca SLONANO 2011, na kateri se je zvrstilo 38 predavanj tujih in domačih strokovnjakov v treh vsebinskih sklopih: Polimeri, Površine, Tanki filmi in nanostrukture ter Tehnike karakterizacije. Konference, ki so jo skupaj organizirali Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, CO Nanocenter, CO Polimat in Univerza v Novi Gorici, se je udeležilo okoli 150 udeležencev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije in Izraela. Še posebej bi želeli poudariti predstavitve, ki so jih pripravili prof. dr. Reshef Tenne, prof. Renato Torre, dr. Pierpaolo Greco, prof. Martin Fally, prof. Jiri Kotek, prof. Roland Wiesendanger, prof. Michael Schmid, dr. Cristina Africh, prof. J. M.Lagaron, prof. Elvio Carlino and prof. Ferdinand Hofer.


Elena Ikonomovska z Odseka za tehnologije znanja je prejela nagrado za najboljši prispevek na doktorskem simpoziju mednarodne konference EDBT/ICDT 2011, ki je potekala v mesecu marcu v Uppsali na Švedskem. V prispevku z naslovom "Regression on Evolving Multi-Relational Data Streams" je predstavila nov način za analizo podatkovnih tokov, ki omogoča dinamično prilagajanje analitskega modela toku podatkov in zaznavanje kompleksnih relacij v tovrstnih podatkih. Doktorski simpozij je del konference, ki je namenjen študentskim predstavitvam idej prihodnjih doktorskih disertacij. Tako lahko pridobijo predloge in mnenja svojih vrstnikov in izkušenih raziskovalcev. Elenin prispevek je bil torej prepoznan kot najbolj obetavna prihodnja doktorska disertacija.


Na Konferenci o prenosu tehnologij so podelili nagradi za inovativnost v gospodarstvu. O dobitnikih nagrade je odločila mednarodna komisija, ki je prvo nagrado v vrednosti 7 000 evrov podelila prof. dr. Gregorju Majdiču z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Medicinske fakultete v Mariboru za inovacijo "Zdravljenje živali s pomočjo matičnih celic", drugo nagrado v vrednosti 3 000evrov pa sta prejela prof. dr. Marin Berovič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL in prof. dr. Darko Makovec z Instituta "Jožef Stefan" za inovacijo "Magnetizacija vinskih kvasovk in separacija v produkciji penečih se vin".


V ponedeljek, 17. oktobra 2011 je Institut »Jožef Stefan« obiskal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in slovenskim fizikom čestital za odmevne dosežke. Direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič mu je predstavil delovanje največje znanstveno-raziskovalne ustanove pri nas, v nadaljevanju obiska pa si je predsednik Türk ogledal laboratorij ter se seznanil z dosežkom na področju fizike tekočih kristalov. Raziskovalci prof. dr. Igor Muševič, prof. dr. Slobodan Žumer, dr. Uroš Tkalec, dr. Miha Ravnik in Simon Čopar so mu predstavili raziskave o vozlih in spletih, ki so jih opazili in teorijsko pojasnili v koloidni mešanici tekočih kristalov; dosežek je bil poleti objavljen tudi v ugledni strokovni reviji Science.


Inteligenco uporabljaš zato, da bi našel razloge, ki podpirajo intuicijo.
Gilbert K. Chesterton


V petek, 14. oktobra 2011 je Institut »Jožef Stefan« obiskal župan japonskega mesta Minamata g. Katsuaki Miyamoto. Sprejela sta ga direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič in prof. dr. Milena Horvat, vodja Odseka za znanosti o okolju. Osrednja tema pogovorov je bila okoljska problematika in njeno reševanje, saj japonsko mesto Minamata slovi predvsem po svoji temni zgodovini zastrupitve z živim srebrom. Danes ima mesto Minamata popolnoma drugačen sloves, saj je znano kot najnaprednejše okoljsko mesto na Japonskem.


25. oktobra bo v Kolarjevi predavalnici potekal skupni sestanek Znanstvenega sveta Instituta in vodij raziskovalnih odsekov ter drugih organizacijskih enot Instituta – tako imenovani strateški dan. Glavna tematika letošnjega strateškega dne je seznanitev ter razprava o infrastrukturnih in gradbenih načrtih Instituta v naslednjih letih.


V žalno knjigo, posvečeno spominu na dolgoletnega sodelavca Instituta "Jožef Stefan" akademika prof. dr. Roberta Blinca, se je v torek, 4. oktobra 2011, vpisal tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.


Raziskovalna skupina prof. dr. Janeza Dolinška z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« je v sodelovanju z Institutom za matematiko, fiziko in mehaniko razvila termično spominsko celico, ki deluje na spremembo temperature brez prisotnosti električnega ali magnetnega polja. Termični spomin predstavlja konceptualno novo vrsto digitalnega spomina. Odkritje sega v leto 2009 in obeta razvoj novega področja digitalne informacijske tehnologije, to je termičnega računalništva, kjer se matematične operacije izvajajo s spreminjanjem temperature.


Ob 50-letnici študija živilske tehnologije na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je Institut "Jožef Stefan" prejel zahvalo za dolgoletno uspešno sodelovanje in zasluge pri razvoju živilstva. Posebno zahvalo je prejela naša sodelavka prof. dr. Vekoslava Stibilj.


V okviru projekta INSARTY je v petek, 23. septembra 2011, v Ljubljani in Novem mestu potekala NOČ RAZISKOVALCEV 2011. Institut »Jožef Stefan« je najprej v svojih prostorih, v večernem času pa še na Prešernovem trgu v Ljubljani z atraktivnimi poskusi v kemiji, z roboti, daljinsko vodenimi letali in s slikovitimi predavanji mladim in širši javnosti uspešno predstavil poklic znanstvenika in znanost na splošno, saj se je prireditve udeležilo okrog sedem tisoč ljudi.


Na Odseku za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" sta izdelala svoji zaključni študijski nalogi študenta Institut National des Sciences et Techniques Nucléaires (INSTN, Francija) Raphaël Connes in Adrien Giacosa. INSTN spada v okvir Commissariat à l'Energie Atomique (CEA). Nalogi, ki sta ekvivalent magistrske naloge 2. stopnje, sta izdelala tekom svojega stažiranja v odseku od aprila do avgusta 2011: Raphaël Connes je pod mentorstvom doc.dr. Iva Kljenaka izdelal nalogo »Scaling of Simulation of Hydrogen Combustion with ASTEC Computer Code from Containment Experimental Facility to Actual Containment«, medtem ko je Adrien Giacosa pod mentorstvom dr. Matjaža Leskovarja izdelal nalogo »Steam Explosion Analysis«. Kandidata sta svoji nalogi septembra uspešno zagovarjala na INSTN.


Bolje je pogrešiti v izvirnosti kot pa uspeti v imitaciji.
H. Melville


Umrl je akademik prof. dr. Robert Blinc (1933-2011), Častni član Instituta "Jožef Stefan". Diplomiral je leta 1958 in bil leta 1959 promoviran za doktorja fizikalnih znanosti. Po doktoratu se je izpopolnjeval na MIT v ZDA. Redni profesor Univerze v Ljubljani je postal leta 1970, medtem ko je bil 1976. izvoljen za dekana FNT. Akademik Blinc je bil dolgoletni predsednik Znanstvenega sveta Instituta »Jožef Stefan« ter vodja Odseka za fiziko trdne snovi. Leta 2007 mu je Institut podelil najvišje priznanje Častni član. Od ustanovitve naprej je opravljal tudi funkcijo dekana Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Bil je član Slovenske in Evropske akademije znanosti in umetnosti, Rimskega kluba ter dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Leta 2008 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Akademik Blinc je eden od utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance pri raziskavah strukturnih faznih prehodov in tekočih kristalov

--- Institut »Jožef Stefan« je skupaj z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Inštitutom za matematiko in fiziko ter Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani gostil enega od Nobelovih nagrajencev za kemijo leta 1996. Britanski kemik Sir Harry Kroto, ki danes poučuje na Florida State University, je imel 20. julija 2011 ob 13. uri v Veliki predavalnici predavanje z naslovom "Ogljik v mikro- in makroprostoru". Popoldansko predavanje je bilo namenjeno širokemu krogu poslušalcev. Po predavanju je sledil razgovor s predavateljem.


Slovensko kemijsko društvo je ob 60. obletnici ustanovitve, ki jo praznuje v Mednarodnem letu kemije, Institutu »Jožef Stefan« podelilo spominsko listino za dolgoletno podporo društvenim aktivnostim.


Slovenska fuzijska asociacija je v zadnjih treh letih organizirala že 18 razstav o fuziji po evropskih mestih in si s svojim uspešnim delom pri Evropski komisiji prislužila podaljšanje dveletne pogodbe za še eno obdobje. V zadnjem času je postala “fuzija” še bolj opazna, saj smo tudi tovornjak, ki prevaža razstavne eksponate, opremili z zelo opaznim napisom. Za grafično podobo je poskrbel Aljaž Ivekovič, mladi raziskovalec z Odseka za nanostrukturne materiale, sodelavci z ICJT, ki projekt Fusion Expo vodi, pa so tovornjak s ponosom pospremili na pot v Strasbourg (www.fusion-expo.si).


22. marca 2011 sta Jun-ichi Fukuda (AIST, Tsukuba, Japonska & FMF UL) in Slobodan Žumer (FMF UL & IJS) v ugledni e - reviji Nature Communications objavila članek z naslovom »Quasi-two-dimensional Skyrmion lattices in a chiral nematic liquid crystal« (več), kjer pokažeta, da so tudi v ograjenih modrih fazah (močno kiralni tekoči kristali) mogoče mreže skyrmionov. To so topološki objekti, ki so bili najprej vpeljani v fiziki delcev in so v zadnjem času posebej pomembni za razumevanje struktur v kiralnih feromagnetih.


3D mikrolaser na osnovi mikrokapljic - V Odseku za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« so izdelali prvi mikrolaser na osnovi mikrokapljic tekočega kristala. Odkritje je močno odmevalo v strokovni in poslovni javnosti po vsem svetu. Takšne laserje bi v prihodnosti lahko uporabljali na različnih področjih optike, na primer pri tridimenzionalnem slikanju objektov.


Institut "Jožef Stefan" in predvsem sodelavci Odseka za elektronsko keramiko pod vodstvom prof. dr. Marije Kosec se je na 44. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavil v sklopu prostora sekcije elektronikov in mehatronikov pri OZS, ki je letos prejela dve visoki priznanji. Eno priznanje jim je podelil Celjski sejem in eno OZS. Priznanji so prejeli za celovito predstavitev novih tehnologij in novih tehnoloških procesov in seveda kot primer dobrega sodelovanja med akademsko in znanstveno sfero in gospodarstvom.


Sodelavka Odseka za nanostrukturne materiale Medeja Gec je na Multinational Congress on Microscopy 2011 v Urbinu v Italiji (4.–9. september 2011) prejela nagrado za najboljšo postersko predstavitev v sekciji Instrumentation and Methodology za prispevek z naslovom "Preparation of SigmaTM SiC fibers for TEM by tripod polishing and conventional ion milling« avtorjev M. Gec. T. Toplišek in G. Dražić.


Članek z naslovom »Resonant inelastic x-ray scattering at the limit of subfemtosecond natural lifetime«, ki je nedavno izšel v reviji The Journal of Chemical Physics, je bil izbran v majsko številko e-revije Virtual Journal of Ultrafast Science http://www.vjultrafast.org/, ki jo skupaj izdajata American Physical Society in American Institute of Physics in je kompilacija izbranih člankov s področja ultra hitrih procesov v različnih sistemih. V članku so sodelavci z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s kolegi z Univerze Pierre et Marie Curie opravili izredno natančne meritve resonančnega neelastičnega sipanja rentgenskih žarkov na molekulah CH3I v okolici jodovega absorpcijskega robu 2p, ki razkrivajo ultra hitro disociacijo molekule na časovni skali ~200 attosekund, ki jo zahteva trajnostni čas vrzeli v notranji lupini joda.


Večji del ustvarjanja je tavanje v praznem. Iz njega lahko izstopiš z ustvarjanjem.
J. L.


Na Odseku za elektronsko keramiko Instituta »Jožef Stefan« poteka prenova strehe, ki naj bi se končala do 15. septembra 2011. Glede na manjše število razpoložljivih parkirnih mest in občasni hrup bodo dokončanja gradnje veseli vsi sodelavci Instituta, še posebej pa se bodo nove strehe razveselili na odseku K5, saj se bodo s tem izboljšali pogoji za njihovo delo.


15. in 16. septembra 2011 je v Veliki predavalnici Instituta "Jožef Stefan" potekala letna konferenca CIPKEBIP z naslovom "Biosintezni in metabolni inženiring pri razvoju zdravil in procesov v industriji". Glavna tema konference je bila načrtovanje in optimizacija industrijskih (bio)procesov za proizvodnjo majhnih bioaktivnih molekul in intermediatov naravnega ali sintetičnega izvora.


Accademia delle Science di Bologna je imenovala direktorja Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Jadrana Lenarčiča za svojega dopisnega člana. Akademija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1690, ima pomembno zgodovinsko vlogo pri uveljavljanju sodobne znanstvene misli, posebej velja omeniti dela Malpingija, Newtona, Kopernika in Galilea. Njeni člani so bili Volta, Lomonosov, Celsius in v zadnjem stoletju M. Curie, Einstein, Marconi. Eden izmed predsednikov akademije je bil tudi Luigi Galvani.


Raziskovalcem z Inštituta za biofiziko in raziskave nanosistemov Avstrijske akademije znanosti ter sodelavcu Odseka za fiziko trdne snovi doc. dr. Zoranu Arsovu je uspelo objaviti naslovni članek v pravkar izdani številki revije Biophysical Journal. V članku z naslovom "Stable and unstable lipid domains in ceramide-containing membranes" so pokazali, da je mogoče s primernim izborom metod učikovito študirati fazni diagram modelnih membran iz različnih lipidnih mešanic. Različna časovna in prostorska okna metod namreč lahko vodijo do nasprotujočih si sklepov glede stabilnosti heterogene strukture membran. To raziskovalce vodi do hamletovske dileme glede lastnosti lipidnih domen: "Stabilne ali nestabilne, to je zdaj vprašanje", kar skuša pokazati tudi naslovna slika.


Ob novem odkritju raziskovalne skupine pod vodstvom prof. ddr. Borisa Turka je bila 9. septembra 2011 na Institutu »Jožef Stefan«novinarska konferenca. Poleg številnih predstavnikov medijev in drugih gostov sta se je udeležila tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Igor Lukšič in minister za zdravje Dorijan Marušič.


Institut »Jožef Stefan« skupaj z nemškim KIT (Karlsruhe Institute of Tecnology), ki je vodja projekta, avstrijskim STI2 (Semantic Technology Institute Innsbruck) in bolgarskim Ontotextom AD od oktobra 2010 sodeluje v projektu RENDER. Cilj projekta (http://render-project.eu) je izboljšati metode za odkrivanje, razumevanje in predstavitev znanja na spletu in z njihovo pomočjo – tako slogan projekta – odsevati raznolikost znanja. Na institutu se v okviru projekta analizirajo različne oblike tekstovnih podatkov na spletu (twitter, blogi, novice, e-pošta) ter v njih identificirajo strukturirani vzorci, s pomočjo katerih je mogoče dobro predstaviti in ohraniti raznolikost miselnosti in idej, ki stojijo za temi besedili. Partnerji, ki bodo priskrbeli testiranje in povratne informacije o tehnologiji, pa so Wikimedia Deutschland e. V., Google Ireland, Ltd. in španska Telefonica.


Erik Dovgan, sodelavec Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan", je na mednarodni konferenci Genetic and Evolutionary Computation (GECCO 2011) v Dublinu prejel nagrado za najboljši študentski prispevek. Predstavil je delo z naslovom "A Multiobjective Optimization Algorithm for Discovering Driving Strategies".


Vlada RS je v četrtek, 16. junija, na svoji seji sprejela nov odlok o ustanovitvi Instituta "Jožef Stefan". Ta sledi spremembi zakona o raziskovalni dejavnosti, ki se nananša na sestavo upravnih odborov. Odlok je bil objavljen v uradnem listu v ponedeljek, 20. junija, Institut pa mora v najkrajšem času uskladiti statut in druge z njim povezane pravilnike. Novi upravni odbor bo imel pet članov, dva bo imenovala vlada na predlog MVZT in MG, dva bo imenoval znanstveni svet Instituta od uporabnikov (gospodarstvo ipd.), enega pa bodo izvolili sodelavci Instituta.


V ponedeljek, 20. 6. 2011, je na Institutu »Jožef Stefan« potekalo srečanje s predstavniki podjetja Danfoss Trata in raziskovalci IJS. Od podjetja sta se srečanja udeležila tudi danski in švedski predstavnik Danfossa. --- Sodelavka Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Radmila Milačič je v ponedeljek, 20. junija 2011, prejela Preglovo nagrado za izjemne dosežke na področju raziskav kemijske speciacije elementov. Veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo pa je prejel profesor Milan Randić, svetovno priznani znanstvenik s področja računalniške kemije, zaslužni profesor Univerze Drake, Iowa, ZDA, in častni član Kemijskega inštituta, Ljubljana. Iskreno čestitamo!


V javni obravnavi je "Osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa (NEP) za obdobje do leta 2030", ki je bil predstavljen na novinarski konferenci Ministrstva za gospodarstvo 10. junija 2011. Strokovne podlage za NEP je pripravil Center za energetsko učinkovitost v sodelovanju z institucijami ELEK, IREET, GI ZRMK, ELAPHE ter posamezniki. Javna razprava bo trajala do vključno 15. septembra 2011. Dokument je dostopen na spletnih straneh ministrstva.


In Bog je rekel: "Naj bo luč"; in strokovni odbor elektrarne je rekel, da moramo počakati do četrtka za priklop.
S. Milligan

"S tehnologijami prevzemamo nadzor nad vsem. Razen nad tehnologijami."
John Tudor

"Če bi avtomobilska tehnologija napredovala tako hitro kot računalniška, bi danes vozili avtomobile za 25 dolarjev, ki bi šli 1000 milj na uro."
Bill Gates


V četrtek, 16. junija 2011, je izobraževanje končala že četrta generacija energetskih menedžerjev po evropskem programu EUREM - European Energy Managers, ki ga izvaja Center za energetsko učinkovitost (CEU) Instituta "Jožef Stefan". Slovesna podelitev priznanj je bila 17. junija, podelila sta jih direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič in mag. Janez Kopač z Ministrstva za gospodarstvo. V Sloveniji je danes že 94 energetskih menedžerjev, ki bodo pripomogli k večji energetski učinkovitosti in pospešenemu prehodu na obnovljive vire energije. CEU bo nadaljeval izvajanje tega programa tudi v prihodnje, peta generacija bo izobraževanje začela oktobra 2011.


Sodelavka Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Barbara Malič se je uvrstila med finalistke za Znanstvenico leto 2011. Iskreno čestitamo!


"Mnogi mislijo, da je znanost vsa ta tehnologija okrog nas, vendar ne, znanost je nekaj mnogo globljega od tega. Znanost, znanstveno razmišljanje, znanstvena metoda, je edini filozofski konstrukt, ki ga je človeštvo razvilo, da bi določilo, kaj je zanesljivo res."
Harry Kroto


Dne 27. junija bo Institut obiskal prof. John M. Hollerbach, eden od pionirjev raziskovanja na področju robotike in dolgoletni urednik prestižne znanstvene revije International Journal of Robotics Research (MIT Press). Zanimivo je, da je prof. Hollerbach diplomiral iz kemije na University of Michigan, kjer je kasneje opravil tudi magisterij iz matematike, medtem ko je doktorat naredil na področju elektrotehnike in računalništva na MIT (vse v ZDA). Prof. Hollerbach je bil najprej profesor na MIT, nato na McGill University (Kanada), sedaj pa je profesor na University of Utah v ZDA. Njegovo predavanje je predvideno ob 13. uri v Veliki predavalnici Instituta.


Dne 7. junija 2011 je v Veliki predavalnici na Institutu »Jožef Stefan« potekal seminar na temo Modern thermo-analytical techniques and their application. Seminar je bil izveden v sodelovanju s podjetjema Kemomed, d. o. o., in Netzsch GmbH, udeležilo se ga je več kot 50 udeležencev iz Slovenije in tujine. Predavatelji dr. Ralf Franke, Bernhard Sauseng in dr. Tadej Rojac so udeležence seznanili z osnovami termične analize in njenimi širokimi možnostmi uporabe.


Generiranje naključnih števil je preveč pomembno, da bi ga prepustili naključju.
Robert Coveyou

Če bi si zapomnil imena vseh teh delčkov, bi bil botanik.
Albert Einstein

Najpogostejša izjava v znanstvenem laboratoriju ni "Eureka, odkril sem", temveč "to je pa hecno!".
Isaac Asimov


Pomemben raziskovalni dosežek na Odseku za nanostrukturne materiale (sodelavcev dr. Kristine Žužek Rožman in doc. dr. Saša Šturma) je sinteza nanosfer, v katerih se nahaja plin. Temelji na procesih, ki potekajo v nanokapljicah s plinom prenasičene taline kovine med strjevanjem. Nanosfere so bile proizvedene s pulznim laserskim nanosom v plinastem dušiku. Detajlna analiza z visokoločljivostnim presevnim elektronskim mikroskopom (HRTEM), opremljenim z EELS, je potrdila, da so nastale nanosfere v centralnih delih napolnjene z dušikom v plinastem stanju, torej imajo funkcijo plinskega nanohranilnika.


V sredo, 15. junija 2011, so se na Institutu "Jožef Stefan" srečali direktorica podjetja Domel, d. d. dr. Jožica Rejec z razvojno ekipo ter direktor IJS prof. dr. Jadran Lenarčič z raziskovalci IJS in Kemijskega inštituta. Uvodoma je direktor poudaril, da želi Institut dolgoletno sodelovanje z Domelom ohranjati na visoki ravni in ga razširiti še na več raziskovalnih odsekov. K identifikaciji novih področij sodelovanja in boljšemu medsebojnemu poznavanju so pripomogli pogovori z raziskovalci osmih odsekov IJS ter laboratorija KI. Gostje so si ogledali tudi laboratorije Odseka za tanke plasti in površine (F3), Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij (F2) ter Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko (E1). Priznanje za najbolj uspešno sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva, poimenovano TARAS, sta letos v okviru 3. industrijskega foruma IRT 2011 prejela družba LOTRIČ, laboratorij za meroslovje, d. o. o., in raziskovalna skupina z Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" (IJS) za projekt "Inteligentni sistem laboratorijev v zdravstvu – ILAB". Sodelavci odseka M. Gams, D. Marinčič, R. Piltaver, B. Mahnič in D. Kužnar so razvili "inteligentni hladilnik", ki iz delovanja hladilne naprave napove, ali obstaja sum, da se bo kmalu pokvarila.


9. junij 2011 - Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k sklenitvi pogodbe za najem nepremičnine s postopnim odkupom – finančni leasing – za potrebe Centra za nove tehnologije Instituta "Jožef Stefan" Ljubljana.


Institut »Jožef Stefan« (odseki K5, E6 in F2) so uspešno sodelovali na Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu LOS 2011. Predstavniki IJS so se odlično predstavili tudi na obsejemskem dogodku srečanja gospodarstva in znanosti, ki je potrdilo dobro sodelovanje obeh strani.


26. maja je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani potekala slavnostna akademija ob 25. letnici Društva za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale - MIDEM. Za dolgoletno podporo društvu je priznanje prejel tudi Institut "Jožef Stefan". Posebno priznanje je prejela prof. dr. Marija Kosec, vodja Odseka za elektronsko keramiko na našem inštitutu in nekdanja predsednica društva MIDEM.


Na konferenci EMAS 2011 (European Microbeam Analysis Society), ki je potekala v mestu Angers v Franciji od 15. do 19. 5. 2011, sta dr. Zoran Samardžija z Odseka za nanostrukturne materiale in dr. Darko Makovec z Odseka za sintezo materialov prejela nagrado za najboljši prispevek v posterski sekciji za poster z naslovom: EPMA-WDS quantitative compositional analysis of barium titanate ceramics doped with cerium.


Sodelavca Odseka za elektronsko keramiko Gregor Trefalt in Helena Razpotnik sta 25. maja 2011 na 3. Študentski konferenci Mednarodne podiplomske šole Jožef Stefan prejela priznanji za najboljši predstavitvi. Gregor Trefalt za predstavitev teme: Innovative Approach to Synthesis of Pb(Mg1/3Nb2/3O3) Based Materials using Colloidal Interactions, Helena Razpotnik pa za predstavitev teme: Raziskave uporabnosti porcelanske črepinje pri pripravi gliničnega porcelana C-120. Boštjan Kaluža, sodelavec Odseka za inteligentne sisteme, pa je prejel nagrado za najboljši prispevek s področja Informacijske in komunikacijske tehnologije za predstavitev dela z naslovom "Identifying Suspicious Behavior from Multiple Events".


"V znanosti je pomembneje od odkrivanja novih dejstev odkrivanje novih načinov gledanja nanje."
William Bragg

O znanosti - "Ali naj zavrnem večerjo, ker ne razumem popolnoma procesa prebave?"
Oliver Heaviside


19. maja so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti direktorji Nacionalnega inštituta za biologijo, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Kemijskega inštituta ter Instituta »Jožef Stefan« podpisali dogovor o dolgoročnem sodelovanju. Cilj konzorcija štirih inštitutov je zagotavljati institucionalno okolje za doseganje raziskovalne odličnosti, kritične velikosti, vrhunske kadrovske zasedbe, raziskovalne opremljenosti in interdisciplinarnosti na področju izvajanja raziskovalnega dela in doktorskega študija. Po podpisu je prisotne nagovoril tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.


18. maj 2011 – V podjetju Trimo se je mudila skupina naših strokovnjakov, ki je s skupaj s sodelavci Trima pregledala možnosti sodelovanja in oblikovanja morebitnih novih skupnih projektov. - Ta dan so v nizu okroglih miz ob 50. obletnici delovanja Trima svoje poglede na mednarodno poslovno okolje in Trimovo vlogo v njem predstavili prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta "Jožef Stefan", prof. dr. Danica Purg, direktorica in dekanja IEDC, Poslovne šole Bled, mag. Violeta Bulc, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom ter dr. Peter Kraljič, upokojeni direktor in partner McKinsey&Company. Pogovor je moderirala Trimova direktorica razvoja kompetenc mag. Sonja Klopčič.


M. Mierzejewski in P. Prelovšek (Odsek za teoretično fiziko) sta v članku, objavljenem v reviji Physical Review Letters, pokazala, da se integrabilni kvantni sistemi sklopljenih elektronov pod vplivom zunanjega polja vedejo drugače od navadnih, neintegrabilnih. Medtem ko slednji sledijo posplošeni teoriji linearnega odziva in se odzivajo s stalnim tokom, prvi pod vplivom zunanjega polja le dušeno nihajo.


Prof. dr. Branko Kontić z Instituta “Jožef Stefan” se je 3. in 4. maja 2011 udeležil konference "Stockholm Spring Talks 2011”, na katero so bili vabljeni le izbrani strokovnjaki. Na konferenci je švedska družba za ravnanje z jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki (SKB, Swedish Nuclear Fuel and Waste Management Company) predstavila delo in kontekst vloge, s katerima je v Forsmarku pridobila dovoljenje za ureditev odlagališča izrabljenega goriva iz švedskih jedrskih elektrarn. Gre za pionirsko delo na tem področju, saj je postopek iskanja lokacije trajal od leta 1985.


Od 9. do 13. maja je v Piranu potekala mednarodna delavnica z naslovom “Mercury in the marine environment; globall metrology challenge”. Delavnico je Odsek za znanosti o okolju organiziral pod okriljem EU-projekta GMOS (Global Mercury Observation System) in COST Action ES081 The Ocean Chemistry of bioactive trace elemnts and paleoclimate proxies in s sofinanciranjem ARRS. Prispevek simpozija je v prvi vrsti pomembno prispeval k usklajevanju in primerljivosti rezultatov meritev v morskem okolju na globalnem nivoju ob upoštevanju najnovejših meroslovnih principov. To je prvi poskus globalnega usklajevanja meritev Hg in njegovih spojin v morski vodi in bo zato pomembno prispeval k akcijskemu načrtu dejavnosti v okviru programa Združenih narodov (UNEP) na področju živega srebra, ki v letu 2013 načrtuje sprejem globalne konvencije o živem srebru. Delavnice se je udeležilo 51 raziskovalcev iz 16držav.


Mitja Uršič z Odseka za reaktorsko tehniko je prejel nagrado za najboljši prispevek na evropskem tekmovanju doktorskih študentov s področja jedrske tehnike v Nici v Franciji. V prispevku z naslovom " Modelling of solidification effect in fuel coolant interactions", ki ga je pripravil pod mentorstvom prof. dr. Boruta Mavka in dr. Matjaža Leskovarja, je obravnaval strjevanje kapljic taline kot enega izmed ključnih procesov, ki vpliva na jakost parne eksplozije. Predlagal je fizikalno zasnovani model strjevanja in popolnoma nov način za njegovo uporabo v Eulerjevih računalniških kodah. Fizikalno zasnovan model izboljšuje zanesljivost napovedi glede jakosti parnih eksplozij v reaktorskih primerih. Posledično opravljeno raziskovalno delo pomeni korak k izboljšani oceni tveganja parnih eksplozij v jedrskih elektrarnah.


Izšel je članek Impaired autophagy: a link between neurodegenerative diseases and progressive myoclonus epilepsies, v Trends in Molecular Medicine – v tisku. Avtorici Polajnar Mira in Žerovnik Eva z Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo predlagata, da bi lahko nevrodegenerativne bolezni (NDs) imele nekatere skupne molekulske karakteristike s progresivnimi miokloničnimi epilepsijami (PMEs). Analiza ju je pripeljala do ugotovitve, da bi bila lahko v vseh teh primerih okvarjena avtofagija, in predlagata, da se ta možnost razišče v kliničnih vzorcih ali/ in celičnih modelih bolezni.


Petega maja je na svoji seji parlamentarni Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj podprl Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020 in Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011-2020. Oba dokumenta bodo poslanke in poslanci obravnavali na majski seji državnega zbora.


Na povabilo urednika sta prof. dr. Igor Muševič in prof. dr. Slobodan Žumer za aprilski izvod revije Nature Materials za sekcijo News&Views napisala kratek analitičen prispevek »Liquid crystals: Maximizing memory«. Avtorja analizirata raziskave, objavljene v istem zvezku Nature Materials, kjer Araki s sodelavci pokaže možnost zapisovanja informacij v geometrijsko funkcionaliziranih tekočekristalnih materialih. Poleg analize podrobno predstavita tudi sam pojav in možnost manipulacije spominskih efektov zaradi frustracij tekočih kristalov, ki so posledice ograditev s kompleksno geometrijo in topologijo.


MEDNARODNO LETO KEMIJE NA INSTITUTU "JOŽEF STEFAN"
Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo K1 je odlično izvedel dogodek z naslovom ATRAKTIVNI POSKUSI V KEMIJI, ki je bil 16. marca 2011. Letos mineva sto let, odkar je izjemna znanstvenica Marie Curie prejela Nobelovo nagrado za kemijo. V spomin na ta dogodek je UNESCO razglasil leto 2011 za Mednarodno leto kemije, katerega poslanstvo je približevanje kemije ljudem.


6. aprila 2011 je Institut "Jožef Stefan" obiskal prof. Thomas Henzinger, predsednik avstrijskega inštituta IST. IST (Institute of Science and Technology) je nedavno ustanovljeni znanstveni inštitut, usmerjen v izvajanje vrhunskih temeljnih raziskav in podiplomskega izobraževanja na področjih naravoslovja in matematike. Avstrija se je zavezala, da bo inštitut IST do leta 2016 postal raziskovalno središče svetovnega slovesa z okoli 500 raziskovalci in doktorskimi študenti.


Članek z naslovom "Silver nanoparticles on titanate nanobelts via the self-assembly of weak polyelectrolytes: synthesis and photocatalytic properties" (I. Bračko, B. Jančar, M. Logar, D. Caglič in D. Suvorov), objavljen v Nanotechnology (22 (2011),085705) je bil v preteklih 3 mesecih po IOP Journals med 10 % najbolj branih, saj ima več kot 250 prenosov. Članek opisuje tvorbo kompozita na osnovi titanatnih nanotrakov in srebrovih nanodelcev. Originalnost se izkazuje v načinu izdelave kompozita, saj so titanatni nanotrakovi narejeni s hidrotermalno sintezo, srebrovi delci pa na njih naneseni v polielektrolitni matrici, pripravljeni z zaporednim nanašanjem nasprotno nabitih polielektrolitnih verig s precipitacijo in situ. Tako lahko natančno kontroliramo velikost in koncentracijo Ag-delcev na površini titanatnih nanotrakov ter tako vplivamo na fotokatalitsko učinkovitost kompozita.


V pravkar objavljenem članku Three-dimensional colloidal crystals in liquid crystalline blue phases v reviji PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences USA) so Miha Ravnik, Gareth P. Alexander, Julia M. Yeomans in Slobodan Žumer (FMF UL, Institut "Jožef Stefan", University of Oxford, University of Pennsylvania) pokazali, da je »gradnja« koloidnih 3D kristalnih struktur možna v modrih fazah kiralnega tekočega kristala. Tekoči kristal v modri fazi je tekočina z orientacijskim redom s kubično simetrijo, za katerega avtorji pokažejo, da ustvarja periodično strukturo potencialnih jam, ki lovijo koloidne delce. Spoznanje, da lahko tekočina ustvarja intrinzično periodično tridimenzionalno mrežo za lovljenje in urejanje delcev, odpira novo in neraziskano pot k izdelavi kompleksnih materialov z uporabo v optiki in fotoniki.


Devetnajstega aprila 2011 je bila na obisku Instituta delegacija družbe Hidria na čelu s podpredsednikom Poslovodnega odbora g. Milošem Šturmom. Namen obiska je bil poglobiti sodelovanje med našima organizacijama.


V sredo, 13. aprila, je bila v Državnem zboru javna predstavitev mnenj o predlogu Nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 in predlogu Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020. Predstavitev je bila namenjena strokovni in širši javnosti.


Mlada raziskovalka z Odseka za elektronsko keramiko Alja Kupec je na 1st Early Stage Researchers (ESR) meetingu prejela nagrado za najboljši poster (naslov postra: Chemical Solution deposition of lead free (K0.5Na0.5)NbO3 thin films: influence of alkali acetate excess in solutions on the microstructure). Delavnica, ki je bila konec marca 2011, je bila organizirana v sklopu dejavnosti COST SIMUFER, potekala pa je na Hasselt Unviersit v mestu Diepenbeek v Belgiji.


Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije se prof. dr. Jadranu Lenarčiču, direktorju Instituta "Jožef Stefan", zahvaljuje za vso dosedanjo podporo, zahvaljuje pa se tudi Institutu "Jožef Stefan" za dosedanje sodelovanje. Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS je s pomočjo prof. Lenarčiča in Instituta uspešno izvedel veliko različnih aktivnosti, namenjenih povezovanju gospodarstva in znanosti ter prenosu novih tehnologij v majhna in mikro podjetja. Tako je uspešno izpeljal tudi številne prireditve, kot so tehnološki dnevi, energetski tehnološki dnevi in nanotehnološki dnevi, sodelovanje med IJS in OZS pa je bilo uspešno tudi na skupnih sejemskih predstavitvah in pri medsebojnem obveščanju.


Ljubljana, 12. april 2011 - Tehnološki park Ljubljana že 15 let zagotavlja ugodne pogoje za razvoj in razmah inovativnega ter na znanju temelječega podjetništva. Na današnji novinarski konferenci, ki sta se je udeležila tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radič in direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič, je direktor TPL Iztok Lesjak povedal, da park podpira okolje za podjetništvo, z infrastrukturo na 65 000 kvadratnih metrih površin na Brdu pri Ljubljani pa gosti skoraj 300 podjetij, od tega je 150 rednih članov. Z idejo o tehnološkem parku so se na Institutu »Jožef Stefan« spogledovali že v začetku 80. let, ko je nastalo prvo odcepleno podjetje INEA. Ideja je nato leta 1992 prerasla v projekt Tehnološki park v okviru Instituta »Jožef Stefan, čez dve leti pa so družbo TPL ustanovili IJS, KI, NIB, SRD, Iskratel, Iskra sistemi in Lek.


Sodelavci odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko od leta 2010 sodelujejo pri evropskem projektu SFERA - Solar Facilities for the European Research Are, katerega namen je povezati raziskave na področju uporabe koncentriranega sončevega sevanja. V mestecu Font Romeu v Franciji, ki se nahaja na južnih pobočjih Pirenejev na nadmorski višini 1700 m, je del pobočja prekrit z ravnimi zrcali, ki odbijajo sončevo svetlobo v 40 m visoko poslopje, od katerega se svetloba kolimira v delovno postajo, ki je nameščena pred poslopjem. Naprava omogoča uporabo koncentrirane svetlobe z močjo okoli 1 MW na pego s premerom dobrih 10 cm.


Mednarodni raziskovalni skupini pod vodstvom Dragana Mihailovića je na Institutu »Jožef Stefan« uspel eksperiment, katerega novost je nasploh prva zaznava Higgsovih valov in izvedba dinamičnega faznega prehoda, ki simulira Veliki pok v časovnem poteku, podobno kot se je to zgodilo ob nastanku vesolja.


Na skupnem evropskem torusu Joint European Torus, največjem fuzijskem reaktorju na svetu, se počasi končuje velika prenova, v kateri bodo med drugim v celoti zamenjali notranjo steno reaktorja, ki bo podobna steni v prihodnjem tokamaku ITER. Raziskovalci z Odseka za reaktorsko fiziko opravljajo izračune za podporo novi kalibraciji merilnikov reaktorske moči, ki je eden od najpomembnejših parametrov reaktorja.


Na Odseku za sintezo materialov K8 so v sodelovanju s sofinancerjem Cinkarna Celje in Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor razvili nov postopek za sintezo superparamagnetnih fotokatalitskih nanokompozitnih delcev. Material je namenjen fotokatalitskemu čiščenju vode, pri čemer fotokatalitske delce dispergiramo v onesnaženi vodi in ga po čiščenju iz suspenzije magnetno izločimo. Postopek sinteze materiala temelji na spajanju predhodno sintetiziranih superparamagnetnih nanodelcev železovega oksida in fotokatalitskih nanodelcev titanovega oksida v vodni suspenziji v razmerah, ko izkazujeta obe vrsti nanodelcev nasprotni površinski naboj in se heteroaglomerirata zaradi privlačnih elektrostatskih sil.


Slovenska veleposlanica na Japonskem, Helena Drnovšek - Zorko, je 10. februarja 2011 obiskala japonski inštitut KEK v Tsukubi. Pri raziskavah s trkalnikom igra zelo vidno vlogo tudi raziskovalna skupina slovenskih fizikov z Instituta »Jožef Stefan« in univerz v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Veleposlanica si je med obiskom ogledala spektrometer Belle in sinhrotronski laboratorij Photon Factory in se seznanila z načrti za prihodnost, med drugim tudi s slavnostnim uradnim začetkom projekta SuperKEK/Belle II 8. aprila letos. Z veleposlanico so se srečali generalni direktor inštituta KEK prof. Atsuto Suzuki ter sodelavca Instituta prof. dr. Peter Križan in prof. dr. Boštjan Golob.


7. januarja 1893 je umrl Jožef Stefan
Slavni slovenski fizik je edini Slovenec, po katerem je dobil ime kak fizikalni zakon – Stefanov zakon o sevanju. Že v nižjih razredih gimnazije je Jožef Stefan presegal učno snov v matematiki, z uvedbo slovenščine kot obveznega predmeta pa sta ga zanimala tudi jezik in pesništvo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze na Dunaju leta 1853 iz matematike in fizike. Na Univerzi na Dunaju je kasneje poučeval fiziko, načeloval je tamkajšnjemu fizikalnemu inštitutu, bil pa je tudi podpredsednik Dunajske znanstvene akademije in član več znanstvenih združenj po Evropi. Rodil se je 24. marca 1835, ob obletnici njegovega rojstva pa bo Institut »Jožef Stefan« tudi letos pripravil že 19. dneve Jožefa Stefana, ki bodo potekali od 21. do 26. marca 2011.


19. DNEVI JOŽEFA STEFANA – USPEŠNA PREDSTAVITEV RAZNOVRSTNEGA DELOVANJA INSTITUTA (Povzetki dogodkov) - V tednu med 21. in 26. marcem 2011 je Institut »Jožef Stefan« vsak dan s strokovnimi predavanji, odprtjem razstave, okroglo mizo, podelitvama priznanj, tekmovanjem v računalništvu in izredno dobro obiskanim dnevom odprtih vrat, kar se da uspešno predstavil svoje delovanje. DOBITNIKI ZLATEGA ZNAKA JOŽEFA STEFANA dr. MITJA NEMEC, dr. PETRA KOCBEK in dr. MIHA RAVNIK so dokaz, kako vrhunsko znanje imamo pri nas že med mladimi, dobitniki PRIZNANJ MLADIM RAZISKOVALCEM pa spodbuda za podiplomsko izobraževanje. Okrogla miza DOKTORJI ZNANOSTI V GOSPODARSTVU je poudarila pomembno spoznanje, da gospodarska kriza dviguje vrednost znanja, ki so ga na Institutu »Jožef Stefan« v STROKOVNIH PREDAVANJIH predstavili tudi predavatelji prof. dr. JANEZ DOLINŠEK, prof. dr. RÜDIGER DILLMANN in prof. dr. MIHA DROFENIK. Da je znanost zanimiva tudi za širšo javnost, pa je ponovno potrdil odlično obiskan DAN ODPRTIH VRAT, ki je v laboratorije Instituta privabil številne mlade in malo manj mlade obiskovalce.


Članek z naslovom Animation model of Krško nuclear power plant for RELAP5 calculations avtorjev Andreja Prošeka in Boruta Mavka je bil nominiran za nagrado v letu 2011 na področju obnovljivih in nekonvencionalnih virov energije, ki jo vsako leto podeljuje italijansko podjetje Eni S.p.A. Članek opisuje animacijski model jedrske elektrarne in daje globok vpogled v rezultate varnostnih analiz.


Prof. dr. Borka Jerman Blažič, vodja Laboratorija za odprte sisteme in mreže Instituta "Jožef Stefan", je bila imenovana od Sveta direktorjev organizacije Združenih narodov - Svetovnega vrha za informacijsko družbo za članico velike žirije za izbor najboljših e-vsebin na spletu. Imenovanje je priznanje izjemne strokovnosti prof. dr. Jerman Blažičeve na področju e-vsebin ter sodelovanja pri aktivnostih svetovne interaktivne medijske skupnosti. Velika žirija se bo sestala 7. aprila 2011 v Hong Kongu, kjer se bo dan kasneje začela konferenca o e-vsebinah. Prof. dr. Borka Jerman Blažič bo skupaj še s petintridesetimi drugimi člani žirije ocenjevala najboljše in najbolj inovativne vsebine z vsega sveta in članic organizacije ZN.


Revija Nuclear Engineering and Design je objavila seznam 25 najbolj "vročih" člankov v zadnjem trimesečju leta 2010. Med njimi je na visokem 15. mestu tudi članek »Wall function approach for boiling two-phase flows«. Avtorja dr. Boštjan Končar in prof. dr. Borut Mavko z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« v članku predlagata novo metodo opisa dvofazne mejne plasti, ki upošteva vpliv nastajajočih parnih mehurčkov na hitrostno in temperaturno polje kapljevine ob greti steni. Metoda omogoča znatno natančnejše numerične napovedi konvektivnega vrenja in se že uporablja v nekaterih računalniških programih za tridimenzionalne simulacije termohidravličnih prehodnih pojavov v jedrskih reaktorjih.


4. februar 2011 - Na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani je danes potekalo delovno srečanje med rektorjem Sveučilišta v Zagrebu prof. dr. Alekso Bjelišem, direktorico Instituta »Ruđer Bošković« iz Zagreba dr. Danico Ramljak ter rektorjem Univerze v Ljubljani prof. dr. Stanetom Pejovnikom in direktorjem Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadranom Lenarčičem. Glavne teme pogovorov so se dotikale znanstvenoraziskovalne politike in politike na področju visokega šolstva. Posebna pozornost je bila posvečena doktorskemu študiju s poudarkom na sodelovanju med univerzama in inštitutoma ter na čezmejnem sodelovanju. Ker obe državi pripravljata strateške razvojne dokumente do leta 2020, v katerih se odpirajo pomembna konceptualna vprašanja, so se prisotni zedinili, da se naslednje srečanje organizira v Zagrebu tudi s prisotnostjo slovenskega in hrvaškega ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.


Leto 2011 je UNESCO proglasil za Mednarodno leto kemije, ki ga bomo s pestrim dogajanjem obeležili tudi v Sloveniji. Slavnostno odprtje Mednarodnega leta kemije v Sloveniji, ki ga pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije in ob podpori sponzorjev organizira Slovensko kemijsko društvo, bo v sredo, 9. 2. 2011, v Stekleni dvorani hotela Union v Ljubljani z začetkom ob 18. uri.


Sobotna izdaja časnika Delo dne 29. januarja 2011 v rubriki Panorama predstavlja tudi Institut "Jožef Stefan"; kako v labirintu Instituta „Jožef Stefan“ odmeva orkester prvih violin?


Odbor Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje je objavil javni razpis za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje, ki jih podeljuje Odbor Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje v letu 2011 .
Predloge z Instituta "Jožef Stefan" bo po ustaljenem postopku obravnaval tudi Znanstveni svet.


Ameriška knjižnična revija CHOICE (Current Reviews for Academic Libraries) je objavila seznam najboljših knjig za leto 2010. Prestižni naslov »Outstanding Academic Titles« je med 54 znanstvenimi disciplinami dobilo sedem knjig mednarodne založbe Springer, med katerimi je tudi knjiga Robotics slovenskih avtorjev Tadeja Bajda, Matjaža Mihlja, Aleša Stanovnika in Marka Muniha s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani ter Jadrana Lenarčiča z Instituta »Jožef Stefan« - sporočilo založbe Springer.


Doc. dr. Saša Novak in Aljaž Iveković (Odsek za nanostrukturne materiale) sta dosegla zelo pomemben napredek pri raziskavah materiala za uporabo v prihodnjem fuzijskem reaktorju (7. OP, EURATOM). Uvedla sta nov postopek priprave keramičnih kompozitov z vlakni, imenovan »SITE«, in dosegla veliko opaznost v mednarodnem okolju. Postopek, ki sta ga postavila ob bok priznanemu japonskemu postopku »NITE«, temelji na infiltraciji keramične tkanine s keramično suspenzijo z uporabo elektroforetskega nanosa, tej fazi pa sledi bodisi infiltracija z dodatki za sintranje ali s polimernim prekurzorjem SiC. Tako smo se močno približali zahtevam, ki jih za material postavlja Evropsko združenje za razvoj fuzije EFDA.


Visoka delegacija Agencije za jedrsko energijo, v kateri je za članstvo zaprosila tudi Slovenija, se je 13. januarja 2011 v prostorih Uprave RS za jedrsko varnost sestala s slovenskimi strokovnjaki s področja jedrske energije. Slovenske raziskave in izobraževanje na področju jedrske tehnike in varnosti je predstavil prof. dr. Borut Mavko z Odseka za reaktorsko tehniko. Poročilo visoke delegacije bodo obravnavali na upravnem odboru agencije aprila 2011, odločitev o sprejemu v članstvo pa bo sprejel Svet organizacije za ekonomsko sodelovanje (OECD) na junijskem zasedanju na priporočilo upravnega odbora agencije.


27. januarja 2011 je potekala konstitutivna seja Znanstvenega sveta Instituta v novi sestavi. Za predsednika je bil izbran prof. dr. Dragan Mihailović, za namestnico predsednika prof. dr. Ingrid Milošev ter za namestnika doc. dr. Miha Mohorčič. Prva naslednja redna seja Znanstvenega sveta bo 17. februarja – Seje Znanstvenega sveta.


Razpis za 41. Krkine nagrade
Krka, d. d., Novo mesto v letošnjem letu razpisuje že 41. Krkine nagrade, ki so namenjene vsem mladim: dijakom in študentom, ki imajo znanje, voljo in željo po pridobivanju novega znanja. Rok za oddajo nalog je 5. julij 2011.


Od 26. do 28. oktobra 2011 organizira Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta »Jožef Stefan« v svetu najpomembnejšo konferenco s področja humanoidne robotike International Conference on Humanoid Robotics. Glavni pokrovitelj je IEEE Robotics and Automation Society. Več informacij je na spletni strani konference Humanoids.


Nova knjiga " Zgodovina raziskovanja vakuuma in vakuumskih tehnik" (2. del) Konec lanskega leta je izšel drugi del knjige "Zgodovina raziskovanja vakuuma in vakuumskih tehnik". Knjigo avtorja dr. Stanislava Južniča sta uredila sodelavca Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Miha Čekada in dr. Peter Panjan, založilo pa Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije (predsednik društva je vodja Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko prof. dr. Miran Mozetič). Predstavitev knjige v oddaji Odmevi svetov na Programu ARS Radia Slovenija lahko poslušate prek spleta in v okviru sredinih matematičnih predavanj v sredo, 12. 1. 2011 ob 18.15 v 3.04 na Fakulteti za matematiko in fiziko na Jadranski 21. Knjigo lahko naročite pri Društvu za vakuumsko tehniko Slovenije, njena cena je 30 €.


Znanstveni svet Instituta je na svoji seji, ki je bila 17. januarja 2011, prof. dr. Rüdigerju Dillmannu podelil priznanje pridruženi član Instituta "Jožef Stefan". Prof. Dillmann je direktor Instituta za antropomatiko ter profesor računalništva na Karlsruhe Institute of Technology v Nemčiji. Je eden od najuglednejših raziskovalcev s področja robotike, še posebej humanoidne robotike. Z Institutom »Jožef Stefan« sodeluje že vrsto let, z njegovo pomočjo se Institut vključuje v mnogotere mednarodne povezave, znanstvene mreže in projekte.


Nova revija na slovenskem trgu z naslovom Svet v 2011., katere glavni protagonisti so uredniki in soustvarjalci enega najbolj uglednih imen v založništvu na svetu - The Economist, je med dosežke, ki bodo pomembni za leto 2011, uvrstila tudi zaznavo Higgsovih valov. Ta je uspela ekipi znanstvenikov pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića z Instituta »Jožef Stefan«. Članek z naslovom VELIKI POK V NANOTEHNOLOGIJI med drugim izkazuje tudi »vse priznanje zaposlenim na IJS, ki kljub virtualnim strojem na hodnikih v laboratorijih uspejo držati stik s svetovno znanostjo.«


Odsek za znanosti v okolju se je priključil k Life+ projektu DEMOCOPHES, katerega namen je izvesti vseevropski merilni nadzor (monitoring) pri ljudeh in s tem bistveno prispevati k izvajanju akcijskega načrta evropske strategije »Okolje in zdravje ljudi«. V pilotni fazi bodo raziskovalci Instituta spremljali obremenitev slovenskih mlajših moških, mamic in otrok s spojinami, ki spadajo v skupino hormonskih motilcev (ftalati in Bisfenol A), ter z živim srebrom, s kadmijem in s pasivnim kajenjem z analizo kotinina v urinu. Ta študija dopolnjuje slovenski bionadzor kemikalij pri ljudeh ter druge podobne študije, ki jih je Odsek za znanosti v okolju izvajal zadnja leta v okviru petletnega evropskega projekta PHIME.


Sodelavci odseka za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« so ob koncu evropskega projekta »Confidence - Ubiquitous Care System to Support Independent Living« razviti sistem demonstrirali na konferenci »Europe's ICT 2010: Digitally driven« v Bruslju. Na konferenci so bili predstavljeni prototipi najboljših projektov FP7 na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Izmed dvesto predstavljenimi projekti je bil institutski med tremi najbolj obiskanimi. Pri projektu je sodeloval tudi Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko.


V okviru evropskega projekta HYDRONET - Technologies for measuring and monitoring networks: Sensorised Networked Robots for Water Monitoring, ki ga vodi Scuola Superiore Sant’Anna iz Pize in pri katerem sodeluje tudi Odsek za znanosti o okolju, so izdelali prvi prototip robota, ki omogoča izboljšan nadzor (monitoring) vodnih teles, in sicer na podlagi mreže senzorjev, povezanih z avtonomnimi plavajočimi roboti, vpetimi v informacijsko infrastrukturo, vodeno z uporabo umetne inteligence. Senzorji, razviti v okviru projekta, so sposobni zaznati različne kemijske in fizikalne parametre v vodi. Mobilni roboti omogočajo navigacijo teh senzorjev v različnih okoljskih scenarijih, v obalnem morju, rekah, vključno z ustji, v naravnih in umetnih jezerih ter lagunah. Brezžična povezava v »Ambient Intelligence« pa omogoča povezavo med roboti, njihovo vodenje ter izmenjavo podakov. Takšen način poleg klasičnega kartiranja razpršenosti polutantov omogoča tudi zaznavanje virov onesnaženja ter avtonomno prostorsko in časovno odločanje robotov o načrtovani poti.


Znanstveni svet je na izredni seji, ki je bila 26. oktobra 2010, obravnaval Raziskovalno-inovacijsko strategijo Slovenije 2011-2020. Mnenje znanstvenega sveta je Institut posredoval Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. S tem se bo Institut vključil v javno razpravo, ki je v teku.


Sodelavci Odseka za raziskave sodobnih materialov so v okviru mednarodnega aplikativnega projekta “High K Dielectrics for Mobile Phone Base Stations” z EPCOS-TDK razvili novo generacijo mikrovalovnih dielektrikov iz večfazne kompozitne keramike na osnovi titanatov s kristalno strukturo volframove bronze, ki so uporabni kot dielektrični resonatorji v sodobnih baznih postajah za brezžična telekomunikacijska omrežja. Posebnost novih materialov je v tem, da izkazujejo nove kombinacije dielektričnih lastnosti, dielektričnost k’ ≥ 60 in faktor kvalitete Q × f ≥ 15 000 GHz ter nizek temperaturni koeficient resonančne frekvence τf ± 5 ppm/K, kar omogoča bistveno miniaturizacijo uporabljenih visokofrekvenčnih vezij.


Raziskovalci Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij in Odseka za komunikacijske sisteme so skupaj razvili algoritem in sistolično strojno implementacijo sistema za merjenje energij žarkov gama pri izjemno visoki pogostosti detekcije. Eksperimentalni rezultati so potrdili visokoločljivo kalorimetrijo v scintilacijskih in polprevodniških detektorjih pri več milijonih detekcij na sekundo na posamični detektor. Dosežek je prebojnega pomena za hiter zajem meritev v bazičnih raziskavah snovi z osnovnimi delci, v radiobiologiji, pri mnogih analitskih metodah, na primer v rentgenski fluorescenci in pri nevtronski aktivacijski analizi, za industrijsko preizkušanje materialov in konstrukcij ter za medicinske aplikacije pri izjemno visokih sevalnih poljih radioterapije. Novi sistem že pripravljajo za vgradnjo v jedrskem raziskovalnem centru FAIR.


Doc. dr. Aleksander Rečnik z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan« je avtor nove knjige z naslovom »Minerali svinčevo-cinkovega rudišča Mežica«. Knjiga je izšla v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku in jo lahko kupite v skladišču Instituta, tako kot Rečnikovo prejšnje delo z naslovom »Nahajališča mineralov v Sloveniji«. Več


Matjaž Humar in Igor Muševič z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v reviji Optics Express objavila članek z naslovom "3D microlasers from self-assembled cholesteric liquid-crystal microdroplets". V članku sta opisala delovanje in optične lastnosti prvega mikrolaserja na osnovi mikrokapljic tekočega kristala. Posebnost tega laserja je, da seva lasersko svetlobo enakomerno v vse smeri, avtorja pa sta v članku tudi opisala postopek, s katerim lahko izdelamo milijone enakih mikrolaserjev v delcu sekunde. Članek je že pred objavo vzbudil izjemno zanimanje strokovnjakov s področja fotonike, ameriško združenje s področja optike American Optical Society pa je ob izidu članka izdalo posebno sporočilo za javnost z naslovom "World's First Microlaser Emitting in 3D", ki je bilo po omrežju Business Wire posredovano na stotine internetnih forumov. Sporočilo za javnost


"Če imam tisoč idej in se ena izkaže kot dobra, sem dosegel uspeh."
Alfred Nobel

"Če bi se spomnil imena vseh teh delcev, bi bil botanik."
Enrico Fermi


Na Odseku za raziskave sodobnih materialov so v okviru Centra odličnosti Nanoznanosti in nanotehnologije pridobili vrhunsko merilno postajo, ki omogoča merjenje električnih lastnosti na mikroskopsko izbranem mestu vzorca, in mrežni analizator za merjenje električnih lastnosti v frekvenčnem območju od 10 MHz do 67 GHz. Mikroskopska določitev električnih lastnosti je pomembna zaradi optimalne miniaturizacije komponent. Poleg določevanja mikrovalovnih dielektričnih lastnosti omogoča merilna postaja tudi povezavo vzorca z drugimi merilnimi inštrumenti, kot so merilnik impedance ter feroelektrični preizkusni sistem in fotonski senzor za merjenje piezoelektričnega premika. Meritve je mogoče izvajati v temperaturnem območju od –55 °C do +200 °C, prav tako tudi pri vrednostih enosmernega polja do napetosti 3000 V.


Raziskovalci Odseka za elektronsko keramiko so izdelali logo IJS z brizganjem nanodelcev TiO2 na podlago SiOx/Si . Širina celotnega znaka na levi je 200 mikrometrov, širina posnetka zrnc na desni, ki sestavljajo posamezno kroglico, je 1 mikrometer.


Možni prihranki končne rabe energije leta 2030 s sistematično izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v vseh sektorjih bi bili do 8 TW h letno, od tega 2 TW h električne energije. Skupno pa bi lahko v tem obdobju prihranili skoraj 100 TW h energije, ocenjujeta mag. Stane Merše in mag. Andreja Urbančič s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu "Jožef Stefan".


V organizaciji Nemške akademije znanosti in inženirstva – Acatech je v Berlinu 2. decembra 2010 potekala letna konferenca združenja Euro-CASE (The European Council of Academies of Applied Sciences and Engineering). Na konferenci z naslovom “Value Creation through Innovation – European Best Practice Case Studies” so z vabljenimi predavanji sodelovali eminentni člani evropskih inženirskih akademij. Konferenci je 3. decembra sledilo redno letno zasedanje Upravnega odbora Euro-CASE, na katerem je bil v šestčlanski izvršni odbor združenja izvoljen tudi podpredsednik Inženirske akademije Slovenije prof. dr. Borut Mavko, sodelavec Odseka za reaktorsko tehniko IJS.


Sodelavcem Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko je uspel eksperiment, s katerim so v sodelovanju s partnerji iz evropskega programa Euratom nakazali možno rešitev za zmanjšanje problema kopičenja radioaktivnega tritija v fuzijskih reaktorjih. Članek, ki je bil objavljen v Physical Review Letters, s primerjavo med eksperimenti, izvedenimi na inštitutih CIEMAT (Španija), IPPR (Nizozemska) in na Institutu »Jožef Stefan«, dokazuje bistveno zmanjšanje zadrževanja vodika s pulznim vbrizgovanjem amonijaka v fuzijski reaktor.


Odsek za znanosti o okolju, ki ga vodi prof. dr. Milena Horvat, vstopa v petletni projekt z naslovom " GMOS - Global Mercury Observing System". Namen projekta je vzpostaviti meritve živega sreba na globalni ravni kot podporo konvenciji za živo srebro Minamata, ki naj bi bila sprejeta leta 2013. V okviru programa bo Institut izvajal meritve v atmosferi, in sicer na stacionarnih postajah, ki pripadajo mreži "GAW - Global Atmospheric Watch", meritve z letali na medcelinskih letih družbe Lufthansa ter meritve Hg v svetovnih oceanih. Na podlagi meritev bodo razviti matematični modeli, s katerimi bo mogoče napovedati, kakšen bo globalni odziv na zmanjševanje emisij, zlasti v okoljih, ki so zelo občutljiva za depozicijo živega srebra iz atmosfere.


Vlada RS je s sindikati javnega sektorja dogovorila vsebino Aneksa št. 4 h Kolektivni pogodbi.


Institut bo za mlade raziskovalce in druge zainteresirane organiziral več obiskov v slovenskih podjetjih, kot so Kolektor, Trimo in druga.


Dne 14. oktobra se je javno predstavil kandidat za vodjo odseka za reaktorsko fiziko F8.


Na inštitutskem Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča so se v mesecu septembru začela predavanja o delovanju jedrskih elektrarn, radioaktivnosti in sevanju za šolarje in gimnazijce.


V uradnem listu je bila objavljena nova uredba za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence. Določila omenjene uredbe ter s tem povezana določila v nedavno objavljeni spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju bodo povzročila nemajhno korekcijo plač delavcev, ki imajo položajne dodatke.


V januarju 2011 se izteka mandat polovici članov znanstvenega sveta Instituta. Volitve v znanstveni svet bodo potekale v decembru. Člane Znanstvenega sveta se imenuje izmed uveljavljenih raziskovalcev - Znanstveni svet. Kandidate po posameznih širših raziskovalnih in izobraževalnih področjih predlagajo raziskovalci organizacijskih enot, ki sestavljajo posamezno področje in ki so izvoljeni najmanj v naziv asistent z doktoratom ali ustrezen raziskovalno-razvojni naziv oz. v naziv visokošolskega učitelja.


28. decembra 1903 se je v Budimpešti rodil John von Neumann, »zadnji od velikih matematikov«, ki je odločilno prispeval h kvantni fiziki, funkcionalni analizi, numerični analizi, topologiji, matematični ekonomiji, statistiki in nuklearni fiziki. Rojen je bil v Budimpešti, doštudiral kemijo na ETH v Zürichu in matematiko v Budimpešti. Pri triindvajsetih letih je doktoriral iz matematike na univerzi v Budimpešti. Bil je profesor na Institute for Advanced Studies v Princetonu v ZDA (skupaj z Einsteinom. Z izračuni je sodeloval pri razvoju atomske in vodikove bombe. Razvil je novo vejo matematike, imenovano teorija iger. Spada med začetnike računalništva, von Neumannov model računalnika se uporablja še danes. Umrl je 8. februarja 1957 v Washingtonu.

Tradicionalna zgradba računalnika je imenovana po von Neumannu, ki je leta 1945 zasnoval arhitekturo novega elektronskega računalnika. Velika večina današnjih računalnikov se uvršča v skupino tako imenovanih von Neumannovanih računalnikov. Računalnik je sestavljen iz treh sestavnih delov: iz vhodno-izhodne enote, centralne procesne enote in glavnega pomnilnika.


Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je 2. in 3. decembra 2010 potekal 5. slovenski forum inovacij, ki ga je organizirala Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Odsek za elektronsko keramiko IJS je skupaj s svojimi partnerji HIPOT-RR, d. o. o., in HYB, d. o. o., predstavil inovacijo z naslovom Nova generacija keramičnih senzorjev tlaka. Predstavnik inovatorjev (Darko Belavič) je sodeloval tudi na okrogli mizi Z znanjem in podjetnostjo do inovacije, ki je bila organizirana v sklopu Poslovno-inovacijskega programa.


Razpis za zlati znak Jožefa Stefana
20. november 2010 - objavljen je bil razpis za zlati znak Jožefa Stefana. Institut zlate znake Jožefa Stefana podeljuje za odmevna doktorska dela s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved. Zlati znak Jožefa Stefana je zlat kovanec, ki ima na eni strani relief glave Jožefa Stefana, na drugi strani pa ime nagrajenca, zaporedno številko znaka in datum podelitve.


V članku, ki je bil 24. novembra 2010 objavljen v reviji Nature, je mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom Jureta Demšarja z Odseka za fiziko kompleksnih snovi Instituta "Jožef Stefan" in v sodelovanju z Univerzo v Konstanci (Nemčija), Univerzo v Torontu (Kanada) in Max Planck Institutom iz Hamburga (Nemčija) predstavila študijo dinamike elektronov in rešetke v močno koreliranemu sistemu z valom gostote naboja 1T-TaS2.


Na povabilo Evropske komisije se je prof. dr. Spomenka Kobe, vodja Odseka za nanostrukturne materiale, udeležila srečanja „Trans-Atlantic Workshop on Rare Earth Elements and Other Critical Materials for a Clean Energy Future” v organizaciji US-EU Energy Council. Sestanek je potekal na Massachusetts Institute of Technology, Cambridge, Massachusetts. Prof. dr. S. Kobe je imela predavanje na temo »Rare Earth Permanent Magnets in Europe«. Srečanje sta moderirala dr. Jeff Skeer, direktor DOE Office of Policy and International Affairs, in dr. Renzo Tomellini, direktor EC Directorate General for Research and Innovation.


Odsek za znanosti o okolju je skupaj z Morsko biološko postajo v Piranu in Nacionalnim japonskim institutom za bolezen Minamata NIMD organiziral mednarodno delavnico z naslovom »Mercury in Contaminated Sites: Characterisation, impact and Remediation«. Vodila in priporočila delavnice bodo pomembno prispevala k podlagam za pripravo globalne konvencije o živem srebru, ki jo bo UNEP sprejel na generalni skupščini leta 2013. Med drugim so strokovnjaki obiskali tudi Rudnik živega srebra v zapiranju, kjer jih je sprejel g. Bojan Sever župan občine Idrije.


Na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije (STA) z naslovom »Slovenija 2.0 – nujnost novega razvojnega modela«, ki je potekala 6. decembra 2010 v Ljubljani, je sodeloval tudi direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič. Vsi udeleženci, poleg direktorja še minister Gregor Golobič, predsednik uprave Bisola Uroš Merc, generalni direktor Pipistrela Ivo Boscarol in direktor strateškega inoviranja v Trimu Miloš Ebner, so se strinjali, da Slovenija potrebuje večjo ambicioznost oziroma drznost. Brez te namreč ne bomo znali izkoristiti potencialov, ki jih imamo, oziroma niš, ki se ponujajo v današnjem svetu.


Odsek za računalniške sisteme Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju s podjetjem Hidria AET iz Tolmina, Fakulteto za strojništvo v Ljubljani in inštitutom ISTEC iz Italije uspešno končal projekt EUREKA E!4212 DIPIMAM (Development and Implementation of New PIM Binder System Using Advanced Methods). Cilj je bil izboljšati tehnološki proces brizganja keramičnih izdelkov z raziskavo vpliva kombinacije veziv v keramičnih suspenzijah na brizganec. Institut je sodeloval pri razvoju napredne metode za ugotavljanje kompleksne odvisnosti kvalitete izdelkov od sestave veziva in tehnoloških parametrov brizganja z uporabo umetnih nevronskih mrež.


Odsek za znanosti v okolju vstopa v projekt »Fate and effects of cytostatic pharmaceuticals in the environemnt and identification of biomarkers for an improved risk assessment on environmental exposure« (CytoThreat), katerega namen je preučiti kroženje in učinke ostankov protirakavih zdravil v okolju. Rezultati teh raziskav bodo bistveno pripomogli k razvoju smernic za zmanjšanje tveganja za okolje in zdravje, ki je posledica izpusta protirakavih zdravil v okolje. Nosilec projekta je Nacionalni inštitut za biologijo, Institut "Jožef Stefan" pa vodi in koordinira kemijski del projekta. Naloga Odseka za znanosti v okolju je določiti prisotnost ostankov reprezentativnih protirakavih učinkovin v izpustih iz onkoloških oddelkov bolnišnic in v okoljskih vodah, ki so obremenjene z ostanki protirakavih zdravil. Cilj projekta bo tudi preučiti razgradnjo protirakavih učinkovin, bodisi v okolju ali med čiščenjem odpadnih vod, in identificirati produkte razgradnje, ki lahko pomenijo tveganje za okolje in zdravje.


10. decembra 1901 so v Stockholmu in v Oslu prvič podelili Nobelove nagrade. Natančno deset let za tem, 10. decembra 1911, je Nobelovo nagrado za kemijo prejela Marie Curie. Marie Curie je že leta 1903 skupaj s soprogom Pierrom in Antoinom Henrijem Becquerelom prejela Nobelovo nagrado za fiziko. Curijeva je edina ženska, ki je prejela dve Nobelovi nagradi.


23. november 2010 - V Cankarjevem domu v Ljubljani so podelili letošnje Zoisove nagrade in priznanja ter Puhovo priznanje. Med dobitniki so tudi trije sodelavci Instituta "Jožef Stefan": prof. dr. Janez Dolinšek je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke v raziskavah fizikalnih lastnosti novih kompleksnih materialov na kovinski osnovi, prof. dr. Miha Drofenik Zoisovo nagrado za vrhunske raziskovalne dosežke na področju materialov, izr. prof. dr. Barbara Malič pa je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskav feroelektrične keramike in tankih plasti. Puhovo priznanje je prejela skupina raziskovalcev podjetja Helios in Kemijskega inštituta, dobitniki Zoisovih priznanj so še prof. dr. Blaž Zupan, prof. dr. Janez Mrčun, prof. dr. Samo Kreft in prof. dr. Andrej Jamnik, Zoisovo nagrado pa je dobil tudi prof. dr. dr. h. c. Janez Kranjc. Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju klasične filologije je prejel akademik prof. dr. Kajetan Gantar.


18. november 2010 - Znanstveni svet Instituta je zaradi poteka mandata imenoval novo komisijo za podelitev priznanja zlati znak Jožefa Stefana. Člani komisije so: akademik prof. dr. Saša Svetina, predsednik, prof. dr. Boris Orel, akademik prof. dr. Janez Levec, prof. dr. Jože Vižintin, prof. dr. Andrej Likar.


Rektorjevo nagrado za osvojeno drugo mesto za naj-inovacijo Univerze v Ljubljani v letu 2010 sta prejela sodelavca Odseka za biotehnologijo, prof. dr. Borut Štrukelj in dr. Aleš Berlec, skupaj s sodelavci: Matjažem Ravnikarjem in Mojco Lunder s Fakultete za farmacijo ter prof. dr. Borisom Čehom s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Skupina je razvila inovativen rekombinantni probiotik za zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni. Med 40 prijavitelji so se med osem finalistov uvrstili tudi sodelavci IJS: prof. dr. Zdravko Kutnjak, prof. dr. Marija Kosec, prof. dr. Barbara Malič, Alja Kupec in Brigita Rožič z inovacijo Elektrokaloriki: materiali za hladilno/grelne naprave nove generacije.


Na 40. podelitvi Krkinih nagrad je dr. Tina Kosjek z Odseka za znanosti o okolju prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom Kroženje ostankov zdravilnih učinkovin med čiščenjem vod.


Veliki hadronski trkalnik LHC v CERN-u je po uspešnem celoletnem trkanju protonov svoje zmogljivosti preizkusil še s trki svinčevih ionov pri energiji svinčevih jeder 287 TeV. Pri prikazanem trku dveh svinčevih jeder je 8. novembra 2010 nastalo več kot 1000 visokoenergijskih nabitih delcev, ki jih je zaznal detektor ATLAS, pri katerem sodelujejo tudi raziskovalci IJS. Od takih trkov si obetajo potrditev »agregatnega« stanja plazme kvarkov in gluonov, ki je prevladovalo na zgodnji stopnji razvoja vesolja.


Inovativno belgijsko podjetje Waegener s 70 zaposlenimi (35 v razvoju in 35 v proizvodnj) deluje na področju krioterapije, torej hlajenja delov telesa po operaciji ali poškodbi. Želijo postati prvi v svetu na tem področju in zavedajo se, da morajo v svoje naprave vgraditi znanje. Zasledili so dva znanstvena članka o računalniški simulaciji ohlajanja srca in kolena, katerih avtorji so člani odseka Komunikacijski sistemi in na podlagi tega z njimi podpisali pogodbo za izvedbo študije ohlajanja kolena. Skupaj s sodelavci iz UKC Ljubljana so tako prvi na svetu na inovativen način izmerili in analizirali temperature v notranjosti kolena v obdobju dvanajstih ur po artroskopski operaciji križnih vezi. Meritve bodo, skupaj z računalniško simulacijo, temelj za nadaljnje izboljšave krioterapevtskih naprav.


Na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko nastaja nov humanoidni robot. Zgornji del humanoidnega robota, ki povezuje dve napredni roki, dlani, glavo in torzo, je namenjen raziskavam delovanja robotov v naravnih okoljih. Razvoj robota je del raziskave, ki poteka v okviru dveh novih evropskih projektov s področja kognitivne robotike.


Med petimi finalisti, med katerimi je bil tudi sodelavec Instituta "Jožef Stefan" in predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko UL prof. dr. Igor Muševič, je priznanje MENTOR LETA Društva mladih raziskovalcev dobil dr. Domen Leštan z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.


"Obstajata dve možnosti: če rezultat podpira hipotezo, potem si naredil meritev, če rezultat nasprotuje hipotezi, si prišel do odkritja." Enrico Fermi

"Kdor ni nikoli naredil napake, ni nikoli poskušal česa novega." Albert Einstein

"Einstein, nehaj govoriti Bogu, kaj naj počne!" Niels Bohr


Direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič in vodja Odseka za elektronsko keramiko prof. dr. Marija Kosec sta 9. novembra 2010 obiskala tovarno Hidria. Srečanja sta se poleg drugih udeležila tudi predsednik poslovodnega odbora Hidrie mag. Iztok Seljak in podpredsednik g. Miloš Šturm.

Direktor prof. dr. Jadran Lenarčič je 15. novembra 2010 obiskal tudi Cinkarno Celje, kjer se je pogovarjal z generalnim direktorjem gospodom Tomažem Benčino.


Dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan", je imel v okviru geografskih večerov 9. novembra 2010 ob 19. uri predavanje v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU v Ljubljani. V predavanju z naslovom JEDRSKA ENERGIJA DANES IN JUTRI: NEPOGREŠLJIV VIR ELEKTRIČNE ENERGIJE so bile v ospredju ključne obratovalne in varnostne značilnosti današnjih in prihodnjih jedrskih elektrarn, njihova današnja in prihodnja vloga v elektroenergetskih sistemih, današnja in prihodnja jedrska elektrarna v Krškem, zaloge jedrskih goriv, osnovne rešitve za shranjevanje radioaktivnih odpadkov in najpomembnejši izzivi, ki (jedrsko) energetiko čakajo v prihodnje.


Na redni letni skupščini Slovenskega biokemijskega društva je doc. dr. Toni Petan, znanstveni sodelavec na Odseku za molekularne in biomedicinske raziskave Instituta "Jožef Stefan", prejel Lapajnetovo priznanje. Priznanje društvo vsako leto podeli mlademu članu do 35 let za vrhunske dosežke na področju biokemijskih znanosti, s katerimi je pomembno prispeval k razvoju biokemijskih znanosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.


Senat Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je letošnjo nagrado Maksa Samca za najboljši doktorat s področja biokemije podelil dr. Lidiji Kovačič. Dr. Kovačičeva je svoje delo opravila pod mentorstvom prof. dr. Igorja Križaja na Odseku za molekularne in biomedicinske raziskave Instituta "Jožef Stefan".


7. oktober 2010 - Projekt Hy-nano-IM: Hydrogen-impermeable nano-material coatings for steels, ki ga na Institutu "Jožef Stefan" vodi doc. dr. Paul McGuiness z Odseka za nanostrukturne materiale, je "zgodba o uspehu," so objavili na avstrijskih straneh MNT ERA-Net. Triletni projekt v skupni vrednosti 523 000 evrov teče od marca 2008, pri njem sodelujeta še projektni skupini z Odseka za tanke plasti in površine F3 (dr. Miha Čekada) in Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko F4 (dr. Vincenc Nemanič). Raziskave potekajo v sodelovanju z Joanneum Research iz Avstrije, industrijski partner pa je Acroni, d. o. o., z Jesenic.


Na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" so izdelali toplotni model človeške roke, ki ima vgrajen sistem za znojenje. Toplotni model roke ima premične prste in lahko simulira delo z orodjem. S takim modelom roke lahko ovrednotimo toplotno in evaporativno upornost rokavic med držanjem orodja v mrzlem okolju.


Od 2. do 5. novembra 2010 je bil na Reaktorskem infrastrukturnem centru v okviru IAEA projekta tehničnega sodelovanja RER/4/023 »Enhancing the Sustainability of Research Reactors and Their Safe Operation through Regional Cooperation, Networking, and Coalitions« organiziran »Regional Meeting on Application of the Code of Conduct on the Safety of Research Reactors in Europe«. Sestanka se je poleg sodelavcev IJS in URSJV udeležilo 10 predstavnikov iz sedmih držav vzhodnoevropske regije in dva predstavnika IAEA. Razpravljali so o varnosti raziskovalnih reaktorjev in ustanovili EURASC ("east EURopean AdviSory Committee for research reactors"), ki mu bo v prvem mandatu predsedovala Slovenija. EURASC, katerega vloga bo predvsem posvetovalna, je odprt za vse države vzhodno evropske regije, ki imajo raziskovalne reaktorje.


Prof. dr. Boris Žemva, sodelavec Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, je bil v oktobru letos izvoljen v Evropsko akademijo znanosti (European Acadamy of Sciences) s sedežem v Liegu, Belgija http://www.eurasc.org/. Poslanstvo akademije je spodbujanje odličnosti v znanosti in tehnologiji in s tem pospeševanje socialnega in ekonomskega razvoja in napredka.


Mlada raziskovalka Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" Vojka Žunič je na 18. konferenci o materialih in tehnologijah v Portorožu prejela priznanje za najboljšo predstavitev med mladimi raziskovalci za področje nanomaterialov in nanotehnologij. Mladi raziskovalec Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" Sebastjan Glinšek je na isti konferenci prejel priznanje za najboljšo predstavitev med mladimi raziskovalci za področje anorganskih materialov.


Na seji znanstvenega sveta Instituta, ki je bila 18. novembra ob 13.00 uri v Veliki predavalnici, so se javno predstavili kandidati za vodjo odseka Računalniški sistemi E7, vodjo odseka Teoretična fizika F1 in vodjo odseka Anorganska kemija in tehnologija K1. Znanstveni svet je dal soglasje k imenovanju vseh treh kandidatov.


Na MVZT je bila 10. novembra novinarska konferenca, na kateri so minister Gregor Golobič, direktorica Direktorata za znanost dr. Jana Kolar in vodja sektorja za strukturne sklade v Direktoratu za znanost mag. Urban Krajcar predstavili rezultate javnega razpisa za razvoj kompetenčnih centrov v obdobju 2010-2013. Institut "Jožef Stefan" je vključen v pet od sedmih odobrenih centrov.


Odsek za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" v dneh 8.-9. novembra 2010 organizira sestanek evropskega projekta eLICO ("e-Laboratory for Interdisciplinary Collaborative Research in Data Mining and Data-Intensive Sciences", http://www.e-lico.eu/), pri katerem sodeluje deset evropskih partnerjev, projekt pa koordinira Univerza v Ženevi. Tema sestanka je koordinacija evropskih iniciativ za gradnjo ontologij področja rudarjenja podatkov.


18. novembra 1941 je umrl Walther Hermann Nernst, avtor tretjega zakona termodinamike, za katerega je dobil leta 1920 Nobelovo nagrado. Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.


Direktor Instituta se je kot član Board EARTO (odbor združenja evropskih raziskovalnih inštitutov) udeležil podelitve EARTO Innovation Prize. Gostitelj prireditve je bilo bavarsko ministrstvo za ekonomske zadeve, infrastrukturo, transport in tehnologije, sodelovala pa je tudi evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost ga. Máire Geoghegan Quinn.


Znanstveni svet Instituta je sprejel sklep, da bo v začetku novembra objavljen razpis za zlati znak Jožefa Stefana.


Zaradi poteka štiriletnega mandata je v postopku javni razpis za delovna mesta vodij raziskovalnih enot F1, K1, K5, K6, E7 ter izobraževalnega centra ICJT - Raziskovalni odseki.


21. oktober 2010 - 9. konferenca SLONANO 2010 tudi tokrat sledi osnovni ideji pospeševanja hitre izmenjave rezultatov, idej in izkušenj na področju nanotehnologije.


21. oktober 2010 - Na rednem zasedanju Sveta EU za konkurenčnost so sprejeli skupne programske pobude na podlagi zelene knjige o Skupnem evropskem raziskovalnem prostoru, in sicer na področju kmetijstva, kulturne dediščine ter zdrave hrane in zdravega življenja (Informacije SBRA).


21. oktober 2010 - Na Odseku za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" poteka srečanje in šolanje projektne skupine projekta 7. okvirnega programa AgroSense. Poleg rednega sestanka upravnega odbora je organizirano tudi praktično usposabljanje udeležencev z naslovom „Design and implementation of Wireless sensor nodes”.


Nagrado Mednarodnega vrha za informacijsko družbo (World Summit Award for Information Society) Združenih narodov je tudi v letu 2010 dobila ustanova iz Slovenije. Na predlog članice mednarodne žirije prof. dr. Borke Jerman Blažič, vodje Laboratorija za odprte sisteme in mreže Instituta "Jožef Stefan", je nagrado za mobilni portal, dosegljiv prek mobilnega omrežja, dobila Termoelektrarna-toplarna Ljubljana (TE-TOL). Portal TE-TOL predstavlja podatke o zraku in okoljevarstvenih vsebinah, nagrado pa je prejel v kategoriji mobilnih vsebin (e-content) za področje zdravja in varovanja okolja. Na tekmovanju je v šestih kategorijah s področja mobilno dosegljivih e-vsebin tekmovalo 143 držav članic Združenih narodov, nagrada TE-TOL-u pa bo slavnostno podeljena decembra v Abu Dhabiju.


Med šestimi izbranimi finalisti tekmovanja za najboljši "Start-up" je tudi projekt "eDiploma", pri katerem sodelujejo Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta "Jožef Stefan" ter člani slovenskega društva Internet - ISOC-SI. Finaliste je izbrala komisija uveljavljenih strokovnjakov iz gospodarstva, med najboljšimi šestimi projekti pa so tudi takšni giganti, kot je Google. Kdo bo med njimi najboljši, kdo bo torej zmagovalec, pa bo znano na konferenci "How to web 2010" novembra 2010 v Bukarešti.


21. oktober 2010 - V Achnu v Nemčiji v organizaciji Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij poteka letošnja poletna šola z naslovom “Summer School on Advanced Technologies for Knowledge Intensive Networked Organisations”.


20. oktober 2010 - Izobraževanje "Evropski energetski menedžer - EUREM" je začela že IV. generacija slušateljev. Skupaj bo to že blizu 100 energetskih menedžerjev, kar je pomemben prispevek k učinkovitejšemu upravljanju z energijo v Sloveniji. Izobraževanje EUREM organizira Center za energetsko učinkovitost v sodelovanju z zunanjimi predavatelji - več.


19. oktober 2010 - Uspešno se je končala 13. multikonferenca Informacijska družba 2010


15. oktober 2010 - Institut je skupaj z Občino Nova Gorica leta 1995 ustanovil fakulteto za znanosti o okolju, ki je leta 2006 prerasla v Univerzo v Novi Gorici. Na proslavi ob 15. obletnici univerze, ki je potekala v dvorcu Zemono, sta naziv častnega doktorja prejela prof. Romano Prodi (predsednik Evropske komisije v času vstopanja Slovenije v Evropsko unijo) za zasluge pri razvoju in širitvi Evropske unije in za napredek znanosti in visokega šolstva v Evropi ter prof. dr. Michael Graetzel (EPFL, Švica) za izjemne dosežke na področju sodobnih materialov in sistemov za zajemanje sončne energije.


Pri priznani založbi Wiley & Sons je izšla znanstvena monografija z naslovom 'Broadband Communications via High-Altitude Platforms', katere soavtorja sta David Grace z Univerze v Yorku in Mihael Mohorčič z Odseka za komunikacijske sisteme Instituta. S svojimi prispevki v monografiji nastopata tudi sodelavca odseka Tomaž Javornik in Roman Novak. V monografiji je podan podroben pregled razvoja in sedanjega stanja tehnologij, ki omogočajo uporabo stratosferskih ploščadi za zagotavljanje komunikacijskih storitev, podrobneje so obravnavane različne omejitve uporabe stratosferskih ploščadi, orisan je nadaljnji razvoj področja, zajeta pa so tudi vprašanja poslovnih modelov.


12. oktober 2010 - Institut "Jožef Stefan" uspešno sodeluje z avstrijskim inštitutom Joanneum Research: sedaj sodelujemo pri petih projektih, dvakrat toliko pa smo jih končali od leta 2006, ko je bil podpisan dogovor o sodelovanju. Predsednik inštituta Joanneum Research (ta je v zadnjem letu izpeljal tudi pomembne organizacijske spremembe) ter direktor Instituta "Jožef Stefan" sta se v Gradcu dogovorila o nadaljnjem še intenzivnejšem sodelovanju s poudarkom na skupnem nastopanju na trgu.


Na pobudo MVZT mednarodna skupina strokovnjakov preučuje raziskovalni in inovacijski sistem v Sloveniji. Ugotovitve in priporočila, ki jih bodo strokovnjaki predlagali, bodo v pomoč pri oblikovanju nove raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije.


V javni razpravi sta Nacionalni program visokega šolstva ter Nacionalni raziskovalni in inovacijski program - Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije.


Inženirsko akademijo Slovenije, v kateri so aktivni člani tudi nekateri sodelavci Instituta »Jožef Stefan«, je obiskal minister za visoko šolstvo znanost in tehnologijo g. Gregor Golobič.


Zelo verjetno je, da obstajajo zvezde z zelo podobnim planetarnim sistemom, kot je naš. To lahko rečemo že na osnovi verjetnosti, saj ima naša galaksija 400 milijard zvezd, v vesolju pa je več kot 100 milijard galaksij. Torej je verjetnost, da smo v vesolju unikatni, zelo majhna." Margherita Hack


12. oktober 2010 - Na Institutu "Jožef Stefan" je bilo slavnostno odprtje 13. mednarodne multikonference "INFORMACIJSKA DRUŽBA 2010". Med slavnostnimi govorniki je bil tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar, na odprtju pa so podelili tudi dve nagradi: priznanje za izjemni prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe dr. Tomažu Kalinu in nagrado za tekoče dosežke na področju informacijske družbe Marku Grobelniku. Konferenca je potekala do vključno petka, 15. oktobra 2010, sestavljalo jo je deset podkonferenc, ki so v tedenskem dogajanju predstavile novosti na področju informacijskih storitev in prehoda v informacijsko družbo.


Upravni odbor Instituta je potrdil spremembo Pravilnika o plačah, ki se nanaša na drugačno izplačilo plače za ljudi, ki se zaposlijo za določen čas na podlagi posebne pogodbe med Institutom in evropsko komisijo ali drugim organom EU. Predvidena so delovna mesta mlajši raziskovalec, starejši raziskovalec in uveljavljeni raziskovalec.


Kot pomoč pri vodenju Instituta je direktor ustanovil Strokovni svet elektronike in informacijskih tehnologij, Strokovni svet kemije, materialov, biokemije in okolja ter Strokovni svet fizike in reaktorske tehnike. Strokovne svete sestavljajo vodje raziskovalnih odsekov in člani znanstvenega sveta Instituta iz teh odsekov.


22. oktober 2010 - Direktor Instituta "Jožef Stefan" se je srečal z Martinom Novšakom, direktorjem družbe GEN energija, d. o. o., katere poslanstvo je celovita oskrba z električno energijo: zagotavljanje zanesljive in varne proizvodnje in dobava električne energije, usmerjene h končnemu odjemalcu. Osrednja tema pogovora je bilo iskanje možnosti za še tesnejše sodelovanje.


21. oktober 2010 - Institut je obiskal Ivo Boscarol, ustanovitelj, lastnik in direktor podjetja Pipistrel iz Ajdovščine. Ivo Boscarol je tehnični virtuoz in izjemen podjetnik, je avtor izboljšav, ki so v letalskem svetu deležne največje pozornosti. Z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem sta se pogovarjala o možnostih sodelovanja, predvsem z namenom povezovanja znanstvenega raziskovanja, ki bi pospešil razvoj v gospodarskih družbah.


Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča (ICJT), ki deluje v sklopu Instituta "Jožef Stefan", vsak dan obišče veliko ljudi, med njimi največ mladih. Te dni je bil na obisku Centra v skupini nadarjenih otrok tudi enajstletni fant iz 5. razreda OŠ. Ob poslušanju predavanja je postavil tri izredno zanimiva vprašanja: 1. Ali gama sevanje, ki je podobno kot svetloba elektromagnetno valovanje, lahko koncentriramo z lečo? 2. Če so beta delci negativni, ali bi jih lahko “potegnil” s svojim magnetom? 3. Zakaj Geiger-Müllerjev števec ne pokaže sevanja mobilnega telefona? Odgovori


V dneh od 25. do 29. septembra 2010 je v Nesebarju v Bolgariji potekala konferenca "NUCLEAR POWER FOR THE PEOPLE". Konferenco je organiziralo bolgarsko Društvo jedrskih strokovnjakov v sodelovanju z Mednarodno agencijo za atomsko energijo. V sklopu konference je potekalo tudi tekmovanje mladih avtorjev. Med dvanajstimi udeleženci tekmovanja je sodeloval tudi Ovidiu-Adrian Berar z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan", ki je s prispevkom "TRACE Code Validation against Achilles Reflood Experiment" osvojil nagrado.


21. oktobra 1833 se je rodil izumitelj Alfred Nobel, ki si je z izumom dinamita leta 1866 prislužil ogromno bogastvo. Nobel je z oporoko, ki jo je sestavil leta 1895, ustvaril sklad za Nobelove nagrade. Nobelova oporoka je določala, da naj bodo nagrade razdeljene na pet enakih delov, podeljene pa naj bodo za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in mir. Z nagrado je želel svoje bogastvo nameniti tistim, ki so v preteklem letu najbolj prispevali k blaginji človeštva.


Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko so 11. oktobra 2010 v okviru 3. STROKOVNEGA DNEVA obiskali Hands-On Science - Center EXPI, ki se nahaja v Kočuhi, 20 km južno od Celovca. V centru EXPI so na 400 m2 pokrite razstavne površine prikazani zanimivi, poučni in presenetljivi interaktivni eksperimenti z raznih področij naravoslovja. Obisk toplo priporočamo vsem sodelavcem na IJS. http://www.expi.at.


V zadnjem tednu oktobra je potekal začetni sestanek triletnega evropskega projekta FIRST, katerega pomemben partner je Odsek za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan". Cilj projekta je razvoj infrastrukture za zajem, integracijo in analizo obsežnih količin finančnih informacij, kar je namenjeno podpori uporabnikom, ki izvajajo finančne analize (regulatorne organizacije, finančne institucije, investitorji). Najpomembnejše inovacije pričakujemo na področju odkrivanja informacij iz obsežnih količin slabo strukturiranih virov, kot so objave in novice, v realnem času.


20.-21. oktober 2010 - Na Institutu »Jožef Stefan« je potekala Konferenca SEMTO 2010: Senzorji in aktuatorji, na kateri so se srečali raziskovalci, razvijalci, gospodarstveniki in podjetniki. Konferenco je organiziral Tehnološki center SEMTO v sodelovanju s Centrom odličnosti NAMASTE in Društvom MIDEM. Udeleženci so lahko prisluhnili 23 domačim in tujim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z različnimi vrstami senzorjev in aktuatorjev, s tehnologijami in stopnjami njihove integracije in z njihovo uporabo.


12. oktober 2010 - V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so se začeli DNEVI FIZIKE, ki so potekali vsak dan od 9. do 16. ure do 15. oktobra in od 10. do 18. ure 17. oktobra. Dnevi fizike so rezultat sodelovanja Tehniškega muzeja Slovenije, Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Pedagoške fakultete v Ljubljani, Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru ter Instituta "Jožef Stefan". Njihov namen je mladim na zanimiv in praktičen način približati fiziko kot osnovno naravoslovno vedo, predvsem z zanimivimi in poučnimi eksperimenti, ki so jih predstavili študentje omenjenih institucij.


11. oktober 2010 - Evropska komisija je predstavila pobudo o Uniji inovacij, v kateri opredeljuje strateški način obravnave inovacij, naravnan na najvišji politični ravni. Z Unijo inovacij se bodo prizadevanja Evrope, vključno s sodelovanjem s tretjimi državami, osredinila na izzive, kot so podnebne spremembe, varnost preskrbe z energijo in hrano, zdravje in staranje prebivalstva, navaja Evropska komisija. Unija inovacij je ena od vodilnih pobud v strategiji Evropa 2020. Nova študija dokazuje, da bi s povečanjem naložb v raziskave in razvoj na 3 odstotke BDP lahko ustvarili 3,7 milijona delovnih mest, letni BDP pa bi lahko do leta 2025 narasel na 795 milijard evrov.


8. oktober 2010 - Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Jadran Lenarčič je bil na obisku pri predsedniku uprave koncerna Kolektor v Idriji Stojanu Petriču. V ospredju pogovora je bilo pospeševanje sodelovanja med organizacijama. Kolektor je predstavil razvojna področja, na katerih potrebuje takojšnjo podporo Instituta, oblikovali pa bodo tudi posebno skupno delovno skupino za dolgoročno sodelovanje. Mladi raziskovalci z Instituta "Jožef Stefan" bodo v kratkem obiskali Kolektor.


V oddaji TV Slovenija Ugriznimo znanost, ki je bila na sporedu 5. oktobra 2010, so nastopili tudi sodelavci Odseka za elektronsko keramiko.


Knjiga z naslovom Microstructurally Short Cracks in Polycrystals Described by Crystal Plastificy sodelavcev IJS prof. dr. Leona Cizlja in dr. Igorja Simonovskega je že v prodaji.


7.-8. oktober 2010 - V Ljubljani in Mariboru je potekala 3. mednarodna konferenca o prenosu tehnologij, ki jo je organiziral Institut "Jožef Stefan" v sodelovanju s Kemijskim inštitutom, Nacionalnim inštitutom za biologijo, Univerzo v Novi Gorici, Univerzo v Ljubljani ter s podporo TIA, ARRS, JAPTI, YEAR in Univerze v Mariboru. Svoje izkušnje so predstavili mednarodni strokovnjaki s področja prenosa tehnologij iz priznanih inštitucij, kot so MIT, CERN, EPFL, Univerza v Kopenhagnu, London School of Business, EIF itd. V okviru konference je komisija šestih tujih strokovnjakov podelila nagrade za inovativnost v gospodarstvu naslednjim dobitnikom: 1. mesto: KI (Matjaž Koželj, Boris Orel, Ivan jerman, Miha Steibucher, Marjanca Vodlan), 2. mesto: IJS-E2 (Đani Juričić, Janko Petrovčič, Bojan Musizza, Aleš Svetek, Pavle Boškoski, Matej Gašperin, Stanislav Černe), 3. mesto: IJS - E8 (Blaž Fortuna), dve 4. mesti: IJS - B2 (Aleš Berlec, Matjaž Ravnikar, Mojca Lunder, Boris Čeh, Borut Štrukelj) in KI (Matjaž Kunaver, Nataša Čuk, Sergej Medved). Drugi dan konference je bilo ustanovljeno tudi Združenje slovenskih profesionalcev za prenos tehnologij (Združenje SI-TT).


6. oktober 2010 - Švedska kraljeva akademija je objavila prejemnike Nobelove nagrade za fiziko in kemijo. Nobelovo nagrado za fiziko sta prejela Andre Geim in Konstantin Novoselov za revolucionarne eksperimente na dvodimenzionalnem materialu grafenu. Dobitniki nagrade za kemijo pa so Richard Heck, Ei-ichi Negishi in Akira Suzuki za delo na področju novih načinov tvorbe vezi med ogljikovimi atomi z reakcijami križne sklopitve.


Ljubljana, 27. september 2010 - Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev na IJS je imel tridnevno delavnico v okviru raziskovalnega projekta MC-PAD, pri katerem sodelujejo najpomembnejši evropski laboratoriji s tega področja fizike: CERN v Ženevi, DESY v Hamburgu, GSI v Darmstadtu, PSI v Villigenu, LNF v Frascatiju, INP v Krakovu in IJS. Doktoranti, ki so vključeni v raziskave, so poslušali predavanja na temo silicijevih detektorjev, hkrati pa so predstavili dosedanje delo in načrte za prihodnost v okviru tega projekta Marie Curie.


Delež biogoriv v cestnem prometu v EU je v letu 2009 dosegel 4 odstotke (12 Mt) in se le počasi približuje cilju 5,75 % v letu 2010 iz Direktive o biogorivih.


Na mednarodni konferenci ICCPS-11 (International Conference on Ceramic Processing Science) v Zürichu je skupina z Odseka za nanostrukturne materiale (Saša Novak, Aljaž Ivekovič in Goran Dražić) prejela nagrado za najboljši poster v sekciji "Mikrostruktura & lastnosti".


27. septembra 1905 je revija s področja fizike "Annalen der Physik" objavila prispevek Alberta Einsteina "Does the Inertia of a Body Depend Upon Its Energy Content?", v katerem je predstavil enačbo E = mc².


Ljubljana, 21. september 2010 - Prof. dr. Marija Kosec je v okviru predavanj »Znanje žanje« v Državnem zboru RS predstavila Center odličnosti NAMASTE (Napredni nekovinski materiali s tehnologijami prihodnosti), ki ga sestavlja enajst raziskovalnih skupin s področij raziskav materialov, fizike, kemije, elektronike, medicine, biologije in veterine z dveh največjih slovenskih univerz in Instituta »Jožef Stefan«, tri neprofitne organizacije, tri velika podjetja, osem majhnih in srednje velikih podjetij ter dva odcepljena podjetja iz različnih slovenskih regij. Center želi postati prepoznavna mednarodno odlična interdisciplinarna skupina, ki gradi na strateškem partnerstvu med akademsko in gospodarsko sfero ter izvaja raziskave, razvoj, izobraževanje ter prenos znanja in tehnologij na prioritetnem področju nekovinskih materialov ter je odprt za povezovanje z drugimi centri, ustanovami in podjetji.


Bruselj, 14. september 2010 - Skupščina evropske tehnološke platforme za trajnostno jedrsko energijo SNETP je med drugim imenovala novi Upravni odbor, v katerega je bil imenovan tudi predstavnik Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Ivo Kljenak z Odseka za reaktorsko tehniko.


Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtni zbornici Slovenije je 17. septembra 2010 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organiziral 6. Nanotehnološki dan. Teme, ki so jih predstavili predavatelji uglednih inštitutov in fakultet, so zajemale področja nano-hrane, nano-živil, nanotehnologije v kozmetiki, medicini, farmaciji in drugih področjih, ki javnosti v glavnem niso poznane, bodo pa odločilno vplivale na tehnološki in gospodarski razvoj, od njih bo odvisno tudi naše zdravje in počutje. Z Instituta sta predavala prof. dr. Igor Muševič in prof. dr. Boris Turk. Otvoritveni nagovor pa je imel direktor Instituta.


Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča je podaljšal pogodbo za vodenje evropskega projekta Fusion Expo.


Mlada raziskovalka Tea Toplišek je na mednarodni konferenci Nuclear Energy for New Europe 2010 zmagala v izboru za najboljši poster.


Skupna instalirana moč sončnih elektrarn v EU konec leta 2009 je bila že več kot 15 800 MW in se je glede na leto 2008 povečala za skoraj 53 % ali za 5 485 MW.


Odsek za nanostrukturne materiale našega inštituta je skupaj s podjetjem Kolektor Group od 29. avgusta do 2. septembra 2010 na Bledu organiziral 21. mednarodno konferenco “Rare-Earth Permanent Magnets & Their Applications” - REPM 2010. Konference se je udeležilo 200 strokovnjakov z vsega sveta.