V001 / IJS / Arhiv

Sodelavke in sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale so pridobili projekt razvoja inovativnih tehnologij »waste-to-value«, ki bo prispeval k trajnostni reciklaži redkih zemelj in večvrednostnemu recikliranju magnetov. Cilj projekta je odpadke, ki vsebujejo redke zemeljske elemente (REE), preoblikovati v visoko zmogljive Nd‑Fe‑B magnete, namenjene tudi potrebam elektromobilnosti. Projekt bo usmerjen v razvoj učinkovitih postopkov za klasifikacijo in ekstrakcijo redkih zemelj, pridobivanje kovinskih predhodnikov visoke čistosti ter oblikovanje magnetov naslednje generacije. S tem bo prispeval k učinkovitejši rabi surovin, zmanjševanju količine odpadkov in razvoju trajnostnih rešitev na področju naprednih materialov. Skupna predvidena vrednost znaša 8.069.708 evrov, od tega je predvidenih 4.999.305,75 evra sofinanciranja. Operacija je bila izbrana na javnem razpisu »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3–6)«. Delno jo financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračun Republike Slovenije.

Biofilmi, organizirane mikrobne združbe, so pogosto skriti vzrok ponavljajočih se okužb pri ljudeh in živalih ter kontaminacij pri pridelavi hrane in zdravil. Ker se te združbe razraščajo v 3D-strukture, je mikroskopija za njihovo raziskovanje vse pomembnejša, obdelava podatkov pa zahteva multidisciplinarno znanje. Na IJS so raziskovalke in raziskovalci odsekov za biotehnologijo, tehnologije znanja ter fiziko trdne snovi razvili novo orodje za analizo slik biofilmov, imenovano MicroICS - trenutno edino orodje, ki povezuje analizo konfokalnih fluorescenčnih slik biofilmov s strojnim učenjem. Sestavljeno je iz treh modulov: prvi slike pretvori v kvantitativne strukturne značilke, drugi nauči modele, kako se te značilke povezujejo z biološkim kontekstom, tretji pa naučene modele uporabi za napovedovanje in razvrščanje novih slik. Orodje je namenjeno raziskovanju povezav med 3D-strukturo biofilmov in njihovo funkcijo, je odprtokodno in na voljo raziskovalcem za nadgradnjo in razširjanje. Članek o razvoju in funkcionalnostih je bil objavljen v ugledni reviji npj Biofilms and Microbiomes.

Na Brdu pri Kranju je 11. septembra 2026 potekala konferenca Evolucija.AI 2026, osrednji slovenski dogodek, namenjen razvoju in odgovorni uporabi umetne inteligence, na katerem se je zbralo prek 550 predstavnikov podjetij, raziskovalnih organizacij, javnega sektorja in ponudnikov tehnologij. Med številnimi nastopajočimi so bili tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan". V ospredju so bila vprašanja, ki bodo pomembno zaznamovala prihodnja leta: kako umetno inteligenco prenesti iz prototipov v produkcijo, kako graditi zaupanja vredne in varne rešitve, kako povezati tehnologijo z organizacijskimi spremembami, kako krepiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kako zagotoviti, da bo umetna inteligenca služila človeku, podjetjem in družbi. UI ni več vprašanje prihodnosti, ključno je, kako jo iz poskusov prenesti v varno, sistematično in merljivo uporabo. Konferenco je organiziral Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije, ki ga vodi GZS, v sodelovanju s Slovensko tovarno umetne inteligence, ki sodeluje kot infrastrukturni in programski partner.

V Portorožu je med 7. in 10. septembrom 2026 potekala mednarodna, že 35. konferenca NENE, ki jo je organiziralo Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije v sodelovanju z Izobraževalnim centrom za jedrsko tehnologijo (ICJT) Instituta "Jožef Stefan". V ospredju dogajanja poleg vabjenih in strokovnih predavanj sta bili okrogli mizi o vlogi raziskovalnih reaktorjev pri razvoju prihodnjih jedrskih tehnologij ter o vključujočem upravljanju slovenskega jedrskega programa in pomenu sodelovanja različnih deležnikov pri njegovem oblikovanju. Podeljena je bila tudi nagrada za najboljši poster, ki so jo prejeli sodelavci Odseka za reaktorsko fiziko Blaž Lepovšček, dr. Anže Pungerčič in prof. dr. Luka Snoj za prispevek »Neutronic Characterisation of a Reconfigurable Reflector for the VERONICA Multi-Purpose Research Reactor«. Nagrado mladim avtorjem sta prejeli Nazia Rahim Ananya in Katerina Paskova. Konferenca NENE 2026 je tako ponovno potrdila pomen mednarodnega sodelovanja, izmenjave znanja in vključevanja mladih strokovnjakov v jedrsko skupnost.

3. septembra 2026 je Reaktorski center Instituta "Jožef Stefan" obiskala delegacija Ministrstva za okolje in prostor pod vodstvom ministrice mag. Polone Rifelj. Uvodoma ji je direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj predstavil interdisciplinarno delovanje inštituta, s poudarkom na področjih, ki so povezana s prenosom vrhunskega znanstvenoraziskovalnega znanja v okoljske, podnebne in energetske politike države. Kot prednostne izzive inštituta je izpostavil administrativne razbremenitve, pomoč pri pripravi in izvedbi večjih investicij, podporo raziskovalnemu proračunu za obdobje 2028–2034 in možnost posebnega statusa IJS. V ospredju pogovorov so bili prenos znanstvenih spoznanj v pripravo javnih politik, razvoj inovativnih rešitev za zeleni prehod, učinkovite rabe (jedrske) energije in prehrane ter krepitev odpornosti družbe in okolja na podnebne spremembe. Srečanje je potrdilo pomen tesnega sodelovanja, saj ima prav Institut "Jožef Stefan" na vseh omenjenih področjih močne znanstvene osnove za trajen sistem Slovenije, ki bi povezoval okolje, izpostavljenost, občutljivost in zdravje.

V Evropskem parlamentu v Bruslju je 2. septembra 2026 potekal zaključni dogodek projekta euROBIN, na katerem so predstavili evropsko odličnost na področju robotike in razpravljali o tem, kako znanstveno vodstvo pretvoriti v globalno industrijsko konkurenčnost. Na predstavitvi 15 najsodobnejših evropskih robotov je sodelovala tudi ekipa Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Aleša Udeta. Predstavila je dvoročno robotsko celico, namenjeno uporabi v različnih industrijskih procesih. Robot s pomočjo umetne inteligence, vida in zaznavanja sil prilagaja svoje gibanje predmetom, s katerimi dela. Uporaben je predvsem pri delu z občutljivimi ali nepredvidljivimi predmeti, denimo kabli in elektronskimi komponentami. V Bruslju je za prikaz svojih sposobnosti tanek kabel napeljal v obliki napisa EU. Na dogodku so predstavili še robote za pomoč pri vsakodnevnih opravilih ter rešitve za logistiko, med njimi dron za dostavo zdravil v izrednih razmerah. Evropa ima na področju robotike veliko znanja, vendar ga mora ob ustreznem financiranju čim prej prenesti v konkretne aplikacije.

2. septembra 2026 je Reaktorski center Instituta "Jožef Stefan" obiskala delegacija Ministrstva za obrambo pod vodstvom ministra mag. Valentina Hajdinjaka. Uvodoma ji je direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj predstavil interdisciplinarno delovanje in odličnost inštituta v raziskovalnem in institucionalnem prostoru. IJS kot center znanj in raziskav lahko pomembno prispeva k pripravljenosti in zdravju ljudi ter varnosti hrane in vode, varnemu operativnemu okolju, zgodnjemu zaznavanju kemijskih, bioloških in radioloških tveganj, energetski varnosti, UI za izboljšanje obrambne in kibernetske varnosti, kvantnim tehnologijam za obrambno varnost, zaščiti ob nesrečah z nevarnimi snovmi in mednarodni vpetosti (NATO, ESA). Minister Hajdinjak se je seznanil tudi s predlogi za administrativne razbremenitve, raziskovalnim proračunom EU 2028-2034 in investicijskimi projekti IJS v Murski Soboti, novim raziskovalnim reaktorjem, Laboratorijem za redke zemlje in Kvantnim centrom IJSplus ter si ob koncu obiska z ekipo ogledal tudi raziskovalni reaktor TRIGA.

Raziskovalke odsekov za sintezo materialov in kompleksne snovi so avtorice poglavja Ferromagnetic Ferrofluids: Ferromagnetic Ordering of Colloidal Magnetic Nanoplatelets v nedavno izdani monografiji Magnetoresponsive Soft Nanosystems: Fundamentals and Applications, izdani pri založbi Royal Society of Chemistry. Poglavje je posvečeno novi mehki snovi, t.i. feromagnetnim tekočinam, ki smo jo prvi razvili na IJS, dobrih štirideset let po teoretični napovedi Brochard in de Gennes. Predstavljena sta dva sistema, ki omogočata feromagnetno sklopitev v mehki snovi, feromagnetni ferofluidi in feromagnetni nematski tekoči kristali. Pri tem je predstavljen vpogled v sintezne postopke, fazno obnašanje in značilne lastnosti feromagnetnih ferofluidov, kot so spontana magnetizacija brez zunanjega magnetnega polja, nastanek feromagnetnih domen ter njihova izjemna občutljivost na šibka magnetna polja, ki omogoča tudi spremembe oblike tekočine. Poglavje podaja celovit pregled temeljnih lastnosti teh novih koloidnih nanosistemov in njihovih možnosti za prihodnje aplikacije.

Sana Saeed z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" je na poletni šoli CAMD 2026, ki je potekala od 16. do 21. avgusta 2026, prejela nagrado za najboljši poster. Na posterju z naslovom »Ab-initio and STM Investigation of the Nd₂Fe₁₄B Surface« je predstavila kombinirano eksperimentalno in računsko raziskavo površine (001) neodim–železo–borovega materiala, ki je pomemben za izdelavo visokozmogljivih trajnih magnetov. Z uporabo vrstične tunelske mikroskopije, nizkoenergijske elektronske difrakcije in simulacij na osnovi teorije gostotnega funkcionala so raziskovalci odkrili urejeno rekonstrukcijo površine s periodičnostjo 12,41 Å. Ujemanje med eksperimentalnimi in simuliranimi STM-posnetki je potrdilo model rekonstruirane površine, bogate z neodimom. Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z raziskovalci z Inštituta Jean Lamour v Nancyju v Franciji. Nagrada je priznanje znanstveni kakovosti, relevantnosti in predstavitvi raziskave ter prispeva k večji mednarodni prepoznavnosti raziskav materialov, ki potekajo na Institutu "Jožef Stefan".

28. avgusta 2026 je Institut "Jožef Stefan" obiskal minister za finance mag. Andrej Šircelj. V uvodnem pogovoru mu je direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj, pridružili sta se mu tudi pomočnica direktorja dr. Romana Jordan in namestnica predsednika Upravnega odbora prof. dr. Ingrid Milošev, predstavil interdisciplinarno delovanje inštituta, v katerem so v ospredju energija, umetna inteligenca in digitalizacija ter družbena odpornost. V nadaljevanju so se dotaknili tudi predloga naslednjega dolgoročnega proračuna Evropske unije za obdobje 2028–2034, direktor Cizelj pa je izpostavil ključna izziva za delovanje in razvoj inštituta: sledenje hitrim in administrativno zahtevnim zakonodajnim spremembam ter Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki omogoča vsebinsko, ne pa tudi poslovne in kadrovske avtonomije. Minister Šircelj je poudaril pomen nadaljnje debirokratizacije ter poenostavitve postopkov, saj bi s tem raziskovalcem in raziskovalnim ustanovam omogočili, da več časa in sredstev namenijo raziskovalnemu delu, razvoju in inovacijam.

Delegacija desetih predstavnikov Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom direktorja prof. dr. Leona Cizlja se je 25. avgusta 2026 v CERN-u srečala z nekaterimi od najvišjih predstavnikov CERN-a. Dr. Oliver Brüning, direktor za pospeševalnike in tehnologijo, je predstavil CERN in njegove dejavnosti, sledila je predstavitev aktivnosti IJS, ki so s temi dejavnostmi povezane. Dr. Ursula Bassler, direktorica za odnose z deležniki, je IJS povabila k sodelovanju v pobudi o pilotni izvedbi spletnega ‘webinarja’ na temo sodelovanja med CERN-om in IJS na različnih znanstvenih in strokovnih področjih. Srečanje je izpostavilo pomembno dejstvo, da so kompetence mnogih odsekov IJS komplementarne potrebam CERN-a in doslej v tem sodelovanju niso bile izkoriščene. Prav to je potrdil tudi ogled oddelka CERN IT, na katerem sta CERN in IJS identificirala nekaj možnih področij sodelovanja tudi na področju umetne inteligence. V tehničnem delu programa sta si delegaciji ogledali sinhrociklotron, obiskovalni center ATLAS na točki LHC Point 1 podzemno eksperimentalno območje ATLAS.

Institut "Jožef Stefan" je kot vodilni partner na javnem razpisu JR RR PROGRAMI (TRL 3–6) pridobil program SMARTFACT, ki povezuje 17 raziskovalnih in industrijskih partnerjev pri razvoju učinkovitejše, prilagodljivejše in trajnostne proizvodnje. Raziskovalne skupine, sistemski integratorji in končni uporabniki bodo rešitve razvijali in preverjali v realnih industrijskih okoljih. Program obsega štiri vsebinske stebre: vodenje procesov z umetno inteligenco, robotiko prihodnosti, lasersko procesiranje za elektroniko ter plazemske tehnologije. Razvoj bo potekal od industrijskih raziskav na ravneh TRL 3–4 do prototipov in demonstracij na ravneh TRL 5–6. Med načrtovanimi rezultati so samoučljivi sistemi za spremljanje proizvodnje, energetsko učinkovito planiranje, avtomatizirana kontrola kakovosti z računalniškim vidom, prilagodljivi robotski sistemi, napredna laserska obdelava ter termokromni senzorji. SMARTFACT bo prispeval k večji produktivnosti, kakovosti, energetski učinkovitosti in konkurenčnosti slovenske industrije.

Včasih imajo naše raziskave odmev tudi v mednarodnem tisku. Angleški časnik The Guardian je že tretje leto organiziral tekmovanje za nevretenčarja leta, s katerim so želeli izpostaviti pomen teh pogosto spregledanih živali, ki pa v svojih ekosistemih igrajo ključne vloge. Letos je imelo tekmovanje tudi slovensko-južnoameriški pridih. Dr. Anton Gradišek, sodelavec Odsekov za inteligentne sisteme in za fiziko trdne snovi, je nominiral ogroženo vrsto čmrlja Bombus dahlbomii, ki živi v Patagoniji, v Argentini in Čilu, in velja za največjo vrsto čmrlja na svetu. Gradišek in sodelavci že več let sodelujejo v mednarodnem konzorciju, kjer razvijajo nove metode spremljanja čmrljev s pomočjo bioakustike, konkretneje z analizo zvočnih posnetkov z metodami umetne inteligence. Kot je bilo zapisano v nominaciji, so čmrlji »pande sveta žuželk« in maskote za ohranjanje biodiverzitete. Izmed več kot 1.300 nominacij se je čmrlj uvrstil med deset finalistov in na koncu na tesno zasedel drugo mesto. Velika raziskava velikega črmlja z velikim mednarodnim odmevom.

Dr. Jelena Vesić z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" je bila povabljena v odbor Oddelka za jedrsko fiziko Evropskega fizikalnega združenja (EPS-NPD). S tem je postala prva predstavnica Slovenije v tem evropskem strokovnem telesu, kar predstavlja pomembno priznanje njenemu raziskovalnemu delu ter krepi zastopanost slovenske jedrske fizike v evropskem prostoru. Odbor EPS-NPD povezuje raziskovalke in raziskovalce s področja jedrske fizike iz različnih evropskih držav ter sodeluje pri organizaciji pomembnih znanstvenih konferenc, podeljevanju nagrad in pripravi strokovnih stališč s področja jedrske fizike. Raziskovalno delo dr. Vesić je usmerjeno predvsem v eksperimentalno jedrsko strukturo, jedrsko astrofiziko in jedrsko instrumentacijo. Na IJS vodi tudi sodelovanje z mednarodnim raziskovalnim centrom GSI/FAIR v Darmstadtu. Članstvo v odboru bo omogočilo še tesnejše povezovanje slovenske raziskovalne skupnosti z evropskimi pobudami ter sodelovanje pri prihodnjih usmeritvah razvoja jedrske fizike.

Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" Ivana Goričan, Nejc Suban, Silvo Drnovšek, Matej Šadl in Hana Uršič, so skupaj s sodelavci iz Luksemburga in Francije v Nature Communications objavili članek Tunable electrocaloric effect in lead scandium tantalate through calcium doping. Raziskava kaže, da dopiranje visoko urejenega svinčevega skandijevega tantalata s kalcijem, pri katerem je urejeno B-mesto v perovskitni strukturi, omogoča natančno uravnavanje faznih prehodov in elektrokaloričnega odziva. Kalorimetrija v električnem polju, krivulje električne polarizacije in mikroskopija s piezoresponsno silo razkrivajo pojav vmesne antiferroelektrične faze, ki se stabilizira pri Ca ≥ 2 %. Rezultati razkrivajo nastanek vmesne antiferoelektrične faze ter elektrokalorično spremembo temperature približno 2 K v širokem temperaturnem območju od 263 K do 353 K. Ugotovitve odpirajo nove možnosti za razvoj kaskadnih elektrokaloričnih hladilnih naprav z razširjenim območjem delovanja, tudi pod lediščem vode.

21. julija 2026 je Institut "Jožef Stefan" obiskal predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša, ki si je na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani ogledal tudi raziskovalni reaktor TRIGA. V ospredju pogovorov so bili vloga znanosti in raziskav pri razvoju Slovenije, pomen dolgoročnih vlaganj v raziskovalno infrastrukturo in vrhunske kadre ter strateški pomen jedrskih tehnologij. Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj je predstavil ključna raziskovalna področja inštituta, od umetne inteligence, novih materialov in biotehnologije do energetike, okolja in jedrskih tehnologij, uspešno sodelovanje z gospodarstvom in mednarodnimi partnerji ter poudaril pomen raziskovalnega reaktorja TRIGA za nadaljnji razvoj Slovenije. »Reaktor TRIGA, ki letos obeležuje 60. obletnico delovanja, ima izjemen pomen pri izobraževanju novih generacij jedrskih strokovnjakov, raziskavah materialov, proizvodnji radioizotopov ter podpori mednarodnim projektom in sodelovanju z vodilnimi raziskovalnimi ustanovami po svetu.« je poudaril Cizelj. Video

Dr. Blaž Bertalanič in dr. Carolina Fortuna z Odseka za komunikacijske sisteme sta na konferenci ACM CAIS 2026 prejela nagrado Industry Spotlight in povabilo k predstavitvi na dogodku AI Engineer World's Fair v San Franciscu z več kot 6.000 razvijalcev iz vodilnih laboratorijev za umetno inteligenco. Njuna ugotovitev nasprotuje trenutnemu načinu gradnje večagentnih sistemov. Večagentni sistemi LLM, torej ekipe umetnointeligenčnih agentov, ki razpravljajo in glasujejo o odgovorih, se namreč pogosto uvajajo ob predpostavki, da več agentov omogoča večjo zmogljivost. Dr. Bertalanič in dr. Fortuna sta pokazala, da ta predpostavka ne drži in da večanje ekip agentov pogosto vodi v izrazito upadanje donosa. Njuna študija je pokazala, da neusmerjena razprava med identičnimi agenti pogosto zaostaja za preprostim izoliranim samopopravljanjem, pri čemer porabi 2 do 3-krat več računske moči za enako ali slabšo natančnost, k čemur prispeva podrejanje posameznih agentov večini, opuščanje pravilnega sklepanja ter preglasovanje, ki zavrže že najdene pravilne odgovore.

15. julija 2026 je Institut "Jožef Stefan" obiskala nova veleposlanica ZDA v Sloveniji, Njena ekscelenca Asel K. Roberts. Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj ji je uvodoma predstavil največjo znanstveno-raziskovalno institucijo v Sloveniji, ki na različnih področjih gotovo predstavlja odlično priložnost za sodelovanje z ZDA. »Področje umetne inteligence, reaktor TRIGA in jedrske tehnologije, kvantne tehnologije in superprevodnost ter projekti, povezani s pospeševalnikoma CERN in ITER, so v ospredju delovanja Instituta "Jožef Stefan", z ZDA se že povezujemo, na današnjem obisku pa smo z veleposlanico Roberts preučili možnosti za še boljše sodelovanje in povezovanje,« je povedal direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj. Večina formalnih mednarodnih povezav IJS je povezana z evropskim raziskovalnim prostorom, sodelovanje z ZDA poteka predvsem prek skupnih raziskovalnih projektov, znanstvenih objav, izmenjav raziskovalcev ter sodelovanja v velikih mednarodnih raziskovalnih infrastrukturah. Cizelj in Roberts si tega v prihodnje želita še več.

15. julija 2026 je Institut "Jožef Stefan" obiskala delegacija veleposlanic, ki jeseni začenja svoje delo v Belgiji, Maroku, na Danskem, v Združenih arabskih emiratih, na Norveškem in Islandiji, na Slovaškem, v Bolgariji ter v Avstraliji. Seznanile so se z delovanjem Instituta in njegovo mednarodno umeščenostjo. Direktor prof. dr. Leon Cizelj je na začetku predstavil interdisciplinarnost in organiziranost inštituta, pomočnica direktorja dr. Romana Jordan je spregovorila o obstoječem mednarodnem sodelovanju s poudarkom na državah, kamor veleposlanice odhajajo, prof. dr. Gregor Papa, prof. dr. Sašo Džeroski in prof. dr. Uroš Cvelbar pa so predstavili delovanje IJS na področjih elektronike, informacijskih tehnologij, umetne inteligence in fizike. Trenutna sodelovanja z gospodarstvom je predstavil France Podobnik, sledil pa je še ogled Laboratorija za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. V vsebinsko zanimivem in prisrčnem konstruktivnem srečanju sta obe strani takoj našli načine novega povezovanja, ki ga bosta krepili tako na sistemskem kot individualnem nivoju.

Neurejeni superprevodni materiali se pogosto uporabljajo v kvantnih napravah – kubitih, mikrovalovnih resonatorjih, detektorjih fotonov in drugih. Njihovo delovanje omejujejo nepojasnjene izgube energije pri nizkih temperaturah. Prof. dr. Mikhail Feigelman z Odseka za komleksne snovi je skupaj s kolegom z Univerze v Grenoblu Antonom V. Khvalyukom razvil novo mikroskopsko teorijo, ki pojasnjuje, kako izguba energije odvisna od temperature (T) in frekvence (ω) v tipičnih pogojih delovanja, ko sta tako T kot ω nizki v primerjavi s superprevodnimi energijskimi lestvicami. Ključno odkritje, objavljeno v reviji Physical Review Letters, je, da pri izgubah prevladujejo lokalizirani kolektivni modi, ki izhajajo iz nepravilnosti v superprevodnem stanju – še ena manifestacija neurejenosti. Izguba energije zaradi teh modov se hitro povečuje s frekvenco in zmanjšuje s temperaturo – kar je nenavadna posledica lokalne strukture teh modov. Teorija pojasnjuje nedavne poskuse na tankih filmih materialov in kaže na praktične strategije za zmanjšanje izgube energije v kvantni strojni opremi.

Upravni odbor Instituta "Jožef Stefan" je 18. junija 2026 sprejel Načrt za raznolikost in vključenost 2026–2030, ki predstavlja pomembno vsebinsko in strateško nadgradnjo dosedanjega Načrta za enakost spolov IJS iz leta 2022. Novi načrt ohranja ključna področja enakosti spolov, hkrati pa z uvedbo celostnega intersekcionalnega pristopa širi svoje delovanje na preprečevanje strukturnih neenakosti in zagotavljanje vključenosti tudi na podlagi drugih osebnih okoliščin. Na podlagi analize trenutnega stanja in merjenih metrik načrt sistematično ureja ukrepe v petih ključnih vsebinskih sklopih: Organizacijska kultura (usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja), Vodstveni položaji (večja zastopanost podzastopanih skupin na vodilnih mestih), Karierni razvoj (enakost možnosti pri zaposlovanju in napredovanju), Znanost in raziskovanje (vključevanje vidika spola v raziskovalne vsebine) ter Varno okolje (ukrepi za preprečevanje nadlegovanja, trpinčenja na delovnem mestu ter nasilja na podlagi spola in spolnega nadlegovanja).

Doc. dr. Jan Rozman z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavcema z Univerze v Lizboni in Univerze v Oxfordu v reviji Nature Communications objavil članek Multi-phase field model reveals internal dissipation is crucial for spontaneous hole formation in cell monolayers. S teoretičnim modelom večfaznih polj za opis mehanike enoslojnega tkiva so pokazali, da ima medcelično trenje lahko ključno vlogo pri spontanem nastanku odprtin v tkivu. Medcelično trenje ima podobno vlogo kot viskoznost v tekočini in omogoča nastanek korelacij daljšega dosega pri gibanju celic, kar vodi do bolj urejene dinamike topoloških defektov v tkivu. Tako lahko pari defektov v svoji okolici ustvarijo spiralne tokove, ki povzročijo nastanek odprtine. Rezultati so presenetljivi tudi zato, ker se v mehanskih modelih tkiv s celično ločljivostjo medcelično trenje skoraj vedno zanemari, tako da dinamika teh modelov običajno temelji zgolj na trenju s podlago. Izsledki poudarjajo pomen notranje disipacije pri modeliranju kolektivnega gibanja celic ter ključno vlogo kolektivne dinamike pri ohranjanju celovitosti tkiva.

Dr. Nerea Sebastián z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je prejemnica odmevne nagrade Samsung Prize for Mid Career Achievement, ki jo podeljuje Mednarodno združenje za tekoče kristale, in sicer za njene prispevke k fiziki tekočih kristalov. Nagrado je prejela na nedavni 30. mednarodni konferenci o tekočih kristalih v Quebec Cityu v Kanadi. Nagrada se podeljuje vsaki dve leti dvema najboljšima raziskovalcema na sredini kariere za izkazano znanstveno odličnost na širšem področju znanosti o tekočih kristalih. Od začetka doktorskega študija leta 2008 je dr. Nerea Sebastián pomembno prispevala k razumevanju fizike tekočih kristalov, zlasti na področju na novo odkrite feroelektrične nematske faze. Njene raziskave so pomembno prispevale k razumevanju dielektričnih lastnosti, kontroli polarizacije in nelinearnih optičnih pojavov ter odprle nove možnosti za razvoj fotonskih tehnologij. Poleg raziskovalnega dela dejavno prispeva tudi k mednarodni skupnosti raziskovalcev tekočih kristalov z organizacijo znanstvenih srečanj in drugimi strokovnimi dejavnostmi. Čestitamo!

Sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Luka Pirker je prejel prestižno nagrado Otta Wichterleja, ki jo Češka akademija znanosti podeljuje izjemnim raziskovalkam in raziskovalcem na začetku znanstvene kariere. Nagrada prepoznava mlade znanstvenice in znanstvenike, katerih raziskovalni dosežki že pomembno prispevajo k razvoju njihovih področij in imajo odmev v mednarodni znanstveni skupnosti. Raziskovalno delo dr. Pirkerja je usmerjeno v ultratanke dvodimenzionalne materiale in njihove heterostrukture. Pri raziskavah združuje napredne mikroskopske in spektroskopske tehnike, ki omogočajo opazovanje lastnosti materialov na mikro- in nanoskali. Njegovo raziskovalno delo prispeva k boljšemu razumevanju teh materialov ter odpira nove možnosti za razvoj naslednjih generacij elektronike, senzorjev in fotodetektorjev. Po zaključku študija na UL je Luka Pirker raziskovalno pot nadaljeval na IJS, kjer se je začel ukvarjati z dvodimenzionalnimi materiali in dobil pomemben navdih za svoje nadaljnje delo na tem področju.

Prof. dr. Dragan Mihailović, vodja Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" in direktor Nanocentra, je kot edini Slovenec na razpisu ERC Proof of Concept Grant 2026 prejel sredstva za projekt FEMTOGAPENGINE. Projekt predstavlja revolucionarni, neposredni postopek upravljanja vezij z uporabo femtosekundnih laserskih sunkov za dinamično krmiljenje superprevodnih vezij. Ta patentirana inovacija omogoča oblikovanje superprevodne reže po meri, ustvarjanje energijskih ovir in zbiralnikov kvazidelcev z mikronsko natančnostjo, vse pa je združljivo z industrijskimi standardi. Poleg tega rešitev omogoča krmiljenje v realnem času, torej prilagajanje superprevodnih lastnosti med delovanjem. Projekt bo izvajal na IJS in Nanocentru ter v sodelovanju s slovenskim podjetjem miDALIX. Prof. Mihailović je že drugič raziskovalnemu ERC projektu dodal še PoC projekt za krepitev učinka odličnih raziskav z nadaljnjo podporo zgodnjim inovacijskim aktivnostim, s četrtim ERC projektom pa je dr. Mihailović raziskovalec z največ ERC projekti v Sloveniji.

Poslanec Evropskega parlamenta dr. Vladimir Prebilič je 19. junija 2026 obiskal Institut "Jožef Stefan". Direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj in sodelavci so dr. Prebiliča seznanili z delovanjem Instituta, njegovimi raziskovalnimi področji ter vlogo v evropskem raziskovalnem prostoru. Sledil je ogled raziskovalnih dejavnosti na področju robotike na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko, kjer so gostom predstavili robotske sisteme in robotski demonstrator, ki bo 2. septembra letos predstavljen tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju v okviru dogodka »Towards a Major European Robotics Initiative«. Obisk se je nadaljeval v vodikovem laboratoriju, kjer so bile predstavljene raziskave in razvojne dejavnosti na področju vodikovih tehnologij. Ob zaključku obiska je dr. Prebilič poudaril: »Takšne ustanove in takšni ljudje so dokaz, da ima Slovenija izjemen razvojni potencial. Zato bom tudi v prihodnje z veseljem podpiral prizadevanja, ki slovensko znanje, inovacije in raziskave umeščajo v sam vrh evropskega prostora.«

Na slovesnosti v Bruslju so 10. junija 2026 podelili nagrade EARTO za inovacije 2026. Prvo mesto v kategoriji »Dosežen učinek« je osvojil IJS za razvoj programske opreme DyThera. DyThera omogoča napovedovanje termičnega stanja daljnovodne vrvi glede na obratovalne pogoje in vremensko stanje in operaterjem prenosnega omrežja pomaga pri bolj učinkovitem in varnejšem obratovanju ter nudi pomoč pri odločanju v kritičnih dogodkih. Laboratorij za znanstveno računanje Odseka za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom dr. Gregorja Kosca je z aktivnostmi na področju razvoja pametnih omrežij začel leta 2014, ko je Slovenijo prizadela silovita žledna ujma. Razvoj je spodbudilo podjetje ELES in komercialno nadaljevalo podjetje Operato, ki DyThero od leta 2021 trži po vsem svetu kot del dinamičnega sistema ocenjevanja SUMO. Nagrado so prevzeli direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj, pomočnica direktorja za evropske zadeve dr. Romana Jordan ter sodelavca Odseka za komunikacijske sisteme IJS dr. Aleksandra Rashkovska Koceva in Miha Rot.

6. junija 2026 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekala slavnostna prireditev Zotkini talenti 2026 pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, na kateri so med drugim podelili tudi najvišja priznanja mladim raziskovalkam in raziskovalcem. Taj Žmitek Pravst in Florijan Rauter, ki sta raziskovala pod koordinatorstvom in glavnim mentorstvom Marka Jerana z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo IJS, sta za delo "Hranilna sestava in protibakterijski potencial skupnih fenolnih spojin izbranih sort v Sloveniji pridelanih jabolk" prejela 1. državni rezultat na področju biotehnologije (z javnim zdravjem) in pokal zlate sovice. Nagrado sta osvojila na 60. državnem Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 18. maja 2026 v Murski Soboti. Delo je nastalo tudi v sodelovanju s so-mentoricama, prof. dr. Martino Oder z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani in doc. dr. Anito Kušar z Inštituta za nutricionistiko. Dosežek potrjuje kakovost mladinskega raziskovalnega dela in pomen povezovanja institucij pri javnem zdravju ter promociji lokalno pridelanih živil.

Evropski poslanec mag. Matej Tonin je 8. junija 2026 obiskal Reaktorski center Instituta "Jožef Stefan", kjer je z delegacijo inštituta potekala poglobljena razprava o razvoju jedrske energetike in robotike. Direktor inštituta prof. dr. Leon Cizelj je predstavil delovanje IJS, njegova raziskovalna področja ter ključne podatke o raziskovalni dejavnosti in zaposlenih. Sledili sta predstavitvi področja jedrskih tehnologij in vloge Instituta "Jožef Stefan" na tem področju ter dejavnosti na področjih robotike in umetne inteligence. Obisk sodi v sklop priprav na dogodek "Na poti k veliki evropski pobudi za robotiko" (Towards a Major European Robotics Initiative), ki bo 2. septembra letos potekal v Evropskem parlamentu v soorganizaciji Instituta "Jožef Stefan". V Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo ICJT so si gostje ogledali tudi poskuse s področja radioaktivnosti ter razstavo o energiji in jedrski tehnologiji. Sledil je ogled raziskovalnega reaktorja TRIGA in pospeševalnika ionov Tandetron. Ob zaključku obiska je mag. Tonin izrazil navdušenje nad predstavljenim delom in raziskovalnimi zmogljivostmi Instituta "Jožef Stefan".

Raziskovalci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in FMF UL so s sodelavci z Japonske, ZDA in Grčije odkrili robustno kovinsko stanje v molekulskem materialu Yb₂CsC₆₀ in izsledke objavili v ugledni reviji Nature Communications. Raziskava obravnava obnašanje močnih elektronskih korelacij v molekulskih kristalih na osnovi fulerenov, ki vsebujejo eno »vrzel« v večorbitalnih elektronskih stanjih. Z uporabo sinhrotronske rentgenske difrakcije, sipanja nevtronov, Ramanske spektroskopije, jedrske magnetne resonance, rentgenske absorpcijske spektroskopije ter DFT izračunov je pokazala, da Yb₂CsC₆₀ ostane kovinski in ne preide v Mottovo izolatorsko stanje navkljub prisotnosti elektronskih korelacij. Rezultati razkrivajo presenetljivo analogijo med koreliranimi molekulskimi sistemi s p-elektroni in materiali na osnovi prehodnih kovin z d-elektroni, kar prinaša nov vpogled v fiziko Hundove sklopitve in močno korelirane kvantne snovi. Novo sintetizirani ortorombski fulerid bi lahko odprl tudi nove poti za odkritje nekonvencionalne superprevodnosti v sorodnih molekulskih sistemih.

Doc. dr. Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi F5 Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je bil nedavno izvoljen za predstavnika slovenske raziskovalne skupnosti na področju magnetizma v Generalnem svetu Evropskega združenja za magnetizem (EMA) s triletnim mandatom. EMA je neprofitna organizacija, ki spodbuja razvoj, prepoznavnost in vpliv temeljnih in uporabnih raziskav magnetizma in magnetnih materialov v Evropi. Generalni svet EMA sestavljajo predstavniki evropskih držav, ki so dejavne na področju raziskav magnetizma, in opredeljuje splošno politiko EMA ter nadzira ključne dejavnosti, kot sta konferenca Skupni evropski magnetni simpoziji JEMS in Evropska šola za magnetizem ESM. Člani slovenske raziskovalne skupnosti na področju magnetizma so toplo vabljeni, da se obrnejo na doc. dr. Matjaža Gomilška za delitev idej, izpostavljanje zanimivih tem ali raziskanje možnosti za vključitev v dejavnosti EMA. Dodatne informacije lahko pridobite na spletni strani magnetism.eu.

Raziskovalci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev in Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so aktivno sodelovali pri pripravi posodobitve Evropske strategije za fiziko delcev, ki jo je Svet CERN-a je sprejel 22. maja 2026. Strategija predstavlja ključni dokument, ki določa dolgoročne usmeritve razvoja fizike osnovnih delcev v Evropi, in potrjuje nadaljnje izkoriščanje znanstvenega potenciala Velikega hadronskega trkalnika (LHC), kot prednostno prihodnjo raziskovalno infrastrukturo pa priporoča projekt Future Circular Collider (FCC-ee). FCC-ee bi omogočil izredno natančne meritve Higgsovega bozona in drugih osnovnih delcev ter odprl nove možnosti za odkrivanje fizike onkraj Standardnega modela. Sodelovanje raziskovalcev obeh odsekov Instituta "Jožef Stefan" v mednarodnih strokovnih razpravah pri oblikovanju evropske strategije potrjuje pomembno vlogo slovenskih znanstvenikov v mednarodni skupnosti fizike delcev ter nadaljnjo vpetost Slovenije v največje evropske raziskovalne projekte.

25. maja 2026 je v Ljubljani potekala slovesnost ob 60-letnici reaktorja TRIGA, na kateri je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar Institutu "Jožef Stefan" podelila zlati red za zasluge za izjemni prispevek k razvoju slovenske znanosti, jedrske varnosti, energetske neodvisnosti in mednarodne prepoznavnosti Republike Slovenije. Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj je v svoji zahvali poudaril: »Institut je danes mednarodno prepoznana raziskovalna ustanova, ki raziskuje na številnih področjih, od umetne inteligence in novih materialov do biotehnologije in fizike, energetike, okolja in robotike. Ob tem pa raziskovalni reaktor TRIGA tudi po 60 letih ostaja pomemben del identitete in poslanstva Instituta "Jožef Stefan".« Kot osrednja raziskovalna infrastruktura na področju jedrske tehnologije je reaktor TRIGA temelj slovenske jedrske suverenosti, hkrati pa v okviru mednarodnih programov in raziskovalnih mrež deluje kot uveljavljena izobraževalna platforma za študente, doktorande in strokovnjake iz tujine ter pomembno prispeva k mednarodni prepoznavnosti slovenskega jedrskega znanja.

Forum mladih keramikov za aditivno proizvodnjo yCAM 2026 je dogodek in mrežna platforma, ki jo organizira EMC ter podpirata ECerS in JECS Trust, namenjena pa je vsem mladim, ki jih zanima aditivna proizvodnja keramike. Letošnji je potekal na Institutu "Jožef Stefan" od 11. do 13. maja 2026. Na dogodku je nagrado 3DCERAM za najboljšega predavatelja prejela dr. Ipeknaz Özden Moser z Odseka za nanostrukturne materiale IJS za predavanje z naslovom »Aditivna proizvodnja keramike z brizganjem mikrometrskih kapljic termoplastičnih mas«. Nagrado 3DCERAM za najboljši poster je prejela Pia Popovič, prav tako z Odseka za nanostrukturne materiale IJS, za poster z naslovom »Brizganje termoplastičnih materialov na osnovi suspenzij aluminijevega oksida v parafinskem vosku«. Dr. Özden Moser in Popovič sta z nagradama prejeli povabilo ter kritje kotizacije in potnih stroškov za udeležbo na Ceramic AM Summit 2026, ki bo potekal od 29. junija do 1. julija 2026 v Freiburgu v Nemčiji. Čestitke obema, pa tudi njunima mentorjema, izr. prof. dr. Andražu Kocjanu in dr. Aljažu Ivekoviću z IJS.

V Centru Rog v Ljubljani je 18. in 19. maja 2026 potekal dogodek ob šesti obletnici delovanja Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO (IRCAI), ki deluje na Institutu "Jožef Stefan". Dogodek je predstavil dosežke, strateške usmeritve, partnerstva in prihodnje načrte centra na področju etične, odgovorne in vključujoče umetne inteligence. Udeležence je nagovoril tudi direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj, ki je poudaril dolgoletno tradicijo raziskav umetne inteligence na inštitutu: »Kljub hitremu razvoju tehnologije ostaja ključno ohranjati povezavo med temeljnimi raziskavami in uporabo tehnologij v družbi. IRCAI pomembno povezuje raziskovalce, odločevalce in širšo družbo ter prispeva k odgovorni uporabi tehnologij.« IRCAI, ustanovljen leta 2020, je usmerjen v razvoj odgovorne, etične in vključujoče umetne inteligence za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, pri čemer spodbuja uporabo umetne inteligence pri reševanju globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, dostopnost izobraževanja in trajnostni razvoj družbe.

Institut "Jožef Stefan" je 15. maja 2026 prejel certifikat Družini prijazno podjetje. Ta pridobitev za inštitut ne predstavlja zgolj pomembnega priznanja, temveč predvsem potrditev vrednot, ki jih zaposleni želijo živeti, razvijati in utrjevati tudi v svojem delovnem okolju. V raziskovalnem in strokovnem prostoru je pogosto govora o odličnosti, razvoju in napredku. Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da najboljši rezultati ne nastajajo le iz znanja in tehnologije, temveč predvsem iz stabilnega, spodbudnega in vključujočega okolja, v katerem lahko posameznice in posamezniki razvijajo svoj potencial. Prav zato vodstvo IJS verjame, da je odgovornost sodobne raziskovalne institucije tudi ustvarjanje pogojev, ki zaposlenim omogočajo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Ob tej priložnosti se sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujemo za prispevek, sodelovanje ter pripravljenost soustvarjati organizacijsko kulturo, ki temelji na spoštovanju, odgovornosti in medsebojnem zaupanju. Priznanje je prevzela pomočnica direktorja Katarina Lavrin Marenče.

13. maja 2026 je Institut "Jožef Stefan" obiskala delegacija japonske Organizacije za raziskave z visokoenergijskimi pospeševalniki (High Energy Accelerator Research Organization – KEK), ki jo vodi generalni direktor Shoji Asai. KEK je eden vodilnih svetovnih raziskovalnih laboratorijev na področju fizike delcev, slovenske raziskovalke in raziskovalci ter KEK pa letos praznujejo 25-letnico skupnih raziskav. Direktor prof. dr. Leon Cizelj, rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjan Golob, vodja Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS prof. dr. Borut Paul Kerševan in vodja slovenskih raziskovalcev v KEK prof. dr. Peter Križan so izrazili zadovoljstvo nad odličnim sodelovanjem obeh institucij. Raziskovalke in raziskovalci z IJS so pomembno prispevali k odmevnim rezultatom raziskav na institutu KEK, med institucijama potekajo izmenjave raziskovalk in raziskovalcev, študentk in študentov, tako KEK kot IJS pa sodelujeta tudi z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN), katere polnopravna članica je Slovenija postala pred enim letom.

Dr. Amirhossein Lame Jouybari in prof. dr. Leon Cizelj z Instituta "Jožef Stefan" sta objavila znanstveni članek z naslovom »Prospect of quantum computing on Enhanced Strain Gradient Crystal Plasticity theory (ESGCP)« v reviji International Journal of Plasticity, ki velja za eno najbolj uglednih mednarodnih revij na področju plastične deformacije, poškodb in lomnega vedenja trdnih teles. Avtorja prvič uvajata nov kvantno-računalniški algoritem, ki temelji na kvantni Fourierovi transformaciji (QFT), za reševanje ravnotežnih enačb iz področja mehanike trdnih teles. Dokazano je, da predlagana QFT-metoda dosega polilogaritmično pospeševanje izračunov (poly-logarithmic computational speedup), kar prinaša pomembne prednosti pri visoko-resolucijskih simulacijah obsevanih materialov. Pri teh simulacijah sta tako numerična natančnost kot računska učinkovitost ključnega pomena za zanesljivo oceno strukturne integritete sistemov jedrskih elektrarn. Poleg tega sta avtorja predstavila tudi novo teorijo ESGCP za opis plastičnosti kristalov in učinkov velikosti zrn.

Ivan Vujmilović, prof. dr. Saša Prelovšek Komelj in doc. dr. Luka Leskovec z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju s Saro Collins z Univerze v Regensburgu s pomočjo obsežnih numeričnih simulacij teorije močne interakcije prvič izračunali notranjo strukturo eksotičnega delca, sestavljenega iz štirih kvarkov. Delec, znan kot tetraquark Tbb, vsebuje dva težka kvarka b in dva lahka antikvarka; ta kombinacija je nenavadna in je ni mogoče opisati kot posplošitev običajne kvarkovske snovi, kot sta proton ali nevtron. Z izračunom, kako ta delec reagira na elektromagnetno valovanje, so raziskovalci ugotovili, kako je porazdeljen njegov električni naboj in kako posamezni kvarki prispevajo k njegovim električnim in magnetnim lastnostim. Rezultati razkrivajo kompaktno jedro, ki ga tvorita dva težka kvarka b, obdana z oblakom lažjih antikvarkov u in d. Presenetljivo je, da je tetraquark znatno manjši od para mezonov z enako vsebnostjo kvarkov, kar kaže, da gre za resnično novo obliko snovi in ne za ohlapno molekuli podobno stanje. Odkritje je bilo objavljeno v Physical Review Letters.

V Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" je potekal družabno-strokovni dogodek Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME). Uvodoma sta zbrane nagovorila direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj in vodja Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo prof. dr. Igor Lengar, ki sta izpostavila pomen strokovnosti in znanja na področju nesreč z nevarnimi snovmi. V nadaljevanju je vodja ELME doc. dr. Miha Mihovilovič povedal, da je enota v zadnjem letu in pol s pomočjo sredstev Uprave za zaščito in reševanje znatno okrepila svoje operativne zmogljivosti. Med ključnimi novimi pridobitvami so daljinski spektrometer, rentgenski analizator, detektor sevanja za brezpilotnike (drone) in portalni monitor za merjenje radioaktivnosti. Nova merilna oprema omogoča natančne analize ob nesrečah z nevarnimi snovmi in omogoča še učinkovitejšo zaščito prebivalstva, živali in okolja. Za uspešno obvladovanje velikih nesreč je pomembno usklajeno delovanje vseh sil zaščite in reševanja, v prihodnje pa ELME načrtuje sodelovanje na vajah in usposabljanjih ter nadaljnjo posodobitev voznega parka in instrumentarija za oba laboratorija.

Nov evropski projekt REWASH odpira nove poti v boju proti mikroplastiki – z razvojem tehnologij, ki jo ne le odstranjujejo, temveč pretvarjajo v spojine z možnim potencialom za zdravljenje raka. Izbran je bil v okviru programa EIC Pathfinder za prebojne tehnologije z velikim potencialom. Mikroplastika iz tekstila med pranjem je razširjeno, a nevidno onesnaženje, ki konča v vodi, tleh in hrani. Obstoječe rešitve delce le prestavijo drugam, ne pa odpravijo problema. REWASH uvaja drugačen pristop: s pomočjo sončne energije, elektrike in posebej zasnovanih mikrobnih združb spreminja mikroplastiko v uporabne kemikalije. Namesto velikih količin nizkovrednih materialov nastajajo majhne količine visoko vrednih bioaktivnih spojin uporabnih v medicini. Ključno vlogo ima Institut "Jožef Stefan", kjer razvijajo metodo koloidne biologije za organizacijo mikrobov in učinkovitejšo pretvorbo snovi. Projekt odpira pot krožnemu gospodarstvu, kjer onesnaženje postane vir naprednih materialov. Vodja slovenskega dela je prof. dr. Aleš Lapanje z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan".

Sašo Gyergyek, Anja Sedminek in Darko Makovec z Instituta "Jožef Stefan" so s sodelavci s Kemijskega inštituta v Chemical Engineering Journal objavili nov znanstveni članek, v katerem predstavljajo inovativen pristop k sintezi amonijaka, ki temelji na magnetnem segrevanju katalizatorja. Avtorji so za potrebe študije razvili z barijem promoviran rutenijev katalizator, ki omogoča hitro proizvodnjo amonijaka po potrebi in se zelo hitro odziva na spremembe doveden električen energije. Pokazali so, da lahko magnetno segrevanje dovaja energijo neposredno na katalitsko aktivna mesta, kar sistemu omogoča, da doseže največjo produktivnost sinteze amonijaka v manj kot desetih minutah. Posebej pomemben rezultat študije je ugotovitev, da lahko aktivna mesta dosežejo za 100 °C višjo temperaturo od izmerjene v plasti katalizatorja. To lokalno pregrevanje pomaga pojasniti tako visoke reakcijske hitrosti kot tudi zelo hiter dinamični odziv sistema. Študija kaže na velik potencial magnetno segrevanih katalitskih sistemov za trajnostne in dinamično upravljane kemijske procese.

Raziskovalci mednarodnega konzorcija Project MinE so v največji dosedanji analizi eksoma pri amiotrofični lateralni sklerozi (ALS) odkrili nove redke genetske dejavnike, povezane s tveganjem za razvoj bolezni. Raziskava, objavljena v reviji Nature Genetics, prinaša pomemben vpogled v genetsko ozadje bolezni. Eksom je tisti del dednega zapisa, ki vsebuje navodila za izdelavo beljakovin, zato pogosto skriva spremembe, pomembne za nastanek bolezni. V raziskavi so analizirali podatke 13.138 bolnikov z ALS in 69.775 kontrol, rezultate pa dodatno potrdili še v neodvisni skupini 4.781 bolnikov in 130.928 kontrol. Med pomembnejšimi izsledki so potrditev gena YKT6 ter dodatna podpora genom HTR3C, GBGT1, KNTC1, ARPP21, DNAJC7 in CFAP410. Raziskava kaže, da je mogoče genetski dejavnik prepoznati pri več kot petini bolnikov z ALS. Med soavtorji študije so tudi slovenski raziskovalci prof. dr. Boris Rogelj z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan", prof. dr. Blaž Koritnik z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in UKC Ljubljana ter prof. dr. Janez Zidar z UKC Ljubljana.

V petek, 3. aprila 2026, je bilo v galeriji Kresija slovesno odprtje razstave o petdesetih letih umetne inteligence v Sloveniji Izvor prihodnosti. Razstava ponuja poglobljen vpogled v pet desetletij razvoja umetne inteligence v Sloveniji ter razkriva bogato domačo tradicijo znanja. Septembra 1970 so trije nedavni diplomanti elektroinženirstva, Iztok Lajovic, Vladislav Rajkovič in Ivan Bratko obiskali dr. Antona P. Železnikarja na Institutu "Jožef Stefan", kjer so v skromnih podstrešnih prostorih začeli pionirsko raziskovanje umetne inteligence. Zgodovinska pripoved o začetkih tega danes izjemno vplivnega področja je prepletena s spomini pionirjev, kot so Ivan Bratko, Nada Lavrač in Igor Kononenko. Poseben poudarek je na Ljubljanski šoli umetne inteligence, ki temelji na logiki in razložljivosti ter povezuje znanstveno odličnost z uporabnostjo v praksi. Interaktivne postaje obiskovalcem približajo ključna vprašanja razvoja umetne inteligence. Razstava poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in bo na ogled do 3. maja 2026.

Institut "Jožef Stefan" je bil uspešen na razpisu ARIS RRI TRL 3–6; izbran je bil v treh programih – dvakrat v vlogi koordinatorja in enkrat kot partner. Dosežek predstavlja pomemben korak k razvoju naprednih tehnologij na ključnih področjih pametne specializacije S5. Program »Prihajajoče tehnologije za pametne tovarne« bo prejel 8.832.720,83 evra sofinanciranja, program bo koordiniral doc. dr. Gregor Dolanc z odseka E2, sodelovali bodo še odseki E1, F4, F3, K5 in K9. Za drugi program, »Razvoj inovativnih ‘odpadek-v-vrednost’ tehnologij za trajnostno reciklažo redkih zemelj in večvrednostno recikliranje magnetov«, je odobrenih 4.999.305,75 evra sofinanciranja, koordinirala ga bo prof. dr. Kristina Žužek z odseka K7, sodelujejo pa še odseki K1, F3 in K8. IJS je bil uspešen tudi na področju mobilnosti, kjer sodeluje kot partner z odsekoma E2 in E9. Pomembno vlogo pri oblikovanju konzorcijev je imel tudi Center za razvojno inovacijsko partnerstvo (CRIP), ki je spodbujal povezovanje članov in usklajevanje idej med partnerji. Čestitamo!

Na Institutu "Jožef Stefan" so v okviru 34. Dnevov Jožefa Stefana podelili zlate znake Jožefa Stefana. Prejeli so jih dr. Ana Rebeka Kamšek za odmevnost doktorskega dela "Kristalna struktura platinskih in iridijevih nanokompozitnih elektrokatalizatorjev" na predlog mentorja prof. dr. Nejca Hodnika in somentorja prof. dr. Gorana Dražića. Dr. Luka Pavešić je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Vpliv energije Coulombskega odboja na stanja znotraj superprevodne reže" na predlog mentorja prof. dr. Roka Žitka z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Vitjan Zavrtanik je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Nenadzorovane rekonstrukcijske in diskriminativne metode za detekcijo in lokalizacijo površinskih anomalij" na predlog mentorja prof. dr. Danijela Skočaja. Priznanja sta podelila direktor prof. dr. Leon Cizelj in predsednik Odbora za zlati znak prof. dr. Jadran Lenarčič, slavnostni nagovor je imel minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.

V Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" so 24. marca 2026 slovesno zagnali novi tandemski ionski pospeševalnik Tandetron. Gre za edini tovrstni raziskovalni pospeševalnik v Sloveniji, ki z napetostjo do 3 milijonov voltov, kar pomeni kar 50 % povečanje glede na prejšnji sistem, omogoča še natančnejše in naprednejše raziskave na številnih področjih. Direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pomagali pri vzpostavitvi pospeševalnika: »Gre za pomemben korak naprej, ki bo bistveno izboljšal raziskovalne pogoje in odprl nove priložnosti za prihodnost znanosti.« Državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič je poudaril, da je pospeševalnik rezultat dolgoročnega, sistematičnega vlaganja v znanost ter povezovanja raziskovalnih potencialov na nacionalni in evropski ravni. »Takšni projekti raziskovalcem omogočajo postavljanje vedno boljših raziskovalnih vprašanj in s tem napredek znanosti.« Trak ob slovesnem zagonu novega pospeševalnika sta prerezala direktorica Aris Tjaša Dobnik in direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj.

Potem ko je Institut "Jožef Stefan" 22. decembra 2022 sklenil Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z Italijanskim raziskovalnim svetom (CNR) in se tudi formalno zavezal krepitvi sodelovanja na področju znanstvenih raziskav in razvoja, se srečanja med obema institucijama nadaljujejo. Decembra 2023 se je delegacija Instituta udeležila dogodka "Znanost in inovacije, Slovenija in Italija" v Rimu, 13. marca 2026 pa je delegacija italijanskega Nacionalnega raziskovalnega sveta (CNR) obiskala IJS. Obisk je združil raziskovalke in raziskovalce obeh institucij, ki sodelujejo v bilateralnih projektih za obdobje 2026‑2027. Uvodnim nagovorom direktorja IJS prof. dr. Leona Cizlja in italijanskega veleposlanika v Sloveniji, Nj. eksc. g. Giuseppeja Cavagne, so sledile predstavitve dejavnosti CNR ter razprave. Delegacija si je ogledala tudi izbrane laboratorije in raziskovalno infrastrukturo na IJS. Obisk se je zaključil z delovnim kosilom, ki je omogočilo nadaljnjo izmenjavo med raziskovalci in vodstvom institucij ter krepitev povezav med institucijama.

Cianobakterije sodijo med najpomembnejše življenjske oblike v zgodovini našega planeta. Med drugim so povzročile nastanek kisikove atmosfere, ki je omogočila razvoj kompleksnejših organizmov. Nitaste cianobakterije se lahko po površinah premikajo z drsnim gibanjem, na spremembo okolice pa se odzovejo z obratom smeri drsenja. V novi študiji, ki jo je objavila revija PNAS, je doc. dr. Andrej Vilfan z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju z eksperimentalno skupino dr. Vahida Nasirimarekanija z MPIDS Göttingen v Nemčiji raziskal tudi nov navigacijski mehanizem, pri katerem se niti v vodi gibljejo naravnost, na suhi podlagi pa se upognejo in zavijejo v desno. S teoretičnim modelom so poiskali povezavo med vijačnostjo cianobakterije in ukrivljenostjo tira. Zavijanje v suhi okolici bi lahko pomagalo bakteriji pri iskanju ugodnejših življenjskih pogojev. Kiralno gibanje cianobakterij tako predstavlja mehanizem prenosa kiralnosti z molekulske na makroskopsko skalo.

V izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo (ICJT) je 10. marca 2026 potekala razglasitev rezultatov natečaja za osnovnošolsko in srednješolsko mladino, ki sta se je poleg predstavnikov Instituta "Jožef Stefan" udeležila tudi predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer in državni sekretar, odgovoren za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar. Namen natečaja je bilo spodbujanje ustvarjalnosti ter ozaveščanje o pomenu energije in jedrske tehnologije; ekipe so morale izdelati makete ali modele naprave, povezane z energijo ali jedrsko tehnologijo. Od 15 ekip iz enajstih slovenskih šol se jih je deset uvrstilo v zaključni krog ocenjevanja, šolarji, dijaki in mentorji petih najboljših ekip pa so prejeli nagrade: dvodnevno potovanje v Zagreb z ogledom mesta, obiskom tamkajšnjega tehniškega muzeja in ogledom Nuklearne elektrarne Krško. Prvo mesto sta osvojila Tijan Horvat in Tilen Širec iz OŠ Žetale, ki sta pod mentorstvom Monike Vidmar in Mirana Železnika ustvarila model Elektrarna kolo. Čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem in mentorjem.

Raziskovalna skupina Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan" je bila sprejeta v mednarodno kolaboracijo LHCb, kjer z izjemno natančnimi meritvami razpadov težkih delcev preverjajo napovedi Standardnega modela. Sprejem predstavlja priznanje za dolgoletno uspešno delo skupine na področju fizike okusa v eksperimentih Belle in Belle II ter za njihovo ekspertizo pri razvoju detektorjev obročev Čerenkova (RICH) in fotonskih detektorjev, ključnih za natančno identifikacijo delcev. Raziskave potekajo v okviru velikih mednarodnih kolaboracij, kot so ATLAS in LHCb v CERN-u, Belle II na Japonskem, Pierre Auger Observatory v Argentini ter Cherenkov Telescope Array Observatory v Čilu in na La Palmi. Lani je Slovenija postala polnopravna članica CERN, s čimer je pridobila tudi solastništvo ene najpomembnejših raziskovalnih infrastruktur na svetu, s sprejemom v polnopravno članstvo eksperimenta LHCb pa se še dodatno krepi vloga IJS in slovenske fizikalne skupnosti pri razvoju globalnih raziskovalnih infrastruktur.

5. marca 2026 je revija Advanced Photonics objavila članek sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko UL, v katerem Vandna Sharma, Jaka Zaplotnik, dr. Maruša Mur, dr. Jaka Pišljar, dr. Uroš Jagodič, dr. Andreja Jelen, prof. dr. Miha Škarabot, Urban Mur, prof. dr. Miha Ravnik in prof. dr. Igor Muševič poročajo o novem fotonskem mikro-stikalu, ki temelji na tekočih kristalih in omogoča spektralno preusmerjanje svetlobe s pomočjo svetlobe v času ene nanosekunde. Stikalo je izdelano v obliki mikroskopsko majhne kapljice tekočega kristala, ki je obkrožena z vodo in se po obodu dotika mikroskopsko majhnih svetlobnih vlaken, preko katerih svetloba prehaja v mikrokapljico in iz nje. Avtorice in avtorji so pokazali, kako je mogoče z enim samim, zelo šibkim svetlobnim impulzom svetlobo preusmeriti iz ene valovne dolžine v drugo, torej spremeniti barvo svetlobe. Delo je nastalo v okviru ERC projekta LOGOS, ki ga na IJS in FMF UL vodi prof. dr. Igor Muševič. Posebej za TV IJS je predstavil področje raziskovanja in nova spoznanja.

Institut "Jožef Stefan" je 4. marca 2026 gostil generalno sekretarko združenja EARTO (European Association of Research and Technology Organisations) Muriel Attané, ki povezuje vodilne evropske raziskovalne in tehnološke organizacije ter aktivno sodeluje pri oblikovanju evropskih politik na področju raziskav in inovacij. Obisk se je začel s srečanjem z vodstvom Instituta ter predstavniki in predstavnicami IJS, ki sodelujejo v delovnih skupinah EARTO. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih evropske raziskovalne politike, vlogi raziskovalnih in tehnoloških organizacij ter prihodnjih usmeritvah evropskih raziskovalnih programov. V nadaljevanju je Muriel Attané v Veliki predavalnici IJS izvedla predavanje z naslovom "Oblikovanje prihodnosti raziskav v Evropi: proti ECF in FP10", v katerem je osvetlila prihajajoče spremembe v evropski raziskovalni in inovacijski politiki po letu 2027 ter možne smeri razvoja prihodnjega okvirnega programa za raziskave in inovacije. Sodelovanje z EARTO Institut "Jožef Stefan" še dodatno pomembno povezuje z evropskimi raziskovalnimi organizacijami.

Ob 1. marcu, Dnevu Civilne zaščite, so na osrednji slovesnosti na Brdu pri Kranju podelili priznanja za nesebično pomoč v primeru nesreč. Najvišje priznanje, kipec Civilne zaščite, je prejel Ekološki laboratorij z mobilno enoto ELME Instituta "Jožef Stefan". ELME pod vodstvom doc. dr. Mihe Mihoviloviča deluje v dveh sodobno opremljenih mobilnih laboratorijih, kemijskem in radiološkem, pod njegovim okriljem pa 28 raziskovalk in raziskovalcev pripravlja strokovna mnenja, meritve in analize v primeru kemijskih, radioloških ali jedrskih nesreč. V zadnjih letih je bil med drugim aktiviran ob požarih v podjetjih Kemis, Fragmat in LIP Radomlje, ob eksplozijah v tovarnah Melamin, Belinka in Hamex pa tudi ob obsežnem požaru na Krasu in ob uničujočih poplavah pred tremi leti. Priznanje je prevzel direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj, ki je poudaril pomen dolgoletnega sodelovanja s Civilno zaščito in Upravo RS za zaščito in reševanje ter predanost vseh članov enote; priznanje je poklon njihovemu znanju, strokovnosti in nesebični pripravljenosti pomagati. Čestitamo!

Na Mednarodni zimski olimpijadi umetne inteligence (IAIO 2026), ki je potekala od 23. do 27. februarja 2026, je 95 nadarjenih srednješolcev iz 24 držav pokazalo izjemno tehnično znanje ter etičen pristop k uporabi umetne inteligence. Zmagal je Anango Prabhat iz Velike Britanije, podeljenih pa je bilo 9 zlatih, 15 srebrnih in 24 bronastih medalj ter 14 častnih omemb, med njimi tudi Slovencema Mitji Ševerkarju in Roku Lavriču. Tekmovanje sta organizirala center IRCAI, ki deluje pod okriljem UNESCA na Institutu "Jožef Stefan", ter ACM Slovenija. Dijaki so se pomerili v zahtevnejšem teoretičnem delu z vprašanji iz matematike, logike, fizike in podatkovnih znanosti ter praktičnem delu, kjer so razvijali modele strojnega učenja za napovedovanje odločitev o cepljenju. »Pri IRCAI spodbujamo mlade talente, da ustvarjajo orodja umetne inteligence, ki so pravična, nepristranska, vključujoča ter v dobrobit vseh,« pravi prof. dr. John Shawe-Taylor, predsednik olimpijade in direktor centra IRCAI Instituta "Jožef Stefan".

Tanmoy Sarkar in dr. Matej Krajnc z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" sta v reviji Physical Review Letters objavila članek Reentrant Rigidity Transition in Planar Epithelia with Volume and Area Elasticity. V njem predstavita trirazsežno različico enega temeljnih modelov mehanike epitelnih tkiv, ki ta tkiva obravnava kot tlakovanja ravnine s poligoni. V novem modelu avtorja celicam poleg površine pripišeta tudi višino in pokažeta, da dodatna dimenzija bistveno vpliva na mehanske lastnosti tkiva. Tkiva, zgrajena iz zelo nizkih ali visokih celic, so toga, medtem ko so tkiva iz kuboidnih celic – to je celic, katerih višina je primerljiva z njihovo širino – mehkejša. Tako se lahko tkivo na stiskanje odzove na nepričakovan način: če je sprva kuboidno, ob stisku utrdi, če pa je sprva sestavljeno iz visokih celic, se ob stisku zmehča. Delo predstavlja pomemben prispevek k teoretičnemu razumevanju mehanike epitelnih tkiv, saj uveljavljen dvorazsežni model, ki tkivo obravnava kot ravninsko celično tlakovanje, postavi v kontekst bolj realistične trirazsežne geometrije.

Ana Gjorgjevikj, Matej Martinc, Gjorgjina Cenikj, Riste Stojanov, Jan Drole, Gordana Ispirova, Giulia Menichetti, Nives Ogrinc, Dimitar Trajanov, Sašo Džeroski, Barbara Koroušić Seljak in Tome Eftimov z Instituta "Jožef Stefan" so v reviji Current Research in Food Science objavili študijo, ki predstavlja FoodyLLM oz. velik jezikovni model, specializiran za področje znanosti o hrani in prehrani. FoodyLLM je natančno prilagojen na 225.000 parov vprašanj in odgovorov na temo ocene hranilnih snovi na podlagi receptov, razvrstitve označevanja živil po sistemu semaforja in povezovanje živilskih entitet na podlagi ontologije (podpora interoperabilnosti FAIR). Ta interdisciplinarni projekt združuje raziskovalce z Instituta "Jožef Stefan", Univerze v Ljubljani, Univerze sv. Cirila in Metoda (Skopje), Harvardske medicinske fakultete, Northeastern University in Boston University in združuje strokovno znanje s področij umetne inteligence, semantičnih tehnologij, prehranske znanosti in mrežne medicine. FoodyLLM predstavlja pomemben mejnik v okviru širše misije napredka umetne inteligence na področju hrane in prehrane.

Sodelavka in vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan" dr. Evelin Gruden in izr. prof. dr. Gašper Tavčar sta v ugledni reviji Coordination Chemistry Reviews objavila pregledni članek z naslovom Razkrivanje vsestranskosti in reaktivnosti N-heterocikličnih karbenskih kompleksov s kovinskimi in nekovinskimi fluoridi: celovit pregled. V članku sta predstavila pregled kemije NHC-stabiliziranih fluoridnih spojin, ki se je razvijala v zadnjih 30 letih, od odkritja NHC-karbenov do danes. Tradicionalno se je kemija kovinskih in nekovinskih fluoridov razvijala ločeno in veliko počasneje kot kemija drugih halogenidov, zaradi slabe topnosti fluoridov in zahtevnih pogojev za njihovo rokovanje. Z razvojem novih sinteznih tehnik, metod karakterizacije in odkritjem aktivnosti teh spojin, kemija fluoridov postaja vse bolj pomembno raziskovalno področje. Članek zajema pregled različnih sinteznih metod za pripravo spojin s fragmenti NHC-M-F, njihovih strukturnih značilnosti in reaktivnosti, ter zagotavlja enoten referenčni okvir za oblikovanje novih NHC-stabiliziranih fluoridnih spojin.

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti je na Institutu "Jožef Stefan" 10. februarja 2026 potekal Global Woman’s Breakfast. Dogodek se je začel s predstavitvami o enakosti spolov na IJS, sledila pa je okrogla miza, kjer so udeleženke in udeleženci razpravljali o pomenu mentorstva in skupnosti, izzivih in priložnostih žensk v STEM v Sloveniji ter o uravnoteženju osebnega življenja in kariere. 11. februarja 2026 pa je na Kemijskem inštitutu potekala okrogla miza Od nevidnega do prelomnega: ženske, ki so premikale in premikajo meje znanosti, na kateri sta sodelovali tudi sodelavki IJS prof. dr. Maja Remškar in prof. dr. Ingrid Milošev. Skupaj s predstavnicami Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta sta se strinjali, da so ženske kljub napredku še vedno premalo zastopane na najvišjih akademskih in vodstvenih položajih. Spregledanost ženskih dosežkov je pogosto nezavedna, zaradi težjega sprejemanja zavrnitev pa se ženske težje strinjajo z večkratnimi prijavami za nagrade. Večjo prepoznavnost znanstvenic v javnosti vidijo predvsem v bolj sistematični in aktivni promociji njihovega raziskovalnega dela.

V Grand Plaza Hotelu v Ljubljani je bila 9. februarja 2026 svečana otvoritev Slovenske tovarne umetne inteligence SLAIF, na kateri so zbrane pozdravili predsednik vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob, predstavniki Evropske komisije in konzorcija SLAIF ter direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj, ki je poudaril: »Slovenija je danes naredila pomemben korak, saj je Slovenska tovarna umetne inteligence SLAIF pobuda nacionalnega obsega, ki je neposredno povezana z Evropo. IJS je ponosen, da je tehnični koordinator projekta, pri čemer ne gre le vodenje projekta, ampak gre za tehnično odgovornost za delovanje sistema: infrastrukturo, platformo, storitve in dejansko uporabo.« Tehnični koordinator projekta prof. dr. Sašo Džeroski je zbranim predstavil projekt SLAIF. »Razvoj modelov umetne inteligence bo namenjen družbi v najširšem pomenu. SLAIF bo ponujal storitve, ki jih bodo lahko uporabljali tako znanost, gospodarstvo, javna uprava in drugi uporabniki: medicina, zdravstvena nega, energetika. Možnih področij uporabe je zares veliko.«  (Posnetek)

Raziskovalci Shih-Kai Chou, Jernej Hribar, Vid Hanžel, Mihael Mohorčič in Carolina Fortuna z Odseka za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" so v prestižni reviji IEEE Journal on Selected Areas in Communications objavili prispevek z naslovom The energy cost of artificial intelligence lifecycle in communication networks. V delu so analizirali kompleksnost zajemanja in obdelave podatkov v posameznih komponentah komunikacijsko-informacijskega sistema in porabo energije v celoti oziroma na posamezen bit informacije ter predlagali novo metriko eCAL (energy cost of AI lifecycle), ki omogoča kvantifikacijo celotne porabe energije od razvoja do uvajanja in uporabe modelov strojnega učenja pri uvajanju umetne inteligence v komunikacijska omrežja. S tem so kot prvi združili doslej ločeno spremljanje energetske učinkovitosti komunikacijskih sistemov, računske infrastrukture ter razvoja in uporabe modelov strojnega učenja, kar je podlaga energetsko vzdržnemu uvajanju inteligentnih funkcionalnosti v sisteme pametnih infrastruktur.

Evropska komisija je 3. februarja 2026 že četrtič razglasila dobitnike nagrade EU za prvake na področju enakosti spolov v raziskavah in inovacijah. Na slovesnosti v Bruslju je Institut "Jožef Stefan" prejel nagrado Novi prvak za Načrt za enakost spolov. Po besedah evropske komisarke za startupe, raziskave in inovacije Ekaterine Zaharieve načrt obravnava ključna področja s konkretnimi ukrepi in vzpostavlja okvir za preprečevanje nasilja na podlagi spola, spolnega nadlegovanja in ustrahovanja. »Institut "Jožef Stefan" zaradi opravljenega dela na področju enakosti spolov danes ponuja znatno varnejše, vključujoče in raznoliko delovno okolje, ki našim sodelavkam in sodelavcem omogoča, da se bolj osredotočijo na naše primarno poslanstvo: znanstveno odličnost,« je ob prejemu nagrade povedal direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj in se zahvalil vsem, ki so prispevali k temu dosežku. Nagrada je potrditev uspešnega preteklega dela in pomembna spodbuda za delo v prihodnje.  (Video)

V Centru Noordung je potekala predstavitev sodelovanja med Slovenijo in Francijo na področju raziskav vesolja in študijskega programa vesoljske medicine Erasmus Mundus SpaceMed, ki ga izvaja Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana. Francoska veleposlanica v Sloveniji, Nj. eks. Fabienne Runyo, je poudarila, da dvostransko francosko-slovensko sodelovanje prispeva k evropski vesoljski strategiji. Vodja programa SpaceMed prof. dr. Igor Mekjavić: »Omenjeni magistrski program o fiziologiji in medicini človeka v vesolju in v ekstremnih okoljih privablja študente s celega sveta. Prvi semester preživijo v Franciji, drugi v Nemčiji in nato tretji semester v Sloveniji na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Najbolj jim je všeč pri nas, zaradi obsežnega terenskega dela,« je zaključil prof. Mekjavić. Predstavniki MGTŠ, Francije, MPŠ in IJS so se strinjali, da programi, kot je SpaceMed, potrjujejo znanstveno odličnost sodelujočih partnerjev ter pomembno prispevajo h krepitvi evropskega vesoljskega ekosistema.

Raziskovalna skupina Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju z raziskovalci s Kemijskega inštituta in Nacionalne univerze v Tajvanu (National Taiwan University, NTU) v reviji Chemical Engineering Journal objavila članek z naslovom Steering the Bi₄Ti₃O₁₂-to-SrTiO₃ hydrothermal transformation for controlling the functionality of two-dimensional (2D) SrTiO₃ nanoplatelets for photocatalytic H₂ evolution. V članku je podano poglobljeno razumevanje pretvorbe dvodimenzionalnih nanoploščic Bi₄Ti₃O₁₂ do dvodimenzionalnih nanostruktur SrTiO₃ z veliko površinsko hrapavostjo in z ujetimi monoatomskimi zvrstmi bismuta, ki kot sokatalizator pripomorejo k več kot 50-kratnem izboljšanju fotokatalitske učinkovitosti za nastanek vodika v primerjavi z gladkimi dvodimenzionalnimi ploščicami. Predstavljena strategija širi možnosti za načrtovanje funkcionalnih lastnosti ostalih 2D perovskitnih nanostruktur, pripravljenih z nizkotemperaturnimi pretvorbami 2D Aurivilliusovih faz. Študija je bila izvedena v okviru M-era.NET projekta »HetCat«.

V zadnjih dneh januarja 2026 je združenje The Electrochemical Society imenovalo nov izvršni odbor Evropske sekcije, ki mu bo naslednje dve leti predsedovala prof. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo. ECS je strokovno združenje s sedežem v ZDA, ki znanstveno podpira raziskove na področju elektrokemije, znanosti o trdnih snoveh in sorodnih tehnologijah. Članstvo društva obsega več kot 8000 znanstvenikov in inženirjev iz več kot 85 držav na vseh področjih elektrokemijske znanosti, inženirstva in sorodnih tehnologij. Danes Evropska sekcija vključuje več kot 600 članov. Sekcija, ustanovljena za napredek in razumevanje znanosti in tehnologije, je zavezana spodbujanju mladih znanstvenic in znanstvenikov ter spodbujanju izmenjave idej med temeljnimi in uporabnimi raziskavami po vsej Evropi. Člani novega izvršnega odbora, ki mu predseduje prof. Milošev, so še prof. Thierry Djenizian iz Francije kot podpredsednik, dr. Iwona Rutkowska s Poljske kot tajnica, dr. Andrea Bourke z Irske kot blagajničarko ter devet splošnih članov (members-at-large).

Raziskovalci dr. Maruša Mur, Aljaž Kavčič, dr. Uroš Jagodič, dr. Rok Podlipec in izr. prof. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so z uporabo dveh naprednih tehnik uspeli 3D-natisniti mikroskopske strukture neposredno znotraj živih človeških celic. Najprej so v celico vbrizgali kapljico bio-kompatibilnega svetlobno-občutljivega materiala. Nato so z močno fokusiranim laserskim snopom selektivno osvetlili material za tiskanje in ga polimerizirali. Z gibanjem laserskega žarka v treh dimenzijah je mogoče »risati« kompleksne strukture poljubnih oblik z ločljivostjo pod mikrometrom. S to metodo je ekipa natisnila različne strukture, od geometrijskih vzorcev do mikrolaserjev in celo majhnih slonov, vse znotraj živih človeških celic. S preoblikovanjem živih celic v miniaturna okolja za 3D-tiskanje to delo premika meje možnega na stičišču biologije, fizike in inženirstva ter ponuja močno novo orodje za raziskovanje delovanja življenja od znotraj navzven. Raziskava je bila objavljena v prestižni reviji Advanced Materials.

Na Institutu "Jožef Stefan" je 20. januarja 2026 potekala konferenca Država, gospodarstvo in javnost: Prihodnost slovenskega energetskega prehoda. Ključni politični odločevalci so s priznanimi domačimi in tujimi strokovnjaki opredelili temeljne vrednote in principe slovenskega energetskega prehoda ter poudarili pomen vključevanja in participacije državljanov kot temelja uspešne izvedbe. Primeri iz Evrope, Združenih držav Amerike, držav članic OECD, nizozemskega Borseleja, Irske in Mestne občine Krško kažejo, da je stopnja družbenega zaupanja in uspešnosti tako energetskega kot tudi zelenega prehoda neločljivo povezana s sodelovanjem in komuniciranjem z državljani. Upoštevanje novega odnosa med državo, gospodarstvom in javnostjo v luči zelenega prehoda in raznolikih stališč, ki so bila izražena na okrogli mizi o prihodnosti energetskega prehoda v Sloveniji, vsekakor predstavlja izziv. Konferenca je s številčno udeležbo in predstavljenimi primeri deliberacije začrtala okvire prihodnjih razprav na tem področju in možnosti učinkovitega reševanja izzivov.

S slovesnim dogodkom na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so 20. januarja 2026 obeležili začetek Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije, ki predstavlja osrednjo vstopno točko za dostop do znanj, usposabljanj in informacij s področja umetne inteligence. V konzorciju so poleg GZS partnerji tudi Institut "Jožef Stefan", Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za elektrotehniko in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Univerza v Novi Gorici, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje. Center bo razvil mrežo svetovalcev za podjetja, spodbujal sodelovanje z zagonskimi podjetji in organiziral delavnice za različne deležnike. Pripravljal bo tudi analitične podlage za odločevalce, spremljal potrebe podjetij, ocenjeval učinke ter prenašal preizkušene tuje prakse v slovensko okolje in slovenske promoviral v tujini.

15. januarja 2026 je Laboratorij za vesoljsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan" obiskala Sunita Williams, ena najpomembnejših žensk na področju raziskovanja vesolja. V družbi direktorja Instituta prof. dr. Leona Cizlja, vodij laboratorija prof. dr. Igorja Mekjavića in dr. Urše Ciuha ter predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport si je ogledala človeško centrifugo in se spoznala z delom raziskovalk in raziskovalcev, vesoljske pisarne in predstavnikov slovenskih podjetij, ki so aktivna v programu Človeških in robotskih raziskav pri ESA. Še posebej je bila navdušena nad študenti izobraževalnega programa Erasmus Mundus Joint M.Sc: »Ne ustavite se, ko je nekaj težko,« jim je položila na srce in dodala: »Navdihujoče je videti, koliko se dogaja v tej mali državi, tudi na področju vesoljskih raziskav.« Laboratorij v Planici je ključnega pomena v programih ESA, raziskave pa doprinašajo pomembna dognanja ne le za astronavte, ampak tudi za spremembe v vsakdanjem življenju kot posledica neaktivnosti in različnih bolezni.

Projekt AddMag je bil izbran med uspešne projekte programa M-ERA.Net, kar potrjuje njegovo znanstveno odličnost in močan industrijski vpliv na področju naprednih magnetnih materialov. Projekt, financiran v okviru M-ERA.Net, je dokazal, da je z aditivno proizvodnjo mogoče izdelati trajne magnete z odličnimi magnetnimi lastnostmi, visoko dimenzijsko natančnostjo in bistveno boljšo trajnostjo v primerjavi s konvencionalnimi proizvodnimi postopki. Pri projektu je sodelovala tudi raziskovalna skupina Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom dr. Benjamina Podmiljšaka, ki je pomembno prispevala k razvoju in validaciji inovativnih pristopov za aditivno izdelavo magnetnih materialov ter k demonstraciji industrijsko relevantnih primerov uporabe. Uvrstitev med uspešne projekte M-ERA.Net poudarja pomen mednarodnega sodelovanja pri razvoju rešitev, ki podpirajo krožno gospodarstvo, zmanjšujejo odvisnost od primarnih virov redkih zemelj in krepijo strateško avtonomijo Evrope na področju trajnih magnetov.

Raziskovalke in raziskovalci Odseka za sintezo materialov in Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" so razvili dva nova sistema feromagnetnih tekočin ali tekočih magnetov. V le-teh se magnetne nanoploščice barijevega heksaferita uredijo v magnetne domene spontano, brez uporabe zunanjega magnetnega polja. Za razliko od edine do sedaj znane izotropne feromagnetne tekočine v 1‑butanolu, kjer stabilnost suspenzij nanoploščic zagotavljajo odbojne elektrostatske interakcije, v novih dveh sistemih prevladujejo sterične in solvatacijske odbojne interakcije, kar dokazuje, da je feromagnetno urejanje možno tudi brez daljnosežnih odbojnih elektrostatskih interakcij med magnetnimi nanoploščicami. Za razliko od prvotne feromagnetne tekočine v 1‑butanolu, ki se meša z veliko drugimi topili, nova dva sistema omogočata razvoj brezcevnih mikročrpalk za nepolarne sisteme z uporabo nove vodne feromagnetne tekočine in vodne sisteme z uporabo nove organske feromagnetne tekočine. Rezultati so del raziskav projekta MAGNELIQ (EU Horizon 2020, No 899285).

Sara Klopčič, Aljaž Kavčič in dr. Matjaž Humar iz Laboratorija za biološko, mehko in kvantno optiko in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so skupaj z dr. Nereo Sebastián z Odseka za kompleksne snovi v reviji Advanced Science objavili članek Electrically and Geometrically Tunable Photon Pair Entanglement from Ferroelectric Nematic Liquid Crystal. V njem so pokazali, da je v feroelektričnih nematskih tekočih kristalih mogoče generirati kvantno prepletene pare fotonov ter hkrati zvezno uravnavati njihovo stopnjo prepletenosti. Z ustreznim spreminjanjem debeline vzorca in zasuka molekul lahko preko spontane parametrične pretvorbe navzdol ustvarijo tako neprepletena kot popolnoma prepletena fotonska stanja. Poleg tega so demonstrirali, da je stopnjo prepletenosti mogoče v realnem času nadzorovati z zunanjim električnim poljem, ki vpliva na orientacijo molekul v vzorcu. Ta lastnost predstavlja pomembno prednost tekočih kristalov pred klasičnimi trdnimi nelinearnimi kristali in odpira pot k razvoju t. i. kvantnih zaslonov.

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) je Odseku za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" te dni izdala dovoljenje za začasno uporabo novega tandemskega ionskega pospeševalnika Tandetron, ki je srce infrastrukturnega raziskovalnega Mikroanalitskega centra v okviru Infrastrukturnega programa IJS. Tako bodo sodelavke in sodelavci že v prvi polovici januarja 2026 predvidoma spustili ionske žarke v pospeševalnik in začeli s testnim obratovanjem. V pospeševalniku bo ione elektrostatsko pospeševal usmernik z napetostjo do tri milijone voltov, kar pomeni 50‑odstotno povečanje napetosti v primerjavi z obstoječim sistemom. Raziskovalkam in raziskovalcem se s to pridobitvijo odpirajo čisto nova področja raziskav. Tandetron je od leta 1997 domačim in tujim raziskovalcem omogočal stabilno znanstveno okolje, kar je privedlo do vrhunskih rezultatov in objav. Novi pospeševalnik je tako še ena od pridobitev, uspehov in dosežkov IJS, ki napoveduje še boljše in uspešnejše delo v prihodnje. Želimo vam vrhunsko 2026!

Generalna skupščina EUROfusion je kot enega izmed 18 podprla projekt Enabling Research z naslovom »Naslednja generacija kompozitov na osnovi volframa: razvoj naprednih materialov za prihodnje fuzijske reaktorje«, ki ga koordinira dr. Petra Jenuš Belec z Instituta "Jožef Stefan". Projekt obravnava enega ključnih izzivov prihodnjih fuzijskih elektrarn: razvoj naprednih materialov za termično najbolj izpostavljene komponente fuzijskega reaktorja. Na osnovi nedavnega napredka pri kompozitih W–W₂C, kjer in situ nastali delci divolframovega karbida stabilizirajo mikrostrukturo z zadrževanjem mej zrn, je glavni cilj projekta razvoj anizotropnih kompozitov W–W₂C s kombinacijo nadzorovane plastične deformacije in ciljno prilagojene ojačitve z W₂C. Slednje bo izboljšalo termično stabilnost, mehanske lastnosti in odziv kompozitov v ekstremnih pogojih, značilnih za fuzijo. Projekt združuje dopolnjujoče se znanje vodilnih evropskih partnerjev iz Slovenije, Španije in Nemčije ter krepi usklajena evropska prizadevanja za razvoj robustnih materialov za fuzijsko energijo.

Na strokovni misiji za pripravo novega Ekonomskega pregleda za Slovenijo je bila delegacija OECD, ki se je med 8. in 12. decembrom 2025 srečala s predstavniki ministrstev in s predstavniki različnih agencij in drugih organizaciji. Ker bo v letu 2025 Ekonomski pregled vseboval tudi posebno poglavje o umetni inteligenci, ki se nanaša na nacionalno AI strategijo, raziskovalno infrastrukturo, veščine, regulacijo in uporabo AI v gospodarstvu ter javnem sektorju, sta predstavnika OECD Jan Stráský in Martin Borowiecki skupaj s Petrom Ješovnikom in Jano Poljak z Ministrstva za finance obiskala tudi Institut "Jožef Stefan". Predstavniki E odsekov Instituta pod vodstvom Marka Grobelnika so predstavili delo in napore IJS na prednostnih področjih AI raziskav, prenosa znanja v gospodarstvo, dostopa do podatkov, AI infrastrukture in uvajanje AI v podjetjih. Predstavnice in predstavniki IJS so potrdili osrednjo vlogo pri razvoju in raziskavah umetne inteligence v Sloveniji in verjetno bo IJS obiskala tudi misija na višji ravni v marcu prihodnje leto.

V Sloveniji je bila na obisku delegacija Parlamentarne skupine prijateljstva Alžirija-Slovenija alžirske Narodne skupščine. Delegacijo pod vodstvom Marie Amraoui je spremljala veleposlanica Ljudske demokratične republike Alžirije v Sloveniji Sabrina Kaci-Bey. Med številnimi obiski podjetij in ministrstev si je alžirska stran v misli po krepitvi sodelovanja med državama tudi na področju umetne inteligence in visokih tehnologij želela obiskati Institut "Jožef Stefan". Uvodoma jih je sprejel direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj, ki je predstavil delovanje, interdisciplinarnost in mednarodno umeščenost inštituta. V nadaljevanju pa so si gostje ogledali tudi Odsek za sisteme in vodenje pod vodstvom dr. Gregorja Dolanca ter predstavitev področja vodikovih tehnologij. Dr. Dolanc je predstavil novo pilotno napravo Hyper, ki je bila skupaj s Kemijskim inštitutom v okviru projekta EU Horizon Europe zasnovana prav za prikaz tehnologije proizvodnje vodikovega peroksida z uporabo električne energije iz obnovljivih virov.

Sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" dr. Denis Golež je s projektom »Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih« uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev samostojne raziskovalne kariere. Dr. Golež je evropsko komisijo navdušil s svojim inovativnim znanstvenim predlogom in za svoj petletni projekt pridobil 2 milijona evrov. Osrednja ideja je razviti novo orodje za sistematično iskanje stabilnih kvantnih stanj, ki bi bila brez zunanjega poganjanja nestabilna. »V projektu želimo ustvariti nekakšen zemljevid, ki bi nas vodil do novih kandidatov takšnih stanj. Teoretične napovedi bomo preverjali na kvantnih materialih in simulatorjih s potencialom za nove kvantne tehnologije, kot so zelo hitra elektronska stikala, alternative laserjem ali kvantni spomin,« razloži dr. Denis Golež. Za Institut "Jožef Stefan" je to skupno štirinajsti ERC projekt in ob treh projektih za presojo inovacijskega potenciala skupno enajsti raziskovalni ERC projekt. Dr. Golež bo projekt vodil na gostiteljski ustanovi Institutu "Jožef Stefan" in v partnerstvu z UL FMF.

Institut "Jožef Stefan" je skupaj z Nuklearno elektrarno Krško (NEK) sodeloval pri vaji kibernetske varnosti KiVA2025, ki jo je 3. decembra 2025 izvedla Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. Vaja je preverjala pripravljenost jedrskega sektorja na kibernetske incidente ter usklajenost odzivanja med ključnimi institucijami. Letošnja vaja KiVA2025 je bila zasnovana kot teoretična vaja, namenjena preverjanju odločanja, koordinacije in komunikacije med deležniki. Vaja je omogočila celovito oceno pripravljenosti in usklajenosti delovanja v primeru kibernetskega incidenta, ki zahteva hiter, zanesljiv in učinkovit odziv. Kot vadbenci so v dveh skupinah sodelovali predstavniki NEK in IJS, ki v vsakodnevnem delu zagotavljajo visoko raven kibernetske varnosti v jedrskem sektorju. Ta sestava je predstavljala dragoceno in redko priložnost za izmenjavo znanj ter pogledov na kibernetsko varnost z obeh vidikov. Z uspešno izvedbo vaje KiVA2025 je Slovenija ponovno potrdila zavezanost k stalnemu izboljševanju kibernetske varnosti v jedrskih in sevalnih objektih ter h krepitvi sodelovanja med relevantnimi institucijami.

V zadnjih mesecih leta 2025 poteka nadgradnja osrednje komponente Tandemskega ionskega pospeševalnika Tandetron, ki je srce infrastrukturnega raziskovalnega Mikroanalitskega centra v okviru Infrastrukturnega programa Instituta "Jožef Stefan". Priprave za nadgradnjo so bile temeljite in so potekale zadnjih nekaj mesecev, po montaži pa bo ione elektrostatsko pospeševal usmernik z napetostjo do tri milijone voltov. To pomeni 50‑odstotno povečanje napetosti v primerjavi z obstoječim sistemom ter odpira raziskovalcem čisto nova področja raziskav. Tandemski ionski pospeševalnik Tandetron je edini raziskovalni pospeševalnik v državi, od leta 1997 je domačim in tujim raziskovalcem omogočal stabilno znanstveno okolje, kar je privedlo do vrhunskih rezultatov in objav. Pospeševalnik je vpet tudi v številne mednarodne konzorcije. Po izjemno uspešnem 28‑letnem delovanju prenova poteka po načrtu, ekipa dobavitelja HVEE z Nizozemske tesno sodeluje z domačimi strokovnjaki. Ionski žarek na nadgrajenem pospeševalniku bo predvidoma raziskovalcem na voljo v začetku leta 2026.

Sodelavec Odseka za inteligentne sisteme in Odseka za fiziko trdne snovi dr. Anton Gradišek je pri založbi Beletrina izdal knjigo Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah. Gradišek je zbral zgodbe o petdesetih posameznicah in posameznikih, ki so kot znanstveniki, pionirji, izumitelji ali raziskovalci vsak na svoj način zaznamovali zgodovino znanosti v Sloveniji. Knjiga je zasnovana na podlagi kolumen, ki jih je Gradišek več let pisal za Novice IJS, v knjigi pa jih je razširil, posodobil, dodal nove zgodbe ter jih povezal z vmesnimi poglavji. Ta govorijo o šolstvu na Slovenskem skozi zgodovino, o pomenu rudnika v Idriji, o razvijajoči se vlogi žensk v znanosti in o začetku univerzitetnega izobraževanja pri nas. »Začel sem z Žigo Zoisom, ker je številka ravno sovpadala s podelitvojo Zoisovih nagrad, nadaljeval z Jožefom Stefanom, potem je pa šlo pogosto čisto po navdihu. O marsikom so že pisali drugi avtorji, tako da sem imel pogosto odlične vire. Nekajkrat pa sem se podal raziskovat tudi primarne vire, denimo v Arhiv Republike Slovenije,« je povedal Gradišek. Izdajo knjige so podprli IJS ter več slovenskih institutov in univerz.

Doc. dr. Denis Golež z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavci z Japonske, Nemčije in Švice v Review of Modern Physics objavil pregled sodobnih spoznanj, kako lahko z laserskimi pulzi preoblikujemo kvantna stanja v materialih z izjemno močnimi elektronskimi interakcijami. Mottovi izolatorji so zaradi svojih presenetljivih lastnosti – od kvantnega magnetizma do visokotemperaturne superprevodnosti – že dolgo v središču znanstvene radovednosti. Najnovejši pregled se osredotoča na nedavni teoretični napredek, identificira relevantne osnovne koncepte in jih povezuje z eksperimentalnimi opazovanji ter razkriva, kako lahko Mottove izolatorje z močnimi električnimi polji in ultrahitro svetlobo potisnemo iz ravnovesja ter ustvarimo netermična urejena kvantna stanja ali samo spodbudimo hitro termalizacijo (glej sliko). Članek povzema ključne eksperimente, teoretična orodja in poti, ki vodijo do metastabilnih kvantnih ureditev – od elektronskih do spinskih in orbitalnih. Gre za vpogled v svet, kjer močna svetloba na ultrakratkih časovnih lestvicah odpira vrata povsem novim fazam snovi.

17. novembra 2025 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala predstavitev Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF) za gospodarstvo s poudarki, kako lahko novi projekt na področju umetne inteligence podpira razvoj, inovacije in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Več kot 150 predstavnikov slovenskih podjetij je dobilo informacije, kako SLAIF povezuje ključne akterje, od industrije do raziskovalnih ustanov, ter kako bo novi superračunalniški sistem, ki nastaja v naprednem podatkovnem centru Arnesa, omogočil razvoj naprednih rešitev umetne inteligence: spodbujanje razvoja, testiranja in uvajanja rešitev UI v gospodarstvu, raziskavah in izobraževanju, dostop do superračunalniških kapacitet in orodij za podjetja, znanost in javni sektor ter programi izobraževanja in usposabljanja novih strokovnjakov, ki bodo vodili slovensko umetno inteligenco. Dogodek je izpostavil pomen poznavanja prihajajočih aktivnosti in povezovanja znanja in industrije za okolje prihodnosti, kjer lahko umetna inteligenca postane gonilo inovacij, konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega gospodarstva.

Institut "Jožef Stefan" je 17. novembra 2025 obiskala delegacija Uzbekistana, ki jo je vodil minister za naložbe, industrijo in trgovino Laziz Kudratov. V pogovorih z v. d. direktorja IJS prof. dr. Leonom Cizljem, prof. dr. Sašom Šturmom, prof. dr. Kristino Žužek in prof. dr. Gašperjem Tavčarjem ter predstavniki slovenskih podjetij in države je delegacija v konstruktivnem srečanju preučila perspektive glede uporabnosti redkih zemelj, njihovih aplikacij in njihove kritičnosti z namenom vzpostavitve novih znanstvenih in poslovnih priložnosti. Institut "Jožef Stefan", kjer razvijajo nove načine recikliranja in reprocesiranja elementov redkih zemelj v trajne magnete, bi lahko v okviru novo nastajajočega Centra za kritične surovine in materiale postavil transfer na višjo stopnjo tehnološke pripravljenosti, tudi izven Evrope. Dejstvo je, da zaradi spreminjajoče geopolitčne situacije in zaradi popolnega monopola Kitajske Evropa prioritetno išče neodvisnost dobavljivosti kritičnih surov, h kateri bi pomembno lahko prispevalo tudi sodelovanje med Slovenijo z Uzbekistanom.

V Grand Hotelu Union v Ljubljani je 12. novembra 2025 potekal Dan ARIS 2025: Podpiramo odličnost, ki je v ospredje postavil krepitev sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, področje odprte znanosti ter najvidnejše raziskovalne dosežke projekta Odlični v znanosti 2025. Med 28 dosežki so bili tudi dosežki sodelavk in sodelavcev Instituta “Jožef Stefan”: na področju fizike objava v Nature Matjaža Humarja, Neree Sebastián Ugarteche in Aljaža Kavčiča, na področju kemije objava v ACS central science Matica Lozinška, Klemna Motalna, Antona Kokalja, Kristiana Radana in Mirele Dragomir, na področju mikrobiologije in imunologije objava v Journal of Hazardous Materials Nataše Hojnik, Vasyala Shvalye, Janeza Zavašnika, Jerneja Šribarja in Igorja Križaja, na področju biotehnologije objava v Gut microbes Aleša Berleca, Abide Zahirović, Maruše Bizjak in Boruta Štruklja, na področju interdisciplinarnih raziskav objava v Journal of safety research Davida Levovnika in Marka Gerbca ter objava v Journal of extracellular vesicles Milene Horvat, Helene Plešnik, Žana Rekarja, Darje Mazej, Janje Snoj Tratnik in Tine Kosjek.

Julijan Peric, doktorski študent jedrske tehnike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in mladi raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan", je na eni največjih svetovnih konferenc s področja jedrske fuzije, ISFNT-16 (International Symposium on Fusion Nuclear Technology), ki te dni poteka v Knoxvillu v ZDA, predstavil svoje raziskovalno delo Neutron Detector Calibration for the KATANA Facility: Experimental and Computational Validation of Water Activation Neutron Emission. V prispevku je prikazal napredno eksperimentalno in računsko validacijo emisije nevtronov iz aktivirane vode ter natančno kalibracijo nevtronskih detektorjev, ključnih za zanesljive meritve v fuzijskih raziskavah. Strokovna komisija prestižne znanstvene revije Fusion Engineering and Design, ki nagrajuje izjemne prispevke mladih raziskovalcev k razvoju fuzijske jedrske tehnologije na konferenci ISFNT, mu je podelila nagrado Fusion Engineering and Design Student Award. Julijanov uspeh predstavlja pomembno mednarodno priznanje fuzijskim raziskavam, ki potekajo na IJS.

Mednarodna konferenca Innovation Day 2025, ki ga je SRIP ToP Tovarne prihodnosti, ki deluje v okviru Instituta "Jožef Stefan", organiziral skupaj s SRIP ACS+ in z EIT Manufacturing, je pomembno združila strokovnjake, raziskovalce in vodilne predstavnike industrije po vsej Evropi. Konferenca se je osredotočila na napredne proizvodne tehnologije za avtomobilsko industrijo. Z njimi Slovenija, priznana po svojih inovativnih dobaviteljih komponent, pametnih, visokokakovostnih proizvodnih rešitvah ter visoko digitaliziranih, avtomatiziranih in robotiziranih sistemih, zagotavlja okolje, ki spodbuja preobrazbo proizvodnje v napredno, digitalizirano, povezano in trajnostno zeleno prihodnost, s poudarkom na raziskavah, inovacijah in odličnosti proizvodnje. Dogodek je pomembno združil podjetja, univerze, raziskovalne institucije in inovacijske skupnosti, ki skupaj gradijo prihodnost evropske industrije na temeljih odličnosti, ustvarjalnosti in sodelovanja. Izzivi sodobne proizvodnje namreč zahtevajo skupni odziv, temelječ na strokovnosti, odprtosti in medsebojnem navdihu.

Predstavniki Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" so se udeležili šeste konference pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru, ki je potekala v Ženevi. V okviru zasedanja so aktivno sodelovali v okviru t. i. Knowledge Labs, ki potekajo vzporedno z glavnimi razpravami o prednostnih nalogah konvencije. Predstavili so delo odseka v okviru Odprte znanstvene skupine in Skupine za oceno učinkovitosti ukrepov, kjer so izpostavili raziskave s področja globalnega modeliranja živega srebra, ocenjevanja izpostavljenosti ljudi z biološkim spremljanjem ter analiz emisij in izpustov živega srebra v tla in vode. Udeležba potrjuje dolgoletno zavezanost Odseka za znanosti o okolju k razumevanju in zmanjševanju vplivov živega srebra na zdravje ljudi in okolje. Z raziskavami prispevajo k zanesljivemu ocenjevanju izpostavljenosti, sledljivim in primerljivim meritvam ter k prepoznavnosti Slovenije v okviru centra EMEP MSC-East, ki se ukvarja z modeliranjem prenosa živega srebra na globalnem nivoju. Udeležba je bila tudi izjemna priložnost za krepitev mednarodnega sodelovanja.

9. novembra 2025 so na slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu podelili najvišje državne nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je v nagovoru spomnil tudi na največje dosežke slovenskih znanstvenikov v letu 2025; to sta polnopravni članstvi Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in v CERN-u ter ena od šestih novih evropskih tovarn umetne inteligence. In pri vseh je imel eno ključnih vlog Institut "Jožef Stefan". Med prejemniki 15 nagrad in priznanj sta bila tudi izr. prof. dr. Matjaž Humar, ki je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe, in prof. dr. Andrej Zorko, ki je prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov. Scenarij Nejca Gazvode ter voditelj Jernej Gašperin in voditelj podcasta Niko Zagode so ustvarili izredno simpatično in mestoma zabavno vzdušje. Vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitamo.

6. novembra 2025 je na Rudolfovem – Znanstvenem in tehnološkem središču Novo mesto potekal Prvi slovenski dan kvantnega računalništva, na katerem so imeli pomembno vlogo tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan". V. d. direktorja prof. dr. Leon Cizelj je v nagovoru poudaril, da stremljenje k temu, da znanstvena odkritja pridejo čim prej v uporabo, kar velja tudi za kvantne tehnologije, briše mejo med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami. »A vedno vsega ne vemo, zato morajo temeljne raziskave ostati,« je poudaril dr. Cizelj. Dr. Jaka Vodeb z Odseka za kompleksne snovi je v svoji predstavitvi predstavil, kako lahko že danes kvantne računalnike uporabljamo za reševanje nekaterih znanstvenih problemov s področja kvantne dinamike. Prof. dr. Rok Žitko z Odseka za teoretično fiziko pa je opisal eno izmed platform za izgradnjo računalnikov in poudaril, da so hitro razvijajo tudi druge in da lahko v prihodnjih letih pričakujemo pestro dogajanje. Dogodek je potrdil umeščenost Instituta "Jožef Stefan" in Slovenije v evropski in širši mednarodni raziskovalni prostor.

Dobro obiskan dogodek »Izzivi in priložnosti slovenske robotike«, ki se je odvijal 15. oktobra 2024 v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, je zopet potrdil, da je slovenska raziskovalna in industrijska skupnost na področju robotike med najbolj prepoznavnimi v Evropi. Dogodek, ki je potekal v soorganizaciji Instituta "Jožef Stefan" in Združenja robotike Slovenije, je povezal predstavnike raziskovalnih institucij, industrije in uporabnike robotskih tehnologij doma in v tujini. V nagovorih sta prof. dr. Matjaž Mihelj, predsednik Združenja robotike Slovenije, in prof. dr. Andrej Gams, koordinator evropskega projekta ROMANDIC z IJS, poudarila pomen sodelovanja med raziskovalnimi in industrijskimi deležniki kot enega od ključnih gonilnih sil, ter vlogo SRIP Tovarne prihodnosti pri krepitvi inovacijskih, raziskovalnih in poslovnih zmogljivosti slovenskega gospodarstva. V nadaljevanju so ugledni raziskovalci in predstavniki podjetij predstavili aktualne trende, razvojne izzive in primere dobrih praks s področja robotike, strojnega vida in umetne inteligence.

V prizadevanjih za blaženje podnebnih sprememb, si je EU zadala številne cilje na področjih zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, rabe energije in obnovljivih virov energije. Slovenija je svoje cilje in ukrepe za njihovo doseganje zapisala v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN). Glavne ugotovitve izvajanja NEPN v preteklih dveh letih so bile v okviru pripravljalnih delavnic za Podnebno ogledalo 2025 in Energetsko ogledalo 2025, ki sta na Institutu "Jožef Stefan" v organizaciji Centra za energetsko učinkovitost potekali 14. in 21. oktobra 2025, predstavljene skupno več kot 100 udeležencem. Izpostavljeni so bili številni dosežki, pa tudi izzivi izvajanja načrtovanih aktivnosti, ki pogosto zahtevajo usklajeno sodelovanje več sektorjev. Pri pripravi vsebin so bili vključeni tudi strokovnjaki PNZ, Gozdarskega inštituta Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije in Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Še enkrat najlepša hvala vsem udeleženim za aktivno sodelovanje in živahne razprave.

16. in 17. oktobra 2025 je Dan odprtih vrat superračunalniških centrov pritegnil več kot 700 obiskovalcev na različnih lokacijah po Sloveniji. Skoraj polovica se jih je odločila za ogled računalniškega centra IJS na Teslovi, kjer so si udeleženci po predstavitvi najsodobnejših tehnologij, ki z analizami, simulacijami ter umetno inteligenco spreminjajo svet, lahko ogledali kar štiri sisteme: Arnesov superračunalnik, ki je trenutno drugi v državi, osrednji sistem IJS NSC ter sistema Odseka za teoretsko fiziko in Odseka za eksperimentalno fiziko delcev. Ogled centrov so pripravile tudi druge članice konzorcija SLING: Fakulteta za informacijske študije Novo Mesto, Kemijski inštitut v Ljubljani in podjetje Arctur v Novi Gorici; v Novem mestu je bila organizirana tudi interaktivna delavnica Reševanje težkih računskih problemov s superračunalnikom in kvantnim računalnikom na Znanstvenem in tehnološkem središču Rudolfovo. Ena najprivlačnejših točk ostaja vsako leto ogled najmočnejšega sistema v Sloveniji: EuroHPC Vega na IZUM v Mariboru.

Dan pred obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Sloveniji, 20 oktobra 2025, je francoska delegacija pod vodstvom generalnega direktorja EDF (Électricité de France) g. Bernarda Fontane obiskala Reaktorski infrastrukturni center Instituta "Jožef Stefan". Uvodoma je direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj predstavil delovanje inštituta, dr. Anže Jazbec in prof. dr. Luka Snoj pa sta delegacijo, v kateri so bili tudi Anne Falchi, vodja oddelka za poslovni razvoj za Slovenijo v EDF, Thierry Salmon, francoski svetovalec za jedrsko energijo za Bolgarijo, Slovenijo, Romunijo in Ukrajino ter Sarah Trudelle, atašejka za znanstveno in univerzitetno sodelovanje na Francoskem inštitutu na francoski strani ter prof. dr. Boštjan Končar in prof. dr. Igor Lengar na strani IJS, popeljala tudi v komandno sobo in na reaktor ter predstavila številne projekte in sodelovanja. Bernard Fontana je bil navdušen nad strokovnostjo in profesionalnostjo sodelavcev IJS, obe strani pa sta se strinjali, da je možnosti za krepitev sodelovanja veliko.

Na dvodnem obisku Instituta "Jožef Stefan" se je mudila delegacija Avstrijskega Inštituta za Tehnologijo AIT, ki je največja avstrijska raziskovalna in tehnološka organizacija, v kateri 1527 zaposlenih dela na ključnih infrastrukturnih vprašanjih prihodnosti. Uvodoma sta delovanje in posebnosti predstavila direktorja obeh inštitutov, dr. Brigitte Bach in prof. dr. Leon Cizelj, sledile so predstavitve posameznih področij IJS oz. centrov AIT, v zanimivi razpravi pa so tako vodstvi inštitutov kot posamezni raziskovalci izmenjali primere dobrih praks in možnosti za sodelovanje. Drugi dan so bile v osredju konkretnejše predstavitve posameznih projektov znotraj področij kibernetska varnost, kadrovska in karierna politika in enakost spolov, zdravje in biokemija, energija, materiali in tehnologija baterij, podpora tehnologijam in inovacijam ter industrija 4.0 in mobilnost. V zaključku sta delegaciji preučili predloge za nadaljnje sodelovanje med inštitutoma. Ker je Institut "Jožef Stefan" po velikosti zelo podoben AIT, si želi sodelovanja z avstrijskimi kolegi tudi v prihodnje.

V Centru Rog so 14. oktobra 2025 razglasili prejemnice in prejemnike najvišjih državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Med njimi sta dva sodelavca Instituta "Jožef Stefan". Doc. dr. Matjaž Humar prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe. Matjaž Humar je s svojo skupino raziskovalcev kot prvi na svetu razvil izjemno občutljive laserje iz milnih mehurčkov in laserje, ki so jih vgradili v žive celice. Prav tako je prvi na svetu ustvaril prepletene fotone v tekočih kristalih, ki omogočajo, da lahko kvantne lastnosti svetlobe prvič spreminjamo z električnim poljem – podobno kot pri LCD zaslonih. Prof. dr. Andrej Zorko pa prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov. Andrej Zorko s svojimi številnimi prelomnimi odkritji novih kvantnih stanj in pojavov postavlja smernice razvoja hitro razvijajočega se znanstvenega področja kvantnih materialov. Slavnostna podelitev bo na predvečer dneva znanosti, v nedeljo, 9. novembra 2025, ob 20.00 v Cankarjevem domu.

Na Brdu pri Kranju so 10. oktobra 2025 podelili Blinčeve nagrade za izjemne znanstvene dosežke na področju fizike za leto 2025. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejela dr. Zala Lenarčič, raziskovalka na Institutu "Jožef Stefan", ki se uveljavlja kot ena najbolj prodornih teoretičnih fizičark mlajše generacije. Blinčevo nagrado za vrhunski enkratni dosežek je prejel prof. dr. Andrej Zorko, raziskovalec na Institutu "Jožef Stefan" in na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je s sodelavci prvi eksperimentalno dokazal obstoj Isingove kvantne spinske tekočine v novem materialu s trikotno spinsko mrežo. Blinčevo nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Marko Robnik, ustanovitelj in dolgoletni direktor Centra za uporabno matematiko in teoretično fiziko (CAMTP) Univerze v Mariboru. Njegov znanstveni opus zaznamujejo pionirske raziskave na področju kvantnega kaosa, vključno z uvajanjem matematičnih modelov za preučevanje prehoda med kaotičnimi in regularnimi dinamičnimi sistemi, študijami anti-unitarnih simetrij in vpliva tuneliranja v faznem prostoru. Čestitamo!

V okviru multikonference Informacijska družba 2025 so 10. oktobra 2025 podelili tudi nagrade 18. Mednarodne konference o prenosu tehnologij. Nagradi za najboljšo inovacijo z javnih raziskovalnih organizacij z največjim tržnim potencialom sta prejela dr. Andreja Pondelak z Zavoda za gradbeništvo Slovenije za SAFE WOOD - tehnologijo mineraliziranega lesa za njegovo obstojnost in protipožarno odpornost in dr. Anže Zidar s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani za InflamGuardDuo – pametni obliž iz nanovlaken, ki spodbuja zdravje dlesni. Nacionalno nagrado Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za podjetja sta prejeli podjetji Gorenje gospodinjski aparati, d. o. o. za izjemen portfelj intelektualne lastnine in močno zavezanost inovacijam ter ReCatalyst, d. o. o. za pionirsko delo na področju naprednih katalizatorskih materialov in učinkovito uporabo sistema intelektualne lastnine. Nacionalno nagrado Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za inovatorje je prejel soizumitelj šestih patentiranih izumov izr. prof. dr. Franc Majdič s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Čestitamo!

Na Institutu "Jožef Stefan" se je 10. oktobra 2025 s podelitvijo nagrad končala 28. mednarodna multikonferenca Informacijska družba 2025. Nagrado za najboljši dosežek na področju informacijske družbe, Informacijsko jagodo, je prejel slovenski veliki jezikovni model z imenom GaMS, ki je bil razvit v skupini prof. dr. Marka Robnika Šikonje, Damirja Vreša in doc. dr. Simona Kreka. Nagrado za najboljše raziskovalno-razvojno delo na področju računalništva v letu 2025 je prejel dr. Tome Eftimov, sodelavec Instituta "Jožef Stefan". Dr. Tome Eftimov je vodilni raziskovalec na področju umetne inteligence, zlasti na področju zanesljivega primerjalnega ocenjevanja in AutoML. Nagrado Michija-Turinga za življenjsko delo je letos prejel Niko Schlamberger, pionir informatike, ki je kot avtor več kot 150 publikacij s svojim življenjskim vodstvom dvignil poklic informatika doma in po vsej Evropi. Nagrade Legende računalništva in informatike so prejeli Mirjana Kljajić Borštnar, Matjaž Čadež, Jure Knez in Ivan Rozman. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.

Na Institutu "Jožef Stefan" je od 1. do 3. oktobra 2025 potekala 60. mednarodna konferenca o mikroelektroniki, elektronskih sestavnih delih in materialih MIDEM, ki jo organizira strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale, na kratko, društvo MIDEM. Znanstveniki in inženirji imajo tako enkrat na leto priložnost predstaviti svoje delo mednarodni javnosti ter se srečati in razpravljati o trendih, novostih in problemih. Na konferenci je bilo preko 60 udeleženk in udeležencev, ki so predstavili več kot petdeset konferenčnih prispevkov, med katerimi je bilo osem vabljenih predavanj. Posebna popestritev so bile dijaške predstavitve raziskovalnih nalog. Slavnostno akademijo ob 60. izvedbi konference je z nagovorom počastil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. V okviru konference smo organizirali delavnico o obnovljivih virih energije in upravljanju z energijo. Udeleženci so si v okviru konference ogledali razstavo o energiji na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča (ICJT).

V okviru projekta MAGNELIQ (EU Horizon 2020, No 899285) so raziskovalke in raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" z Odseka za sintezo materialov in Odseka za kompleksne snovi s partnerjema Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in podjetjem Prensilia, s.r.l. razvili tri senzorje, ki jih je Evropski svet za inovacije (European Innovation Council EIC) prepoznal kot pomembne inovacije. Optična senzorja za meritev električnega in magnetnega polja (no. 5150, All-optical external-field sensor) in rotacije (no. 5152, Contactless magneto-optic rotation sensor), sta osnovana na osnovi magneto-optične tekočine, vgrajene v optično vlakno, in primerna za uporabo pri avtomatizaciji procesov in robotiki tudi pod ekstremnimi pogoji, kot so sevanje, podvodno, strupeno ali eksplozivno okolje. Tretji sensor (no. 51047, Distributed iquid force sensor) je osnovan na magneto-električni tekočini, ki omogoča meritev sile na veliki površini in predstavlja pomembno izboljšavo za uporabo v robotiki.

Konec septembra 2025 so podelili 55. Krkine nagrade za raziskovalne naloge srednješolcev. Krkine nagrade so podelili 46 dijakom za 27 raziskovalnih nalog, Krkina priznanja pa 34 srednješolcem za 22 raziskovalnih nalog. Letos je posebno plaketo za prizadevno spodbujanje in uspešno mentorstvo dijakov prejel Marko Jeran, sodelavec Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan". Jeran že od leta 2015 neprekinjeno sodeluje kot mentor ali somentor pri srednješolskih raziskovalnih projektih – kar 23 jih je bilo prijavljenih tudi na razpis za Krkine nagrade, s svojo odprtostjo, strokovnostjo in dostopnostjo pa je vez med akademskim svetom in srednješolskim okoljem, s čimer odpira vrata mladim raziskovalcem ter bogati izobraževalno in raziskovalno področje. Med mentoricami in mentorji nagrajenih nalog so bili tudi letos sodelavke in sodelavci Instituta "Jožef Stefan": dr. Jerica Sabotič, doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik, doc. dr. Nina Kostevšek, dr. Maja Ponikvar Svet in pri treh nagrajenih nalogah tudi letos Marko Jeran. Čestitamo!

30. septembra 2025 je Institut "Jožef Stefan" gostil letni sestanek projekta Gravitacija-Nanostrukturirani hibridni polprevodniški materiali in naprave. V enem prvih projektov ARIS iz sheme Gravitacija Institut "Jožef Stefan" sodeluje z Univerzo v Novi Gorici, ki je prevzela vlogo koordinatorja, Fakulteto za elektrotehniko in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Kemijskim inštitutom. Na sestanku je sodelovalo 40 raziskovalk in raziskovalcev, ki so si izmenjali izkušnje in predstavili odlične rezultate prvega leta projekta. Rezultati med drugim vključujejo razvoj tandemskih sončnih celic na osnovi perovskitov, senzorjev električnega polja, funkcionaliziranih polprevodnih nanomaterialov, specializiranih optičnih vlaken in čipov. V ta namen na odsekih za sintezo materialov, za fizikalno in organsko kemijo in kompleksne snovi sodelujejo pri eksperimentalnem razvoju in karakterizaciji tri- in dvodimenzionalnih polprevodniških struktur, podprtim z računskim modeliranjem.

Na letošnjem 57. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju, ki je potekal od 17. do 21. septembra 2025, je »Stičišče znanosti in gospodarstva«, ki deluje v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije in ga vodi g. Janez Škrlec, predstavilo več kot 50 inovacij s področja visokih tehnologij in novih poslovnih modelov. Institut "Jožef Stefan" je sodeloval z naslednjimi inovacijami: digitalno mikrofluidno toplotno stikalo za magnetokalorično hlajenje, elektrokemijski senzorji za zaznavanje onesnaževal v okolju, visoko-temperaturni sistem peči za električno in termoelektrično karakterizacijo materialov v kontrolirani atmosferi, hladno sintrani materiali, kalorični materiali, sistem za nanašanje trdnih delcev v curku aerosola, gorivne celice s trdnim oksidnim elektrolitom (SOC) in naprava Aerodrops za selektivno detekcijo respiratornih kapljic. Celjski sejem je najuspešnejšim podelil sejemska priznanja: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je prejelo posebno priznanje za predstavitev visokotehnoloških inovacij, med katerimi je tudi inovacija Instituta "Jožef Stefan".

Natančno zaznavanje nizkih koncentracij hlapnih organskih spojin predstavlja znaten napredek v bodočih medicinskih, varnostnih in okoljskih aplikacijah. V nedavno objavljenem članku v Nature Communications so doc. dr. Aleksander Matavž z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in sodelavci z belgijske univerze KU Leuven rešili izziv tako, da so v senzor plina uvedli kinetično selektivnost, ki je dosegljiva v nanoporoznih kristalih. Razviti senzorji zaznajo difuzijske lastnosti adsorbiranih plinov, ki se lahko razlikujejo za več velikostnih redov celo pri zelo podobnih spojinah. Posledično je mogoče z enim samim kinetičnim senzorjem natančno razločiti in kvantificirati pline pri izredno nizkih koncentracijah, tudi v mešanicah z visoko vlažnostjo, in s tem preseči zmogljivost najnaprednejšega komercialnega elektronskega nosu. Za posebno strukturo senzorja je bila vložena patentna prijava. Poleg aplikativnega in tržnega potenciala razvita metoda predstavlja močno orodje za študij difuzije v tankih plasteh v širokem koncentracijskem in temperaturnem območju.

Raziskovalci Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" so razvili hitro mikroplazemsko metodo za izdelavo plazmonskih metasurfac z gosto razporejenimi elektromagnetnimi žarišči. Struktura temelji na navpično poravnanih Cu₂O/CuO nanoslojih, okrašenih s srebrovimi nanodelci, brez uporabe litografije. Takšna podlaga omogoča površinsko ojačani Ramanski razpršek z detekcijskimi mejami v nizkem nanomolarnem območju, kar omogoča hitro prepoznavanje eksplozivov, kot sta tetryl in HMX. Metoda presega številne komercialne senzorje tako po občutljivosti kot po ponovljivosti ter razkriva lasersko odvisne vibracijske premike, ki opredeljujejo nanostrukturo in so dragoceni za strojno učenje. Ker je plazemska obdelava kratkotrajna in hkrati skalabilna, tehnika odpira pot kompaktnim napravam »lab-on-chip«. Te bi lahko zaznavale sledove eksplozivov in nevarnih kemikalij na terenu ter nudile robustna, prenosna, podatkovno vodena orodja za mejno varnost, forenzične preiskave in okoljsko spremljanje. Raziskava je bila objavljena v reviji Small.

Prof. dr. Leon Cizelj, direktor Instituta "Jožef Stefan", je prejel prestižno nagrado Evropskega jedrskega združenja (ENS) Jan Runemark Award za izjemen doprinos k razvoju dela mlade generacije na področju jedrske energije za leto 2024. Priznanju daje pomen dejstvo, da je bil dr. Cizelj predlagan prav s strani Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS). Komisija je odločitev sprejela zaradi njegovega izjemnega delovanja v evropskih projektih ENEN, ENEN+ in ENEN2Plus, kjer si je prizadeval za krepitev izobraževanja, mobilnosti in mreženja mladih strokovnjakov. Kot član DJS že vrsto let nesebično podpira tudi Mrežo mlade generacije DJS. Nagrado, ki nosi ime po pionirju in pobudniku dela z mladimi jedrskimi strokovnjaki, prejmejo posamezniki, ki s svojim delom in zgledom odpirajo priložnosti mlajšim generacijam, jih povezujejo in spodbujajo k aktivni vlogi v mednarodnem prostoru. Slavnostna podelitev je potekala 15. septembra 2025 na Dunaju ob praznovanju 50-letnice Evropskega jedrskega združenja ENS.

Institut "Jožef Stefan" je s projektom Načrt za enakost spolov zmagal v izboru HR&M projekt leta v kategoriji »javni sektor«, ki je eno vidnejših priznanj s področja HR v Sloveniji. Institut "Jožef Stefan" je v kategoriji javni sector premagal npr. Univerzitetni klinični center Ljubljana in Ministrstvo za javno upravo. Nagrade so podelili 16. septembra 2025 na HR&M festivalu. Načrt za enakost spolov je 20. oktobra 2022 uradno sprejel Znanstveni svet Instituta "Jožef Stefan", njegove avtorice pa so dr. Romana Jordan, prof. dr. Borka Jerman Blažič, doc. dr. Ita Junkar, prof. dr. Spomenka Kobe, prof. dr. Barbara Malič, prof. dr. Ingrid Milošev, prof. dr. Dunja Mladenić, Alma Mehle, prof. dr. Maja Remškar, dr. Melita Tramšek in dr. Vida Vukašinović. Načrt predstavlja celovit pristop k spodbujanju enakih možnosti, vključevanja ter uravnoteženega sodelovanja zaposlenih ne glede na spol. Nagrado sta prevzeli ena od avtoric Načrta za enakost spolov dr. Vida Vukasinović in v. d. vodje Kadrovske službe na Institutu "Jožef Stefan" Manuela Pergar. Iskreno čestitamo!

Revija Nature Reviews Physics je objavila pregledni članek z naslovom »Platforms for the realization and characterization of Tomonaga–Luttinger liquids«. V članku doc. dr. Martin Klanjšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" skupaj z mednarodno skupino sodelavcev poda pregled fizikalnega področja, ki se je v zadnjih dveh desetletjih razvilo na podlagi teoretičnega koncepta Tomonaga-Luttingerjeve tekočine. Koncept opisuje fiziko interagirajočih kvantnih delcev v eni dimenziji, kjer je v primerjavi z običajnejšim primerom treh dimenzij vloga interakcij tako močna, da vodi do zelo nenavadnega kolektivnega obnašanja, ki pa je povsem univerzalno, tako da velja enako za fermione, bozone in anyone. Članek prikaže, kako se je ta koncept izkazal za uspešnega pri opisu eksperimentalnih rezultatov v tako raznolikih sistemih, kot so organski prevodniki, ogljikove nanocevke, kvantne žice, topološka robna stanja v kvantnih spinskih Hallovih izolatorjih, Josephsonovi stiki, Bosejeve tekočine v nanokapilarah ter kvantne spinske verige in lestve.

V sklopu obiska Slovenije je generalni direktor Agencije za jedrsko energijo (NEA) pri OECD William D. Magwood IV. v ponedeljek na Bledu odprl mednarodno konferenco Nuclear Energy for New Europe (NENE), se v torek Ljubljani sestal z izbranimi vladnimi predstavniki, v sredo pa se je skupaj z državnima sekretarjema dr. Juretom Gašparičem in Danijelom Levičarjem srečal z vodstvom Instituta "Jožef Stefan" ter si ogledal raziskovalni reaktor Triga, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo in laboratorij THELMA. Po besedah direktorja Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leona Cizlja, »obisk gotovo utrjuje raziskovalno sodelovanje med IJS in NEA pri OECD in odpira vrata novim skupnim projektom, prav tako pa daje priložnost za razpravo o prihodnjem razvoju jedrske energije kot ključnemu elementu razogljičenju energetskega sistema. Slovenski jedrski strokovnjaki imamo dostop do najboljših praks na področju jedrske varnosti, tehnologije in regulacije, zato moramo imeti v načrtovanju energetske prihodnosti Slovenije ključno vlogo.« VIDEO

Prof. dr. Ingrid Milošev je v sklopu konference EUROCORR 2025 v Stavangerju na Norveškem prejela Evropsko medaljo za korozijo, najvišje znanstveno priznanje, ki ga podeljuje Evropska federacija za korozijo (EFC). Prof. dr. Ingrid Milošev je pionirka raziskav na področju korozije in zaščite materialov ter biomedicinskih aplikacij v Sloveniji in širše. Njeni dosežki segajo od vrhunskih znanstvenih prispevkov in uredniških vlog preko domačih in mednarodnih nagrad do inovacij, ki presegajo akademski svet. Njeno delovanje močno prispeva k prepoznavnosti Slovenije in Instituta "Jožef Stefan" na globalnem raziskovalnem zemljevidu. Prof. Milošev je v štiridesetletni zgodovini evropske medalje za korozijo šele tretja prejemnica in prva ženska, ki je poleg te medalje prejela tudi Uhligovo nagrado (2024). »Izjemno sem ponosna in počaščena, ker je to res veliko priznanje ne samo za moje delo, ampak tudi za delo odseka in skupine. V desetletjih trdega dela smo postali prepoznavni v mednarodni korozijski skupnosti in prav ta nagrada je gotovo priznanje naši znanstveni odličnosti.«

Celuloza iz odpadnega rastlinskega materiala predstavlja trajnostni vir ogljika za rast mikroorganizmov in pretvorbo v uporabne kemikalije, pri čemer je nabor tovrstnih organizmov relativno omejen in biotehnološko neizkoriščen. Mlečnokislinske bakterije so varni in industrijsko pomembni mikroorganizmi, ki proizvajajo vrsto uporabnih metabolitov, vendar same po sebi ne morejo rasti na celulozi kot primarnem viru ogljika. Raziskovalci z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" so zato v okviru projekta Era.NET Cell4Chem v tesnem sodelovanju s partnerji z inštituta CNRS in Univerze Aix-Marseille iz Francije uspešno razvili gensko spremenjene seve bakterije Lactococcus cremoris. Ta dosežek predstavlja pomemben korak k razvoju konsolidiranega bioprocesa na osnovi mlečnokislinskih bakterij, ki bi lahko v prihodnje omogočil neposredno pretvorbo rastlinskih odpadkov v uporabne kemikalije na okolju prijazen način. Pri raziskavi, objavljeni v reviji Bioresource Technology, sta sodelovala Petra Štravs in prof. dr. Aleš Berlec.

Raziskovalci Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" Janez Turnšek, Klemen Bučar, Andrej Mihelič, Špela Krušič in Matjaž Žitnik v reviji Physical Review Letters poročajo o rezultatih poskusa z laserjem na proste elektrone FERMI. S sodelavci na žarkovni liniji EIS-TIMEX so opazili, da pri prehodu močne svetlobe z resonančno valovno dolžino na področju XUV skozi nekaj milimetrov debelo plast helija pri pritisku nekaj deset milibarov pride do samoojačanja malo verjetnega spontanega razpada kratkoživega gornjega stanja. Ocenjujejo, da se zaradi preusmeritve in kolimacije izsevane svetlobe v smeri naprej število izsevanih fotonov XUV poveča za okrog 8 velikostnih redov glede na pričakovano število pri spontanem razpadu gornjega stanja. Rezultati vzpodbujajo nadaljnje raziskave tega procesa za povečanje izkoristka spektroskopije XUV, prispevaju k razvoju novih kratkovalovnih virov koherentne svetlobe in ponujajo priložnost za preverbo napovedi najnovejših teoretičnih modelov za opis prehoda močne svetlobe skozi gost plin.

Raziskovalci Abdur Rehman Anwar, dr. Maruša Mur in doc. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so s sodelavci iz Aristotle University of Thessaloniki v Grčiji razvili mikrolaserje, v celoti sestavljene iz užitnih snovi. Pokazali so, da jih je mogoče uporabiti kot črtne kode za označevanje živil ali kot senzorje/ indikatorje parametrov, ključnih za kakovost in varnost hrane. Z osvetlitvijo živila, ki vsebuje užitne mikrolaserje, z laserskim pulzom, in z meritvijo spektra izsevane svetlobe, je mogoče ne-invazivno izmeriti pH ali koncentracijo sladkorja v živilu, ugotoviti, ali je bil izdelek izpostavljen previsoki temperaturi, ali pa prebrati zakodirano informacijo o izvoru ali datumu pridelave. Užitne mikrolaserje je mogoče vstaviti v samo živilo in tako v sam izdelek zakodirati željeno informacijo, kar zmanjšuje možnost zlorab. Raziskava o užitnih mikrolaserjih, ki bi lahko prinesla velik napredek pri sledljivosti in varnosti hrane, je bila objavljena v reviji Advanced Optical Materials. Članek je požel veliko zanimanja, o njem so poročali Science, Phys.org, Gizmodo in drugi.

Institut "Jožef Stefan", Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Lek so podpisali sporazum o sodelovanju, s katerim krepijo strateško partnerstvo za pospešen prenos znanstvenih dognanj v prakso in razvoj inovativnih rešitev za bolnike. Slavnostni podpis sta pospremila predavanje Nobelovega nagrajenca sira Paula Nursa in okrogla miza o pomenu sodelovanja med znanstvenoraziskovalnim okoljem in gospodarstvom. »IJS je dolgoletni partner družbe Lek in skupaj smo ustvarili veliko uspešnih zgodb. V prihodnje si želimo še tesneje sodelovati in z znanjem in vrhunsko raziskovalno opremo še odločneje prispevati h ključnim raziskovalno-razvojnim projektom Leka. Podpis memoranduma razumem kot zavezo, da znanstvenoraziskovalni potencial s skupnimi močmi oplemenitimo do prebojnih inovacij, ki so gonilo razvoja Slovenije in družbe nasploh,« je povedal prof. dr. Leon Cizelj, v. d. direktorja IJS. Dogodka so se z IJS udeležili še nekdanji in sedanji predsednik ZS Boris Turk in Denis Arčon ter predstavniki raziskovalcev in Službe za povezovanje z gospodarstvom.

Raziskovalci z Univerze v Leedsu in Instituta "Jožef Stefan" so predstavili nove kovinsko-organske strukture za magnetno shranjevanja podatkov z minimalnim energijskim vložkom. V študiji, objavljeni v ugledni reviji Advanced Materials, so pokazali reorientacijski magnetni prehod pod vplivom molekularnih stikov s feromagnetnimi filmi. S spreminjanjem debeline feromagneta ali izbiro molekularnega prekrivnega sloja (C60 in različni ftalocianini) je temperaturo prehoda mogoče nastavljati v okolici sobne temperature. V bližini temperature prehoda je mogoče smer magnetizacije enostavno preklopiti z majhnim energijskim vložkom, bodisi z električnim tokom ali optično, s femtosekundnim laserskim sunkom. Rezultati nakazujejo uporabo v tehnologijah magnetnega zapisovanja s toplotno asistenco (heat-assisted magnetic recording). Raziskave ultrahitrega preklapljana s kratkimi optičnimi sunki sta izvedla mladi raziskovalec Jaka Strohsack in doc. dr. Tomaž Mertelj z Odseka za kompleksne snovi na Institutu "Jožef Stefan".

Doc. dr. Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je nedavno objavil članek v reviji Physical Review Letters skupaj s sodelavci iz Velike Britanije, Švice, Norveške, Nemčije, Kanade in Japonske. V članku so razkrili prej spregledano, »skrito« vlogo lokalne kiralne anizotropije v centrosimetričnih topoloških magnetih. Natančneje, odkrili so, da lokalna kiralna anizotropija pomaga stabilizirati skirmione in pare meron–antimeron (različne vrste topoloških spinskih tekstur) v Gd2PdSi3, kljub temu da je material simetričen pod inverzijo prostora, kar prepoveduje kakršnokoli globalno kiralnost. V raziskavi so kombinirali atomistične simulacije magnetne ureditve z meritvami resonančnega sipanja polariziranih rentgenskih žarkov na Gd2PdSi3 na elektronskih pospeševalnikih Diamond v Veliki Britaniji in PETRA III, DESY v Nemčiji. Odkritje predstavlja pomemben korak k razumevanju centrosimetričnih topoloških magnetov in močno razširi možnosti za stabilizacijo topoloških spinskih tekstur v visoko simetričnih materialih.

Prof. dr. Nada Lavrač z Odseka za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavcem in direktorjem podjetja Termida d. o. o. prof. dr. Bojanom Cestnikom in izr. prof. dr. Andrejem Kastrinom z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pri založbi Springer izdala monografijo Bisociativno odkrivanje na podlagi literature. Monografija predstavlja področje odkrivanja znanja na podlagi literature (LBD), uvodoma z razlago osnovnih načel in tehnik LBD, nato pa s podrobno predstavitvijo bisociativnih tehnik LBD in aplikacij, ki so jih razvili avtorji. LBD je proces odkrivanja novega znanja z analizo in povezovanjem informacij z različnih virov informacij, vključno s pokrivanjem besedil, relacijskih podatkov, omrežij in ontologij. Delo je namenjeno raziskovalcem, študentom in strokovnjakom s področja računalništva, podatkovnih znanosti, podatkovnega in tekstovnega rudarjenja ter semantičnih tehnologij. Monografijo odlikuje odprti znanstveni pristop z vajami v Pythonu, ki omogoča ponovno uporabo kode in ponovljivost eksperimentov.

Sodelavca Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Simon Čopar in prof. dr. Uroš Tkalec sta v sodelovanju z raziskovalci na ameriških univerzah poročala o spinski urejenosti topoloških defektov v ograjenem nematskem tekočem kristalu, ki se vzpostavi pod tanko plastjo vode. Strižne sile na meji med tekočim kristalom in vodo povzročijo reorientacijo elastičnih dipolov v smeri premikov na površini in s tem shranjevanje informacij o zunanjih dražljajih. Tako v nematiku nastanejo urejene domenske strukture, podobne tistim, ki se na različnih prostorskih skalah pojavljajo v sistemih s polarnim redom, na primer v feromagnetih, aktivni snovi in metamaterialih. Gre za prvo tovrstvo rabo sicer običajnega tekočega kristala, kjer urejenost direktorskega polja nadzorovano spreminjamo z mehanskimi pomiki na odprti površini, konfiguracije defektov pa razberemo s polarizacijskim optičnim mikroskopom. Raziskava, ki obeta nove možnosti zaznavanja dinamike v mikrofluidnem okolju, je objavljena v reviji Nature Physics.

V nedavnem znanstvenem prispevku v publikaciji Advanced Materials so Peter Medle Rupnik, dr. Nerea Sebastian in doc. dr. Alenka Mertelj z Odseka za kompleksne snovi ter prof. dr. Darja Lisjak z Odseka za sintezo materialov so v sodelovanju z raziskovalci z Univerze Otto-von-Guericke, Tehniške Univerze v Braunschweigu in podjetja Merck Electronics KGaA demonstrirali primer edinstvene tekočine, ki izkazuje tako feroelektrično kot feromagnetno ureditev. Preboj temelji na nanostrukturiranem tekočekristalnem hibridu, sestavljenem iz ferimagnetnih barij-heksaferitnih nanoploščic, dispergiranih v feroelektričnem nematičnem tekočem kristalu, kjer interakcije med komponentama vodijo v samourejanje nanoploščic v prepleteno mrežo. Sistem izkazuje magnetno inducirane električne in nelinearne optične odzive, hkrati pa tudi električno inducirane magnetne odzive. Ta dosežek predstavlja pomemben napredek pri razvoju odzivnih multiferoičnih tekočin, ki obetajo široke možnosti uporabe v naprednih aplikacijah na področju pridobivanja energije, nelinearne optike in senzorjev nove generacije.

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" in Nanocentra pod vodstvom doc. dr. Tomaža Mertlja so odkrili novo magnetno komponento, ki se pojavi na stiku molekularnih polprevodnikov s kobaltom. Za napredek na tem področju so uporabili inovativen pristop, kjer so z ultrahitro magnetooptično spektroskopijo odprli vpogled v dinamične lastnosti plastovitih struktur iz molekularnih polprevodnikov in kobalta. Vpogled v dinamično obnašanje v kombinaciji z razvojem teoretičnega modela je pokazal obstoj neodvisne magnetne komponente na stiku, ki jo do sedaj ni bilo možno izluščiti s standardnimi statičnimi metodami. Ta komponenta močno in pomembno vpliva na lastnosti tankih magnetnih filmov, zato odkritje odpira nove poti za razvoj nanoskopskih magnetnih naprav z ukrojenimi lastnostmi. Raziskave so izvedli v sodelovanju z skupinami na Inštitutu za študij nanostrukturiranih materialov v Bologni, Univerzi v Leedsu in Tehnični univerzi v Dortmundu v okviru mednarodnega evropskega projekta INTERFAST. O rezultatih so poročali v uglednih revijah Science Advances in Nature Communications.

Projekt ATHENA predstavlja enega ključnih evropskih pristopov k sistematični uveljavitvi načel enakosti spolov v znanstvenoraziskovalnem prostoru. Devet organizacij iz osmih držav, med njimi tudi IJS, je razvilo in uvedlo Načrt za enakost spolov, prilagojen specifičnim nacionalnim kontekstom in potrebam posameznih organizacij. Ključni dosežki projekta vključujejo: razvoj orodij za samoocenjevanje, ki organizacijam omogočajo strukturirano spremljanje napredka na področju enakosti spolov, pripravo načrtov za enakost spolov, prilagojenih raznolikim raziskovalnim kulturam in organizacijskim strukturam sodelujočih institucij, krepitev participativnega pristopa z aktivnim vključevanjem vseh zaposlenih v oblikovanje in izvajanje ukrepov, oblikovanje priporočil za odločevalke in odločevalce, ki izpostavljajo pomen enakosti spolov kot enega ključnih dejavnikov znanstvene odličnosti. V okviru projekta so sodelujoče organizacije okrepile institucionalne kapacitete za preprečevanje diskriminacije, vzpostavile mehanizme za trajnostno spremljanje sprememb ter ustvarile temelje za vključujoče in pravično raziskovalno okolje.

Člani Skupine za obdelavo naravnega jezika na Odseku za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" so se udeležili uvodnega sestanka novega evropskega projekta ELLIOT, ki je potekal 8. in 9. julija 2025 v Solunu v Grčiji. Projekt se osredotoča na treniranje, prilagajanje in uporabo naslednje generacije večmodalnih temeljnih modelov, pri čemer je zavezan robustni, odprti in pošteni umetni inteligenci. Projekt s skupnim proračunom 25 milijonov EUR bo trajal štiri leta, izvaja pa ga konzorcij 30 partnerjev iz 12 držav, ki združuje vodilne evropske raziskovalke in raziskovalce s področja umetne inteligence. Skupina z Instituta "Jožef Stefan" bo s proračunom v višini 700.000 EUR prispevala k metodam za prilagajanje modelov in algoritemski pravičnosti ter vodila prizadevanja za oblikovanje ELLIOT skupnosti s podporo mobilnosti raziskovalcev, organizacije konferenc, delavnic, poletnih šol in drugih dogodkov v sodelovanju z znanstvenimi konzorciji ELIAS in ELLIS. S projektom ELLIOT se tako Evropa uvršča na čelo odprte, zanesljive in družbeno koristne umetne inteligence.

16. julija 2025 je kot vršilec dolžnosti direktorja Instituta "Jožef Stefan" svoj mandat nastopil prof. dr. Leon Cizelj. Vodenje največjega znanstveno-raziskovalnega inštituta v Sloveniji prevzema od prof. dr. Boštjana Zalarja, ob primopredaji poslov pa sta se mu za njegovo delo zahvalila predsednik Upravnega odbora inštituta dr. Mark Pleško in predsednik Znanstvenega sveta inštituta prof. dr. Denis Arčon. V. d. direktorja Leon Cizelj si vodenje Instituta šteje v veliko čast, osebno priznanje ter kot velik izziv in odgovornost. »Institut je danes z več kot 1300 sodelavkami in sodelavci največja in tudi najbolj znana slovenska raziskovalna organizacija na področju naravoslovnih in tehniških znanosti ter znanosti o življenju. V mednarodnem in domačem raziskovalnem prostoru smo torej danes zelo dobro umeščeni in prepoznavni. Naši največji izzivi v naslednjih letih pa bodo v zasnovi in izvedbi večjih interdisciplinarnih in strateških projektov ter v doseganju bolj učinkovitih poslovnih procesov in razbremenjevanju raziskovalcev administrativnih postopkov.«

V prvih dneh julija 2025 se je v organizaciji COMETA COST, SMARTHEP, SMASH MSCA COFUND, Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani uspešno zaključila Poletna šola Strojnega učenja za fiziko (ML4Physics). 55 udeležencem, od tega kar 47 iz tujine, je predavalo 11 strokovnjakov, ključna govorca pa sta bila Uroš Seljak (UC Berkeley) in Nenad Tomašev (DeepMind), ki sta delila vpoglede iz akademskega in industrijskega okolja. Cilj šole je bil udeležencem z različnimi ozadji omogočiti pridobitev trdnega znanja o naprednih temah strojnega učenja, pomembnih za fiziko. Program je bil razdeljen v dva dela: paralelne seje o osnovah ML ali realnočasovnih aplikacijah ter plenarna predavanja o uporabi ML v analizi podatkov in primerih uporabe v fiziki. Poletna šola ML4Physics se je izkazala za dinamično platformo za učenje, sodelovanje in izmenjavo izkušenj, ki je pokazala pomen interdisciplinarnega usposabljanja pri oblikovanju prihodnosti umetne inteligence v znanosti.

Projekt FishEUTrust, ki ga koordinira prof. dr. Nives Ogrinc z Odseka za znanosti o okolju, je konec junija 2025 sodeloval na konferenci R&I for a Competitive Green Transition v Bruslju, enem izmed osrednjih spremljevalnih dogodkov v okviru Evropskih dni raziskav in inovacij. Konferenca je združila vodilne evropske oblikovalce politik, raziskovalce in inovatorje, ki so razpravljali o tem, kako lahko znanost pospeši zeleni prehod Evrope. Med več kot 150 prijavljenimi pobudami je bil FishEUTrust izbran med 15 projekti, ki so imeli priložnost predstaviti svoje dosežke različnim deležnikom. Projekt je pritegnil tudi pozornost evropske komisarke Ekaterine Zaharieve, ki se je z zanimanjem seznanila z inovativnimi pristopi, ki se razvijajo v projektu FishEUTrust in zagotavljajo transparentnost in sledljivost dobavne verige rib in morskih sadežev. Tovrstni dogodki poudarjajo ključno vlogo znanstvenih inovacij pri oblikovanju bolj trajnostne prihodnosti in potrjujejo, da FishEUTrust sodi med vodilne pobude za preglednejšo in bolj zaupanja vredno oskrbo z morsko hrano.

3. julij 2025 bo za Slovenijo, slovensko znanost in Institut "Jožef Stefan" za vedno zapisan v zgodovino. V CERN-u je slovesno zaplapolala slovenska zastava. To simbolično dejanje potrjuje, da je Slovenija postala polnopravna članica največje svetovne raziskovalne organizacije na področju fizike osnovnih delcev. Prav raziskovalke in raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" že več kot 50 let pomembno sodelujejo v CERN-u in je zgodovinski korak gotovo tudi priznanje njihovemu delu. Hkrati pa je izkaz zrelosti slovenske države, ki si po besedah predsednika vlade dr. Robeta Goloba želi prihodnost, kjer je znanost obljuba miru. »Mir namreč ni odsotnost konfliktov. Je prisotnost dialoga, sodelovanja, skupnega razumevanja. Znanost, ko je svobodna, odprta in sodelovalna, je najčistejši izraz tega duha.« Slovesnega dviga slovenske zastave v CERN-u se je udeležila tudi delegacija Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom direktorja prof. dr. Boštjana Zalarja, ki se nadeja še uspešnejšega in bolj raznolikega dela v CERN-u še daleč v prihodnost. VIDEO

Na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Instituta "Jožef Stefan" je 24. junija 2025 potekala svečana obeležitev 20. obletnice Slovenske fuzijske asociacije (SFA). SFA, ustanovljena leta 2005, je danes ena vodilnih evropskih skupin na področju fuzijskih raziskav in pomemben partner v programu EUROfusion. Slavnostni program je odprla prof. dr. Barbara Malič, namestnica direktorja Instituta "Jožef Stefan", ki je poudarila, da je raziskovanje fuzije za IJS strateškega pomena in predstavlja področje z velikim potencialom za trajnostno energetsko prihodnost. Dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost in inovacije je izpostavil pomen vključevanja Slovenije v mednarodne raziskave. Dr. Boštjan Končar je predstavil razvoj SFA od majhne skupine do ključnega partnerja v Evropi ter njene dosežke in projekte. Osrednji govorec, dr. Gianfranco Federici, programski direktor EUROfusion, je poudaril tesno vpetost SFA v evropski fuzijski program in prispevke slovenskih raziskovalcev k razvoju tehnologij za prihodnje fuzijske reaktorje.

Slovenija je 21. junija 2025 tudi uradno postala 25. polnopravna članica CERN-a. »Polnopravno članstvo Slovenije je izjemno priznanje naši znanosti, raziskovalkam in raziskovalcem. Hkrati potrjuje in krepi ugled Slovenije kot države, ki svojo prihodnost gradi na znanju in znanosti,« pravi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. »S Slovenijo nas povezuje dolgoletno sodelovanje. Njene znanstvenice in znanstveniki že desetletja sodelujejo na projektu Atlas,« je poudaril predsednik Sveta Cerna Costas Fountas. »Največ se bo spremenilo za inženirski kader, ki bo imel poln dostop do Cernove tehnologije, in pa za izobraževanje,« je prepričan vodja slovenskih znanstvenikov prof. dr. Marko Mikuž. Na Esplanade des Particules bo 3. julija zaplapolala slovenska zastava, slovesnosti pa se bo poleg predsednika vlade Roberta Goloba, ministra Igorja Papiča, državnega sekretarja ter člana Sveta Cerna Jureta Gašpariča in veleposlanice v Ženevi Anite Pipan udeležila tudi delegacija Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom direktorja prof. dr. Boštjana Zalarja.

Mag. Marjan Verč iz Znanstvenoinformacijskega centra Instituta "Jožef Stefan" je prejemnik priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, ki ga je 17. junija 2025 v Ljubljani podelila Slovenska znanstvena fundacija. Priznanje je prejel za dosežke na področju vizualne komunikacije znanosti, tehnologij in inženirstva. Posebej je bil izpostavljen njegov prispevek v okviru projekta Zgodba s snemanja filma Varuhi formule, s katerim je znanstvene vsebine uspešno prenesel v vizualno pripoved, razumljivo in privlačno širši javnosti. Projekt odlično prikazuje pomen prepletanja znanosti, umetnosti in medijev pri oblikovanju sodobnega komuniciranja ter spodbuja razmislek o novih pristopih. Njegovo delo poudarja, kako ključna je vloga vizualne interpretacije pri boljšem razumevanju kompleksnih znanstvenih tem. Priznanje je pomembna potrditev njegovega prispevka k približevanju znanosti družbi. Stalna razstava Zgodba s snemanja filma Varuhi formule je na ogled v spodnji etaži Fizike na Reaktorskem centru v Podgorici. Iskrene čestitke!

Raziskovalci Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in prof. dr. Leon Cizelj z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" so v ugledni znanstveni reviji International Journal of Plasticity predstavili novo teorijo za natančnejši opis nastanka lokaliziranih strižnih pasov v obsevanih kovinah pod mehanskimi obremenitvami. Nova teorija uvaja spremenljivo dolžinsko skalo, ki povezuje nastanek strižnih pasov z razvojem mikrostrukture materiala. Na ta način pasovi ostanejo omejeni na ozka območja tudi pri večjih deformacijah, kar ustreza obnašanju dejanskih materialov. Teorija je še posebej uporabna za kovine, ki pri obremenitvi kažejo mehčanje, kot so materiali izpostavljeni nevtronskemu obsevanju v jedrskih reaktorjih. Ti materiali so nagnjeni k nastanku lokaliziranih strižnih pasov, kar lahko povzroči koncentracijo napetosti na kristalnih mejah in posledično vodi do nastanka razpok. Predlagana teorija skupaj z numerično implementacijo predstavlja pomemben korak naprej pri napovedovanju obnašanja kovin v zahtevnih delovnih pogojih, kot so jedrski reaktorji.

Raziskovalca Fabio Staniscia in Matej Kanduč z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" sta s pomočjo računalniških simulacij pokazala, da se površinsko aktivne snovi (surfaktanti) na močno ukrivljene vodne površine – kot so nanometrske kapljice in mehurčki – vežejo bistveno drugače kot na ravne površine. To odkritje izpodbija dolgo uveljavljeno domnevo o velikostno neodvisnem površinskem vedenju in pomembno prispeva k razumevanju koloidnih sistemov na nanoskali. Surfaktanti sodijo med najpogosteje uporabljene kemikalije na svetu – prisotni so v čistilih, kozmetiki, zdravilih ter prehrambenih in drugih izdelkih. Novo razumevanje njihovega delovanja na nanoskali omogoča natančnejše načrtovanje emulzij, pen in drugih disperznih sistemov, ki igrajo ključno vlogo v farmaciji, materialih, industriji in pri okoljskih procesih. Delo je bilo objavljeno v ugledni reviji Journal of Colloid and Interface Science in ponazarja, kako lahko temeljna fizikalna spoznanja vplivajo na razumevanje in nadaljnji razvoj različnih področjih znanosti in tehnologije.

Posavska gospodarska zbornica, Krško, je skupaj z MGŠT in MVZI ter agencijama SPIRIT Slovenija in ARIS ter tradicionalnimi podporniki inovativnosti v regiji 2. junija 2025 podelila priznanja najboljšim inovacijam. Razglašene so bile štiri zlate, pet srebrnih, šest bronastih in ena prebojna inovacija. Bronasto priznanje za inovacijo je prejel Sebastian Pleško z Odseka za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan". Program za vodenje evidence gorivnih elementov FAR5 je izdelal skupaj z dr. Vidom Merljakom z Nuklearne elektrarne Krško d. o. o. FAR5 je obsežno nadgrajena različica prejšnjih verzij programa FAR, ki se uporablja za vodenje evidence gorivnih elementov v Nuklearni elektrarni Krško že od 90-ih let, t.i. jedrsko računovodstvo. Služi sledenju, evidenci in vizualizaciji podatkov o jedrskem gorivu ter izdelavi poročil in izvajanju raznih preračunov. Nova razširjena različica deluje kot intranet spletna aplikacija in je podprta s sodobnimi tehnologijami, kot so SVG, SQL ter brezšivno integracijo programa Origen. Vsem nagrajencem čestitamo!

Sodelavci Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Mahendran Vellaichamy, dr. Uroš Jagodič, dr. Jaka Pišljar, Jaka Zaplotnik, dr. Urban Mur, dr. Andreja Jelen, dr. Andriy Nych, dr. Deepshika Malkar, dr. Anna V. Ryzhkova, prof. dr. Miha Škarabot, prof. dr. Miha Ravnik in prof. dr. Igor Muševič so prvi na svetu uporabili tekoče kristale v mikroskopsko majhnih svetlobnih integriranih vezij, ki so v celoti izdelana iz organskih materialov, ki delujejo izključno na svetlobo in so sposobna s pomočjo svetlobe zatemniti drugo svetlobo v času 0.000000001 sekunde. V raziskavi so uporabili precizni laserski tiskalnik, razvili inovativno metodo za zatemnitev delovanja mikrolaserja v času ene nanosekunde in eksperimentalne izsledke podprli s teorijskimi prijemi. Raziskave o svetlobnih integriranih mikrovezjih, ki so izdelana iz organskih snovi in ki za svoje delovanje uporabljajo izključno svetlobo, so osrednji rezultat petletnega raziskovalnega dela na ERC projektu LOGOS, o njih pa poroča tudi ugledna revija Nature Photonics. VIDEO

30. maja 2025 je Reaktorski infrastrukturni center obiskala delegacija Instituta za nuklearne nauke Vinča pod vodstvom direktorja dr. Slavka Dimovića. V pozdravnem nagovoru jim je delovanje Instituta "Jožef Stefan" predstavil direktor prof. dr. Boštjan Zalar, delovanje in možnosti za sodelovanje s Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa dekan prof. dr. Janez Bonča. Katera vse so področja delovanja Instituta Vinča, je v svoji predstavitvi povedal direktor dr. Slavko Dimović. Gostje so se seznanili tudi s posameznimi odseki in centri RIC: odseki za reaktorsko tehniko, reaktorsko fiziko, za znanosti o okolju ter za fiziko nizkih in srednjih energij, ogledali pa so si tudi reaktor TRIGA Mark II, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča in laboratorij Thelma. V prijetnem zaključnem srečanju so se strinjali, da so možnosti za sodelovanje velike in si obljubili, da jih bodo v prihodnje intenzivirali. Goste je zanimalo predvsem sodelovanje na področju izobraževanja na področju reaktorske fizike in tehnike, kot najboljši način pa se je izkazala možnost doktorskega študija na FMF UL.

Sodelavci Odseka za inteligentne sisteme in Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" skupaj s partnerji iz Veterinarske fakultete UL in podjetja Senso4s v okviru ARIS-ovega triletnega temeljnega projekta WellBEEing razvijajo pametne senzorje, ki bodo omogočali spremljanje stresa v čebeljih družinah zaradi stresnih dejavnikov, kot so pesticidi, težke kovine, paraziti, bolezni, pa tudi posegi čebelarja. V okviru projekta so vzpostavili 20 čebeljih družin, po pet na lokacijo na štirih različnih koncih Slovenije. Senzorji zajemajo podatke o masi panja, temperaturi, tlaku, vlagi, hlapnih organskih spojinah, prisotnosti padavin in zvoku v panju, hkrati pa potekajo kemijske analize za prisotnost težkih kovin in pesticidov. Podatke se obdeluje z metodami umetne inteligence in cilj je, da bodo raziskave čebelarjem omogočale boljši vpogled v dogajanje v panju. Na konferenci, ki je v organizaciji projekta COST BeSafeBeeHoney potekala 6. in 7. maja 2025 v Sarajevu, je doc. dr. Anton Gradišek predstavil delne rezultate projekta in ob tem prejel nagrado za najboljše predavanje na dogodku.

Prof. dr. Danjela Kuščer in Izabela Čurković z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" sta prejemnici srebrnega priznanja za inovacijo Napredni materiali in tehnologije za trajnostno tiskano elektroniko na embalažnem steklu, ki ga je 28. 5. 2025 podelila Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje. Raziskovalna skupina, ki jo poleg sodelavk Instituta "Jožef Stefan" sestavljajo Ana Varlec, Liza Marija Strnad in Natalija Virant iz Steklarne Hrastnik, Tilen Sever iz RC eNeM, ter Ivan Jerman in Ana Drinčić s Kemijskega inštituta, je razvila raztopino na osnovi cinkovega oksida-indijevega oksida, primerno za nanos z metodo sitotiska na ukrivljeno površino industrijskega stekla z industrijskim strojem. Raziskovalci so z optimiziranjem postopka predpriprave površine stekla, sestavo raztopine ter postopka tiskanja in žganja plasti, pripravili optično prosojne in električno prevodne plasti na embalažnem steklu na redni proizvodni liniji. Plasti so primerne za izdelavo elektrod za prosojno elektroniko.

Doc. dr. Luka Leskovec z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavci prvi ab‑initio izračunal verjetnost za šibki prehod med hadronom, ki je stabilen na močno interakcijo, in hadronom, ki razpada preko močne interakcije. Članek objavljen v Physical Review Letters je bil po izboru urednika izpostavljen kot »Editor’s suggestion«. Gre za ab‑initio izračun verjetnosti za šibki prehod B → ρ ℓ ν med hadronoma B in ρ, pri čemer avtorji prvič upoštevajo, da hadronska resonanca ρ razpada v dva piona. Ta proces na kvarkovskem nivoju ustreza šibkemu prehodu med kvarkoma b in u in zato zavisi od parametra Vub, ki je najmanjši in najmanj znan element matrike CKM. Rezultati članka obetajo pot k razrešitvi dolgoletnega neskladja pri določanju tega osnovnega parametra Standardnega Modela. Avtorji so nepreturbativen izračun napravili v okviru kromodinamike na mreži, le ta pa temelji neposredno na osnovni teoriji močne interakcije. Določili so amplitudo šibkega prehoda B → ππ ℓ ν v odvisnosti od težiščne energije pionskega para ter leptonskega para, ki jo prikazuje zgornja slika.

V Laboratoriju za vesoljsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan" v Planici so 28. maja 2025 predstavili drugo fazo raziskave Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo. »Čeprav astronavti v vesolju vsak dan vadijo tudi uro in pol, se na Zemljo pogosto vrnejo z zmanjšano mišično in kostno maso. Iščemo načine, kako bi bila ta vadba učinkovitejša,« je pojasnil vodja raziskave in laboratorija prof. dr. Igor Mekjavić. K ugotovitvam jim pomaga 12 preiskovancev, ki so ob 60 dnevnem ležanju v postelji podvrženi trem različnim vadbenim strategijam in dnevnim preiskavam. »Slovenija s svojim znanjem pomembno prispeva k razumevanju vpliva vesoljskih razmer na človeško telo, kar je ključno za dolgotrajne misije v vesolju,« je ob obisku Planice dejala vodja raziskovalcev pri Evropski vesoljski agenciji dr. Angelique van Ombergen, vodja Slovenske vesoljske pisarne pri MGTŠ Tanja Permozer pa je poudarila ključno vlogo Instituta pri sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, ki jo je smiselno še intenzivirati.
VIDEO

Institut "Jožef Stefan" je prejel priznanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru za izjemno sodelovanje in prispevek k razvoju fakultete. Priznanje je bilo podeljeno na slavnostni prireditvi ob 30‑letnici fakultete in 65‑letnici študija kemije v Mariboru, ki je potekala v sredo, 21. maja 2025 v prostorih Univerze v Mariboru. Poleg Instituta "Jožef Stefan" sta priznanji prejela tudi pomembna partnerja iz industrije Lek, d. d., član skupine Sandoz, ter Krka, d. d., Novo mesto. Podeljena priznanja odražajo dolgoletno uspešno sodelovanje med fakulteto in omenjenimi institucijami, ki vključuje skupne raziskovalne projekte, mentorstvo študentov ter pomemben prispevek k razvoju znanosti in izobraževanja na področju kemije. Fakulteta je ob jubilejih pripravila vrsto dogodkov, katerih vrhunec je bila oznanitev otvoritve povsem novega laboratorija za virtualno resničnost, ki bo študentom omogočil, da kemijo in kemijsko inženirstvo doživijo na interaktiven, sodoben in poglobljen način – v povsem novi dimenziji učenja.

Dr. Anja Kranjc Horvat, dosedanja predstavnica Slovenije v mednarodni kolaboraciji IPPOG (International Particle Physics Outreach Group), je bila 16. maja 2025 na upravnem odboru kolaboracije, skupaj s Stevenom Goldfarbom iz kolaboracije ATLAS, izvoljena za sopredsedujočo IPPOG za mandatno obdobje 2026–2028. Njena izvolitev predstavlja veliko priznanje Sloveniji, še posebej ob skorajšnjem sprejetju naše države v polnopravno članstvo v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN. To je tudi pomembno priznanje za dolgoletna prizadevanja raziskovalcev Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev na Institutu "Jožef Stefan" pri komuniciranju raziskovalnih dosežkov s širšo javnostjo. Z novo vlogo dr. Kranjc Horvat bo mesto predstavnika Slovenije v IPPOG prevzel dr. Tadej Novak, ki se bo pridružil sodelavcu izr. prof. dr. Roku Pestotniku, predstavniku eksperimenta Belle in dolgoletnemu članu IPPOG. Obenem je Slovenija dosegla še en pomemben uspeh – uspešno kandidaturo za organizacijo letnega sestanka IPPOG v letu 2026.

Nuša Gorišek in Stela Maček, maturantki Gimnazije in veterinarske šole BIC Ljubljana, sta se z raziskovalnim delom Repozicioniranje terapevtskih učinkovin kot interdisciplinarni pristop k obravnavi in zdravljenju HER-2 pozitivnega raka dojk uvrstili med šest najboljših projektov v državi ter na 59. državnem Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije osvojili zlati priznanji in pokala zlate sovice. Raziskavo sta opravljali pod mentorstvom Marka Jerana z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan" ter so-mentorjev Luka Ireneja Pečana z Università degli Studi di Trieste ter doc. dr. Minje Zorc in asist. Anje Tanšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za strokovno podporo so bili nagrajeni tudi mentorji. Letos se je na 59. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije uvrstilo 240 raziskovalnih nalog, ki jih je pod mentorstvom 351 mentorjev izdelalo 394 osnovno- in srednješolcev. Slavnostna razglasitev rezultatov bo 14. junija 2025 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pod častnim pokroviteljstvom predsednika SAZU, akad. prof. dr. Petra Štiha.

Dr. Rok Podlipec, dr. Luka Pirker, Ana Krišelj in prof. dr. Primož Pelicon z Odsekov za fiziko trdne snovi ter fizike nizkih in srednjih energij so v sodelovanju s kolegi iz Helmholtz Centra Dresden Rossendorf v Nemčiji in Elettra-Sincrotrone v Italiji v reviji ACS Nano objavili članek o novih pristopih napredne visoko ločljive korelativne mikroskopije za odkrivanje mehanizmov interakcije med škodljivimi nanodelci in pljučnim epitelijem. V raziskavi so s komplementarnimi optičnimi, ionskimi in elektronskimi mikroskopskimi tehnikami, uporabljenimi na istih vzorcih, analizirali povezave med strukturnimi in funkcionalnimi lastnostmi celičnega odziva na TiO₂ nanodelce ter njihovimi biološkimi posledicami. Med ključnimi ugotovitvami so obsežno kopičenje pomembnih mineralov in železa, vezava molekul DNA ter lokalizirana tvorba vlaknastih, najverjetneje fibrinskih, struktur na površini pljučnih celic, kjer so nanodelci imobilizirani. Razviti eksperimentalni pristop predstavlja trdno osnovo za prihodnje raziskave začetnih mehanizmov toksičnosti nanodelcev v bioloških sistemih na nanoskali.

Dr. Romana Jordan in Sara Ugrin sta se v okviru projekta Athena udeležili visokega političnega dogodka v Evropskem parlamentu v Bruslju, kjer so potekale vsebinsko bogate razprave o inovativnih, kontekstualno senzibilnih strategijah za doseganje večje enakosti spolov. Dogodek je izpostavil pomen enakosti spolov za doseganje večje konkurenčnosti v znanstveno raziskovalnem polju ter osvetlil izzive, s katerimi se soočajo mlajše, manjše in v oddaljenih regijah delujoče raziskovalne organizacije. 14. maja pa sta sodelovali na zaključni konferenci projekta ATHENA, ki jo je gostila Regionalna vlada Kanarskih otokov. Konferenca je ponudila celovit pregled rezultatov projekta, vključno z dobrimi praksami na področju zbiranja podatkov, krepitve zmogljivosti, sodelovanja z deležniki ter razvoja trajnostnih načrtov za enakost spolov (GEP). Oba dogodka sta dodatno poglobila razumevanje, kako lahko sistemski pristopi k enakosti spolov spodbudijo odličnost v znanosti in raziskovanju, in potrdila, da je vključevanje raznolikosti ključni dejavnik za inovativnost in napredek.

Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar je v okviru dogodka »Make it in Emirates« v nacionalnem ekshibicijskem centru v Abu Dhabiju podpisal memorandum o sodelovanju med podjetjem EMSTEEL in Institutom "Jožef Stefan", ki bo vodilni partner v konzorciju. Slovenske raziskovalne organizacije bodo zaenkrat vključene na področju robotike, umetne inteligence, strategije Vision 2030 in modeliranja. Gre za koncept sodelovanja z multinacionalnimi in velikimi podjetji po načelu ponudbe slovenskega znanja preko slovenskih podjetij v enotnem paketu in v koordinaciji SRIP ToP (IJS). Tako se odpirajo nove možnosti sodelovanja med Slovenijo in Združenimi arabskimi emirati, ki v razvojni strategiji Vision 2030 poleg gospodarstva in zdravstva za kakovost življenja izpostavlja tudi pomen razvoja na področju znanosti in inovacij, pri čemer so v ospredju umetna inteligenca, biotehnologija, digitalna transformacija, razvoj obnovljivih virov ter pametnih in energetsko učinkovitih mest.

Inženirska akademija Slovenije je 14. maja 2025 na Brdu pri Kranju tradicionalno podelila listine novoizvoljenim članom, uglednim slovenskim in tujim strokovnjakom s področja inženirstva in tehnologije. Slavnostna govornika sta bila predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednik IAS prof. dr. Matjaž Mikoš. Med 16 uglednimi strokovnjaki, ki so prejeli listine, je novi izredni član postal tudi sodelavec Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Iztok Tiselj. Danes Akademija z novoizvoljenimi člani tako šteje skupno 112 članov, od tega 55 rednih, 30 izrednih, 20 dopisnih in 7 častnih članov. Na dogodku so podelili tudi priznanje za najbolj kakovostno novinarsko poročanje o inženirstvu in znanosti v preteklem letu. Prejela ga je Saša Senica, novinarka in urednica rubrike Znanost v časniku Delo, kjer redno objavlja članke, povezane z znanstvenimi dosežki, vesoljem, medicino in drugimi tehnološkimi temami. Vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitamo.

Med 12. in 14. majem 2025 je bil na dvodnevnem uradnem obiskom v Sloveniji predsednik Ljudske demokratične republike Alžirije Abdelmadjid Tebboune. Osrednja tema njegovega obiska so bile možnosti za dvostransko sodelovanje med državama ter možnosti njegove krepitve na različnih področjih, od gospodarstva, umetne inteligence, policijskega sodelovanja do obnovljivih virov energije (sončna in vetrna energija), kmetijstva in čebelarstva ter informacijsko-komunikacijskih, vodnih in vesoljskih tehnologij. Predsednika Tebbouna je sprejel tudi direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar. V sproščenem pogovoru mu je predstavil odličnost inštituta na zelo širokem spektru znanstvenih področij, prof. dr. Aleš Ude in prof. dr. Igor Mekjavić z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko pa sta mu predstavila laboratorije za industrijsko in humanoidno robotiko ter vesoljsko fiziologijo. Ljudska demokratična republika Alžirija si želi sodelovanje s Slovenijo razširiti tudi na področje znanosti, predvsem umetne inteligence in vesoljskih tehnologij, tudi z vzpostavitvijo skupnih projektov z inštitutom. VIDEO

V evropskem centru za raziskave z ioni in antiprotoni FAIR v Darmstadtu v Nemčiji so v eksotičnih jedrih s pomanjkanjem nevtronov opazili nepričakovane asimetrične cepitve. Raziskovalke in raziskovalci iz trinajstih držav so predstavili meritve porazdelitve naboja cepitvenih fragmentov za 100 eksotičnih cepitvenih sistemov, od katerih jih 75 še ni bilo izmerjenih. V prebojnem eksperimentu jedrske fisije so v začetnem delovanju projekta sodelovali tudi raziskovalke in raziskovalec dr. Jelena Vesić, dr. Aleksandra Cvetinović, dr. Tilen Brecelj in dr. Isabela Tišma Instituta "Jožef Stefan", objavljen pa je bil v najprestižnejši znanstveni reviji Nature. Dr. Jelena Vesić z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" je nacionalna koordinatorica v centru FAIR: »Članstvo Slovenije v FAIR-u je za slovenske znanstvenike izjemnega pomena. Objava v Nature je gotovo dokaz znanstvene odličnosti FAIR faze in hkrati trdna napoved, da bodo vrhunski znanstveni dosežki šele prihajali. Nestrpno čakamo na odprtje centra FAIR in na nove možnosti, ki se tam obetajo.«

Člani Skupine za fiziko visokih energij Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so uspešno organizirali mednarodno delavnico Portorož 2025: Fizika delcev od zgodnjega vesolja do prihodnjih trkalnikov, ki je potekala med 21. in 25. aprilom 2025 in združila vodilne fizike, ki raziskujejo odprta vprašanja v teoriji in fenomenologiji fizike delcev. Cilj dogodka je bil raziskati ključne teme v fenomenologiji in teoriji osnovnih delcev. V okviru delavnice je bilo predstavljenih 50 vabljenih predavanj, ki so spodbudila živahne razprave o sodobnih smereh razvoja teorije in fenomenologije Standardnega modela ter njegovih razširitev v različnih fizikalnih okoljih: hadronski trkalniki, vključno s trenutno delujočim LHC in prihodnjim trkalnikom z visoko svetilnostjo (HL-LHC), prihodnji visokoenergijski trkalniki, eksperimenti visoke intenzivnosti, ki preučujejo dinamiko okusov in CP kršitev, zgodnje vesolje in astrofizikalni pojavi. Delavnica je izpolnila svoj glavni cilj, to je povezati strokovnjake z različnih podpodročij fizike delcev in omogočiti razpravo o bližnji in daljni prihodnosti tega znanstvenega področja.

6. maja 2025 se je s postavitvijo temeljnega kamna začela gradnja Arnesovega podatkovnega centra v Mariboru. Podatkovni center je prvi od dveh načrtovanih centrov, s katerima bo Arnes povečal zmogljivosti za gostovanje članic akademskega omrežja, vzpostavil nove kapacitete za podatkovno skladišče za odprte znanstvene podatke ter gostil novi nacionalni superračunalnik, ki bo zaživel v okviru projekta Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF). Na okrogli mizi so nastopili tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan" dr. Sašo Džeroski, eden vodilnih pri pripravi koncepta SLAIF, dr. Andrej Filipčič, ki je zasnoval arhitekturo obstoječe Vege, in dr. Jan Jona Javoršek, vodja Centra za mrežno infrastrukturo IJS. IJS je med ključnimi pobudniki nacionalne infrastrukture za superračunalništvo in odprte podatke, pri vzpostavitvi SLAIF pa so se povezali Arnes, IZUM, Institut "Jožef Stefan", Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana.

Na Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" se je med 14. in 18. aprilom 2025 odvijalo pomembno mednarodno srečanje vrhunskih jedrskih strokovnjakov, ki ga je organiziral Odsek za reaktorsko fiziko. Dogodek je potekal pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj – Agencije za jedrsko energijo (OECD/NEA) in je združil štiri ključne delovne skupine, ki delujejo na področju radiacijske in reaktorske fizike. Na srečanju se je zbralo več kot 60 priznanih strokovnjakov iz desetih držav, kar predstavlja pomembno priznanje za slovensko znanstveno sfero ter njeno aktivno vlogo v mednarodnem prostoru. Glavni cilj srečanja je bilo zbiranje in vrednotenje eksperimentalnih podatkov s področja fizike reaktorjev ter njihova pretvorba v standardizirane referenčne podatkovne zbirke. Ti podatki so ključni za izboljšanje varnosti in učinkovitosti jedrskih tehnologij po vsem svetu. Gostiteljstvo tovrstnega srečanja potrjuje ugled Slovenije na področju jedrske znanosti in tehnologije ter utrjuje položaj Instituta "Jožef Stefan" kot pomembnega partnerja v globalnih znanstvenih in strokovnih krogih.

Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij, ELME in SVPIS Instituta "Jožef Stefan" so ob pomoči Onkološkega inštituta Ljubljana 9. aprila 2025 na Reaktorskem centru IJS organizirali primerjalne meritve s spektrometrijo gama PRIMER GAMA. Vaje, ki je namenjena organizacijam in posameznikom iz Slovenije in tujine, ki delujejo v varstvu pred sevanji in na področju pripravljenosti na izredne dogodke, se je udeležilo več kot 40 predstavnikov iz osmih različnih organizacij: IJS, ARAO, ZVD, OI Ljubljana iz Slovenije, IMI in IRB s Hrvaške, SURO s Češke ter Comando VV.F. di Udine iz Italije. Naloge na vaji so obsegale terenske meritve aktivnosti in specifične aktivnosti različnih vrst vzorcev s spektrometrijo gama, meritve aktivnosti s spektrometrijo gama in-situ za identifikacijo in določitev lege virov, ki so bili skriti v cevi, sodih in vsebniku iz neznanega materiala. Naloge so obsegale tudi dve krajši meritvi koncentracije aktivnosti umetne kontaminacije tal, simulirane z viri, skritimi v tleh, in eno daljšo meritev specifične aktivnosti in koncentracije aktivnosti naravne kontaminacije tal. Razveseljuje dejstvo, da v zadnjih letih interes za sodelovanje na tovrstnih meritvah stalno narašča.

10. aprila 2025 je Institut "Jožef Stefan" gostil Simpozij MAGNELIQ, ki je potekal v okviru projekta MAGNELIQ z naslovom "Magneto-električna tekočina – za boljše zaznavanje". Projekt koordinira prof. dr. Darja Lisjak, izvaja pa ga Odsek za sintezo materialov in kompleksne snovi Instituta v sodelovanju s partnerji s Fizikalnega inštituta Češke akademije znanosti, italijanskega CNR-IOM, Univerze v Mariboru, ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter visokotehnološkega podjetja Prensilia SRL iz Italije. Prvi del simpozija, namenjen znanstveni skupnosti, je obsegal predstavitve ključnih rezultatov projekta, še posebej razvoju novih mehkih magneto-električnih materialov, podprtih s teoretičnim modeliranjem. V drugem, aplikativno usmerjenem delu, pa so udeleženci prikazali, kako so bili ti materiali preneseni v napredne brezstične senzorske tehnologije, med njimi miniaturni optični senzor rotacije in senzor sile, namenjen uporabi v podporni medicinski robotiki. Te inovacije predstavljajo pomemben korak k vključevanju pametnih materialov v senzorike prihodnosti, z obetavnim znanstvenim in industrijskim potencialom.

Dr. Gašper Slapničar z Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" je na okrogli mizi Umetna inteligenca med prelomom in paradoksom: kakšna je prihodnost?, ki jo je organizirala AmCham Slovenija, skupaj s sogovorci iz AFLabs in Microsofta razpravljal o eni izmed najbolj perečih dilem današnjega časa: je umetna inteligenca rešitev ali del problema pri vprašanju trajnostnega razvoja. Gostje so se strinjali, da umetna inteligenca ponuja priložnosti za večjo produktivnost, optimizacijo procesov in razvoj trajnostnih poslovnih modelov. Hkrati pa so poudarili pomen kritičnega razmišljanja pri njeni uporabi ter energetske izzive, ki jih takšni modeli prinašajo. Dr. Slapničar je predstavil primere najboljših praks, kot sta model Hidra za napovedovanje poplav za jadransko regijo in pobuda SRIP Pametna mesta in skupnosti, kjer se umetna inteligenca uporablja za inteligentno upravljanje stavb, prometa in zdravstva. Razprava se je dotaknila tudi pomena zanesljivih podatkov, njihove interpretacije in digitalne pismenosti, udeleženci pa so poudarili, da so za tehtno uporabo UI nujni dobra zgodnja izobrazba, medsektorsko sodelovanje in odgovornost.

5. aprila 2025 je fundacija Breakthrough podelila t. i. znanstvene oskarje za leto 2025. Nagrado za preboj na področju temeljne fizike je podelila kolaboracijam na velikem hadronskem trkalniku v CERN-u ALICE, ATLAS, CMS in LHCb. Med 13.508 raziskovalci iz več kot 70 držav so tudi sodelavke in sodelavci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan". Prof. dr. Marko Mikuž, vodja slovenskih raziskovalcev: »Po Milnerjevi nagradi, predhodnici nagrade Breakthrough, ki so jo leta 2012 za odkritje Higgsovega bozona prejeli vodje kolaboracij ATLAS in CMS, pomeni letošnja nagrada pravi preboj v podeljevanju nagrad za vrhunske znanstvene dosežke. Podeljena je vsem 13.508 znanstvenikom, sedanjim in tudi bivšim članom kolaboracij, ki so izvedle nagrajene raziskave. S tem je v popolnosti priznan kolaborativni način raziskovanja, ki vsaj v tej veji znanosti edini vodi do vrhunskih dosežkov. Ponosni smo, da je med 5.345 poimensko navedenimi člani kolaboracije ATLAS tudi okoli 20 sedanjih in bivših sodelavcev Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev«. Čestitamo!

V sodelovanju SRIP ToP, ki ga koordinira Center RIP na IJS in SBRA, je bil v nekdanjih prostorih Univerze v Bruslju, kjer sta bila v preteklosti navzoča tudi Albert Einstein in Marie Skłodowska Curie, organiziran dogodek z naslovom Smart Factories of Tomorrow: Transitioning to Industry 4.0/5.0. Pred številnimi poslušalci iz najrazličnejših evropskih ustanov, podjetij in združenj se je najprej predstavil SRIP ToP, nato pa so sledile predstavitve robotike (doc. dr. Igor Kovač - IJS), tehnologij vodenja (dr. Miha Glavan - IJS), sodobnih proizvodnih metod za materiale ter nano in kvantne tehnologije (prof. dr. Matjaž Spreitzer - IJS), fotonike (prof. dr. Rok Petkovšek - ULFS), plazemskih tehnologij (prof. dr. Ita Junkar - IJS), pametnih tovarn (prof. dr. Niko Herakovič - ULFS) in pametna mehatronska orodja (dr. Aleš Hančič - Tecos). Celoten program je bil dodatno obogaten s predavanji vodilnih predstavnikov: EIT Manufacturing; European Commission, DG Research and Innovation, Industry 5.0 and AI in Science Unit; European Factories of the Future Research Association EFFRA; Flanders Make - Smart Factory Benelux.

Sodelavca Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Anton Gradišek in dr. David Susič sta člana v mednarodnem konzorciju, ki ga sestavljajo še raziskovalci iz Argentine, Čila in ZDA (Columbia University, Missouri, in Massachusetts Institute of Technology Media Lab). V okviru projekta, ki ga delno sofinancira National Geographic Society, preučujejo ogroženo vrsto čmrlja Bombus dahlbomii, ki živi v Patagoniji in v Čilu. To vrsto čmrljev ogrožajo izguba habitatov zaradi intenzivnih kmetijskih praks ter uvažanja evropskih vrst za potrebe opraševanja v kmetijstvu – uvoženi čmrlji pa nato predstavljajo invazivno vrsto, ki tekmuje z domačimi. Raziskave se osredotočajo na spremljanje čmrljev s pomočjo bioakustike. Sodelavci na MIT so razvili poseben sistem kamer in mikrofonov, s katerimi se zajemajo podatki, ki se nato na Institutu "Jožef Stefan" analizirajo z metodami umetne inteligence. Bazo podatkov, ki je bila zbrana v mestu Puerto Blest v Argentini, ki poleg zvočnih posnetkov vsebuje tudi podatke o vremenu, so objavili v reviji Nature Scientific Data.

V okviru 33. Dnevov Jožefa Stefana smo podelili zlate znake Jožefa Stefana. Priznanje Institut podeljuje avtorjem najodmevnejših doktorskih del s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved v zadnjih treh letih. Dr. Jan Rozman, ki je trenutno v Veliki Britaniji, je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Fizikalni modeli epitelijske morfogeneze na predlog mentorja prof. dr. Primoža Ziherla z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Doc. dr. Blaž Škrlj je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Učinkovito nevro-simbolno strojno učenje na predlog mentorice prof. dr. Nade Lavrač z Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in Instituta "Jožef Stefan". Dr. Andraž Dolar je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Vpliv mikroplastike v zemlji na imunske procese pri kopenskem raku Porcellio Scaber (Crustacea:Isopoda) na predlog mentorice izr. prof. dr. Anite Jemec Kokalj z Biotehniške fakultete UL.

AutoLearn-SI je projekt Instituta "Jožef Stefan", vreden 2 in pol milijona evrov in financiran v okviru #HorizonEU. Vzpostavlja vrhunsko raziskovalno skupino ERA Chair za razvoj avtomatiziranega strojnega učenja in optimizacije (AutoML in AutoOPT). Vključuje najsodobnejše metode AutoML/AutoOPT v raziskave in izobraževanje, podpira nacionalne reforme in krepi možnosti pridobivanja sredstev Evropske unije. Projekt temelji na treh ključnih vertikalnih stebrih: Eksperimentalne baze podatkov, Učenje reprezentacij in Avtomatizirana izbira/konfiguracija algoritmov ter dveh horizontalnih stebrih: Enociljna optimizacija (SOO) in Večrazredna klasifikacija (MLC). Pod vodstvom ERA Chair Holderja iz ZDA AutoLearn-SI spodbuja mednarodno sodelovanje s partnerji iz Francije, Nemčije, Nizozemske in Belgije ter omogoča prenos znanja v Severno Makedonijo in druge države širšega evropskega raziskovalnega prostora. Projekt krepi raziskovalne zmogljivosti, sodelovanje deležnikov in vodilno vlogo Slovenije v avtomatiziranem strojnem učenju in optimizaciji ter prispeva k regionalni odličnosti pri z umetno inteligenco podprtem odločanju.

Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani prejeli tretjo rektorjevo nagrado za patent kot končni rezultat projekta EIT Manufacturing aProMag. Glavni cilj projekta je bil izdelati prototip, ga potrditi in tržiti tehnologijo za hitro izdelavo prototipov rotorjev za brez-krtačne enosmerne motorje in aktuatorje z uporabo 3D-tiska v magnetnem polju, ki omogoča anizotropno usmerjanje trdo-magnetnega materiala. Napredna tehnologija 3D-tiskanja poljubnih oblik zmanjšuje količino odpadkov, uporabljeni material pa je mogoče ponovno uporabiti do petkrat (~97-odstotni izkoristek materiala). Vir osnovne surovine, to je anizotropni prah, je lahko pridobljen tudi z recikliranjem že izrabljenih magnetov NdFeB, kar omogoča krožno gospodarstvo. Tehnologija tudi bistveno skrajša čas izdelave končnih izdelkov za preizkušanje oblikovalskih konceptov, kar za do 5-krat, in znatno zmanjša stroške običajnega orodja za brizganje. Končni uporabnik za preizkušanje novih metod je Kolektor, svetovno priznani proizvajalec na tem področju. Tehnologija je patentirana.

10. marca 2025 je Institut "Jožef Stefan" obiskala delegacija ameriškega veleposlaništva pod vodstvom odpravnice poslov Melanie Arreaga. Uvodoma jih je pozdravil direktor Instituta prof. dr. Boštjan Zalar, ki jim je v sproščenem srečanju predstavil delovanje inštituta in skupna sodelovanja med inštitutom in ZDA, v nadaljevanju pa so si gostje, ob letošnjem Svetovnem letu kvantnih znanosti in tehnologij, ogledali prelomne raziskave in vrhunske dosežke Instituta s področja kvantne fizike: HumarLab, NV magnetometrijo, Nanocenter, Laboratorij za kvantno optiko in kvantne temelje ter Laboratorij za hladne atome. Predstavniki ameriške delegacije so bili navdušeni nad dejavnostmi Instituta "Jožef Stefan" in so se skupaj z raziskovalci zaobljubili k še tesnejšemu sodelovanju, v katerem so v ospredje postavili kvantno računalništvo, komunikacije in senzoriko. Znanstveno in tehnološko sodelovanje med Združenimi državami Amerike in Slovenijo prispeva k razvoju inovacijskega ekosistema prihodnosti in je pomembno za obe državi in tudi širše, v prihodnosti pa si tako eni kot drugi obetajo vodilno vlogo pri industrializaciji kvantnih tehnologij.

Slovenija je sodelovala na drugem roku na razpisu Skupnega podjetja EuroHPC s prijavo za vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence SLAIF, ki vključuje tudi nov superračunalnik, prilagojen za umetno inteligenco. Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC JU) je 12. marca 2025 objavilo, da je v tem roku med izbranimi prijavami tudi slovenska prijava. Projekt bosta sofinancirala skupno podjetje EuroHPC in Republika Slovenija (Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije). Načrtovani superračunalnik bo IZUM v sodelovanju z IJS in Arnesom namestil v novem podatkovnem centru, ki ga bo Arnes zgradil na območju Dravskih elektrarn v Mariboru. V projektu tovarne umetne inteligence sodelujejo kot partnerji Institut "Jožef Stefan", Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, IZUM, Arnes, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana. IZUM je kot superračunalniški center EuroHPC tudi uradni koordinator prijave, IJS pa koordinira projekt tovarne umetne inteligence.

Dr. Jaka Vodeb z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je v Nature Physics objavil raziskavo, v kateri je s kvantno simulacijo pridobil dragocen vpogled v znan fizikalni pojav, to je razpad lažnega vakuuma. S kolegi z Univerze v Leedsu, Forschungszentruma Jülich, kjer je dr. Vodeb opravljal svoje podoktorsko usposabljanje, in Avstrijskega inštituta za znanost in tehnologijo (ISTA), so poskušali razumeti ključno uganko lažnega vakuumskega razpada in mehanizem, ki je v ozadju. Eksperiment je vključeval postavitev 5.564 kubitov - osnovnih gradnikov kvantnega računalništva - v posebne konfiguracije, ki predstavljajo lažni vakuum. S skrbnim nadzorom sistema so lahko sprožili prehod iz lažnega v pravi vakuum, kar odraža nastanek mehurčkov, kot ga opisuje teorija razpada lažnega vakuuma. Čeprav bi ta proces lahko sprožil pomembno spremembo v strukturi vesolja, je napovedovanje časovnega poteka težavno; verjetno se bo zgodil v obdobju, ki lahko traja več milijonov in celo milijard let. Ta odkritja ne le premikajo meje znanstvenega znanja, temveč tudi utirajo pot prihodnjim tehnologijam, kot so kriptografija, znanost o materialih in energetsko učinkovito računalništvo.

5. marca 2025 je v Atriju ZRC potekal znanstveni kolokvij v okviru Shoda za znanost. Raziskovalke in raziskovalci so razpravljali o financiranju znanosti, neustreznem ocenjevanju raziskovalnih projektov in konkretnih ukrepih za izboljšanje položaja slovenske znanosti. V prvem delu je na okrogli mizi sodeloval tudi prof. dr. Dragan Mihailović z Instituta "Jožef Stefan", ki je opozoril na drugačno vlogo znanosti ob razmahu populizma. »Poudariti želim, da sta danes dva nova pojma: ob znanju in znanosti je ključno predvsem razumevanje, v razmerah populizma pa je pomembna tudi odpornost, trdoživost na nestrokovne vsebine oz. na populizem in neznanje, ki temeljita na širjenju laži.« V razpravi v drugem delu sta sodelovala tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, raziskovalci pa so opozorili na vrednost znanosti, ki je pogosto le simbolna, na vprašanje raziskovalne infrastrukture, ki je marsikje dotrajana, izpostavili pa so tudi problematiko pretiranega administrativnega nadzora; zaradi njega se raziskovalci, namesto da bi se posvečali svojemu delu, ukvarjajo s poročili in birokratskimi postopki, ki niso vedno nujni.

Mednarodna skupina znanstvenikov je v reviji Nature Physics objavila članek z naslovom First-order quantum breakdown of superconductivity in an amorphous superconductor. Mikhail Feigel’man z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Nanocentra CENN je v sodelovanju z raziskovalci z Inštituta Neel (CNRS Grenoble) in Tehnološkega inštituta Karlsruhe zagotovila prelomni okvir za razumevanje nepričakovanega eksperimentalnega dokaza o nenadnem izginotju superprevodnosti tankih plasti pri ultra nizkih temperaturah ob povečanju njihove upornosti v normalnem stanju, kar je v ostrem nasprotju s standardno paradigmo kontinuiranih prehodov superprevodnik-izolator (drugega reda), ki obstaja že več kot tri desetletja. Narava prehoda prvega reda je razumljena v smislu energijske tekme med dvema superprevodnim kondenzatom in izolatorjem z vezanimi elektronskimi pari na drugi strani. Močno neurejene superprevodne plasti so postale priljubljena tema raziskav zaradi iskanja »superinduktorja« - novega elementa, ki je nujno potreben za praktično uporabo v superprevodnem kvantnem vezju.

13. februarja 2025 je na Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" potekala slovesna podelitev licence za opravljanje nalog Vodje izmene reaktorja TRIGA Andražu Verdirju. Licenco mu je podelil direktor Uprave za jedrsko in sevalno varnost (URSJV) Igor Sirc. Predstavniki IJS in URSJV so mu ob tem pomembnem dosežku čestitali ter mu zaželeli uspešno delo v novi vlogi, priložnost pa so izkoristili tudi za pogovor o viziji in strategiji razvoja jedrskega področja v Sloveniji. Na reaktorju TRIGA so nedavno uspešno zaključili drugi obdobni varnostni pregled, s čimer so izpolnili ključni pogoj za nadaljnje obratovanje do leta 2034. Uporaba reaktorja TRIGA na področju raziskav in usposabljanja je trenutno v vzponu predvsem zaradi dobrega sodelovanja raziskovalcev na IJS s tujino. To je priložnost, ki jo vredno izkoristiti tudi za nadgradnjo znanja in razvoj jedrske stroke v Sloveniji. Te aktivnosti so še posebej pomembne v luči priprav na izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, kjer bodo usposobljeni strokovnjaki ključni za varno in učinkovito izvedbo projekta.

Dr. Anna Razumnaya z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju z raziskovalci z Univerze Picardie v Franciji, IFW Dresden, Univerze v Torontu in podjetja Terra Quantum AG objavila pregledno delo Topological Foundations of Ferroelectricity v ugledni reviji Physics Reports. Članek predstavlja temeljno vlogo topologije v feroelektričnih materialih ter ponuja prelomni okvir za razumevanje in klasifikacijo kompleksnih polarizacijskih struktur v nanostrukturiranih feroelektrikih, s čimer odpira pot novim tehnološkim aplikacijam. Z vzporejanjem hidrodinamike in elektrostatike raziskava prikazuje, kako je mogoče temeljne topološke koncepte uporabiti v feroelektričnih materialih za boljše razumevanje in učinkovitejši nadzor njihovih polarizacijskih struktur. Študija odpira nove možnosti za razvoj polarnih materialov, vključno s tradicionalnimi feroelektriki in novo odkritimi mehkimi feroelektričnimi materiali, hkrati pa širi meje njihove uporabe v najsodobnejših elektronskih napravah.

Raziskovalci z Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Uroš Cvelbar, doc. dr. Janez Zavašnik, dr. Alexandre Nominé in njihovi kolegi z Univerze v Lorraine ter Max-Planck-Instituta za trajnostne materiale so analizirali možnost in potencial legiranja kot strategijo za nadomeščanje kritičnih surovin, ki so ključne za sodobne tehnologije. Ugotovili so, da legiranje sicer izboljša lastnosti materialov, vendar se s številom dodanih elementov povečuje tudi tveganje dobave materiala, kar omejuje njegovo izvedljivost. S sistematično analizo kazalnikov tveganja so prepoznali, da so optimalne zlitine s 3 do največ 5 elementi kot najbolj izvedljive alternative. Raziskava predstavi strukturiran okvir za kompromis med zmogljivostjo materialov in njihovo trajnostjo ter usmerja razvoj zlitin nove generacije z zmanjšano odvisnostjo od virov. Njihova študija z naslovom Is Alloying a Promising Path to Substitute Critical Raw Materials? je bila objavljena v reviji Materials Today.

Na področju zastopanosti žensk v znanstveno-raziskovalnem polju je mogoče opaziti počasne, a pomembne pozitivne premike. Po podatkih SURS se je delež žensk v raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji med letoma 2017 in 2022 povečal za 31 odstotnih točk, medtem ko se je delež žensk med novimi doktoricami in doktorji znanosti v zadnjih štiridesetih letih povečal za 35 odstotnih točk. Slovenija se s 35-odstotno zastopanostjo žensk med raziskovalkami in raziskovalci uvršča v povprečje Evropske unije. 11. februar je Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, ko je pomembno opozoriti, da je neenakost v tem prostoru večplastna in da bo za dosego vključujoče znanosti potrebnega še veliko truda. Ženske namreč še vedno ostajajo podzastopane na področju tehničnih in tehnoloških ved ter informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Ključni izzivi ostajajo tudi odprava plačne vrzeli med doktoricami in doktorji znanosti ter zmanjšanje ovir, ki ženskam preprečujejo napredovanje v višje znanstvene nazive in položaje odločanja.

Doc. dr. Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je v reviji Physical Review Letters objavil članek Anisotropic Skyrmion and Multi-q Spin Dynamics in Centrosymmetric Gd₂PdSi₃ kot vodilni avtor, skupaj s sodelavci iz Velike Britanije, Švice, Nemčije, Kanade in Japonske. V članku so odkrili izrazito smerno odvisnost magnetne dinamike v topološko-zaščitenih vrtincih magnetizacije, ki jih imenujemo skirmioni. Opaženo obnašanje je zelo nenavadno, saj je proučevani material visoko simetričen. Raziskovalci so odkrili tudi močno smerno odvisnost magnetne dinamike v doslej nerazumljenem osnovnem stanju materiala, ki namiguje, da gre za zelo iskano mrežo meronov (»polovic« skirmiona). Ta odkritja pomembno prispevajo k razrešitvi uganke o stabilnosti topoloških magnetnih vzorcev v visoko simetričnih materialih. Skirmioni se lahko uporabljajo za shranjevanje podatkov, spintroniko (magnetni analog elektronike) ali kot platforma za napredno umetno inteligenco z rezervoarnim računanjem.

Z začetnim sestankom 31. januarja 2025 se je uradno začel projekt MultiPart, velik triletni raziskovalni projekt, sofinanciran s strani ARIS. Projekt vodi Institut "Jožef Stefan" in združuje znanstvenice in znanstvenike, lokalne skupnosti, industrijo in oblikovalce politik za reševanje okoljskih in zdravstvenih izzivov v spodnji Soški dolini, zlasti v bližini Salonita Anhovo. Projekt bo vzpostavil participatorno raziskovalno platformo, razvil inovativne metode za spremljanje kakovosti zraka, izvedel humani biomonitoring in ocenil zdravstvena tveganja. Ključni partnerji vključujejo ZRC SAZU, Salonit Anhovo, UL-MF, IOS, Aerosol d. o. o., MEIS d. o. o., MPŠ in Inštitut za zdravje in okolje, skupaj z nevladnimi organizacijami in lokalnimi oblastmi. »MultiPart predstavlja novo raziskovalno paradigmo v Sloveniji, saj aktivno vključuje skupnosti v sooblikovanje rešitev,« je povedala prof. dr. Milena Horvat, vodja projekta. Projekt bo v naslednjih treh letih prispeval k obnovi zaupanja, spodbujanju okoljske pravičnosti ter podajanju znanstveno podprtih priporočil za boljše zdravje prebivalcev.

5. februarja 2025 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala predstavitev aktivnosti Slovenije na področju umetne inteligence, ki so se je udeležili predsednik vlade dr. Robert Golob in ministra mag. Klavdija Klampfer in dr. Igor Papič. Pred akcijskim vrhom o umetni inteligenci, ki bo 11. februarja 2025 v Parizu, so raziskovalci predsedniku vlade predstavili najodmevnejše projekte slovenske znanosti. Nastopili so tudi prof. dr. Igor Mekjavić z digitalnim modelom očesa za raziskave nevro-okularnega sindroma, prof. dr. Martin Žnidaršič s projekti GalaxAI, AiTLAS in Pametni meter, prof. dr. Marko Debeljak s projektom, kako zmanjšati tveganje sprejemanja napačnih odločitev pri trajnostnem upravljanju z naravnimi obnovljivimi viri in mag. Mitja Jermol z EventRegistryjem, globalnim okoljem za detekcijo dezinformacij. Da je umetna inteligenca pomembna za našo prihodnost, je izpostavil predsednik vlade dr. Robert Golob, direktor Instituta prof. dr. Boštjan Zalar pa mu je pritrdil: »Umetna inteligenca predstavlja močno spremembo v človeški civilizaciji.«

V Osrednji knjižnici Celje je 28. januarja 2025 potekala razprava o pomenu inovacij na področju vesoljskih tehnologij, ki je spremljala odprtje razstave »Lahko tehnologija reši svet?«. Dogodek so organizirali Veleposlaništvo Švice v Sloveniji, podjetje Lek, član skupine Sandoz, in Institut "Jožef Stefan". V razpravi so sodelovali ugledni gostje: minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije Matjaž Han, veleposlanica Švicarske konfederacije v Sloveniji Gabriele Schreier, direktor Evropskega vesoljskega inovacijskega centra za globoke tehnologije (ESDI) Johann Richard, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc ter prof. dr. Igor Mekjavić, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan". Sogovorniki so poudarili, da inovacije in mednarodno sodelovanje igrajo ključno vlogo pri razvoju vesoljskih tehnologij. Te ne omogočajo le raziskovanja vesolja, temveč so tudi nepogrešljive pri reševanju globalnih okoljskih izzivov. Razstava bo v Osrednji knjižnici Celje na ogled do 17. februarja 2025.

Nedavna študija z naslovom Antiferroelectric Order in Nematic Liquids: Flexoelectricity vs. Electrostatics, objavljena v reviji Advanced Science, raziskuje izvor antiferoelektričnega reda v tekočinah. Raziskovalci Peter Medle Rupnik, Ema Hanžel, Matija Lovšin, prof. dr. Natan Osterman, dr. Nerea Sebastian in doc. dr. Alenka Mertelj z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v sodelovanju s kolegi z Univerze v Leedsu v študiji pokažejo, da je fleksoelektrična sklopitev med električno polarizacijo in pahljačasto deformacijo nematskega reda prevladujoč mehanizem, ki vodi do pojava antiferoelektrične faze. Raziskava pojasni poreklo in strukturo te faze, ki se pojavi v temperaturnem območju med nepolarno in feroelektrično nematsko fazo in ima značilen antiferoelektrični odziv na električna polja. S poglobljenim razumevanjem feroelektričnih nematskih tekočin in njihovih faznih prehodov študija ponuja izpopolnjen okvir za prihodnje raziskave na tem področju.

Znani so prejemnice in prejemniki sredstev internih razpisov Instituta "Jožef Stefan" v letu 2024. V okviru Razvojnega stebra stabilnega financiranja (RSF) Instituta "Jožef Stefan" sta bila na podlagi internih razpisov v letu 2024 za področje Znanost izbrana dva FUTURE projekta in štirje START projekti, za področje Inovativnost pa je bilo izbranih pet IND projektov. Financiranje START in FUTURE projektov se je začelo 1. julija 2024, medtem ko se je financiranje projektov IND začelo 1. januarja 2025. Prejemnika projektov FUTURE sta dr. Matej Krajnc (F1) in dr. Milica Perišić Nanut (B3). Prejemniki projektov START so dr. Tanja Goričanec (F8), dr. Mitja Kelemen (F2 in F5), dr. Marko Jamšek (E1) in dr. Janja Snoj Tratnik (O2, F9 in E7). Prejemniki IND projektov so Gašper Žun, mag. biokem. (B2), doc. dr. Ita Junkar (F4), dr. Lea Gazvoda (K9), dr. Anže Pungerčič (F8) in prof. dr. Maja Remškar (F5). Vsem prejemnicam in prejemnikom projektov iskreno čestitamo in jim želimo uspešno izvajanje projektov.

10. januarja 2025 je ob vstopu Slovenije v polnopravno članstvo v Evropsko vesoljsko agencijo Esa potekal tako imenovani vrh Slovenije in Evropske vesoljske agencije. V Rimskih Toplicah so se v dnevnem programu srečali delegacija Ese, predstavniki številnih držav članic in skoraj 50-ih podjetij, razvojnih inštitutov in univerz, aktivnih v slovenskem vesoljskem sektorju. Nastopil je tudi sodelavec Instituta "Jožef Stefan" in vodja Laboratorija za vesoljsko fiziologijo v Planici prof. dr. Igor Mekjavič. Institut "Jožef Stefan" je za podjetjema Sinergise (43 %) in Skylabs (16 %) tretji najpomembnejši slovenski partner (8 %), trenutno ima z Eso sklenjenih 14 pogodb, med katerimi je gotovo v ospredju raziskava Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo. IJS sodeluje tudi pri različnih dejavnostih, povezanih z atmosferskimi instrumenti, komunikacijsko tehnologijo in nadzorom tekočega goriva v človeških vesoljskih poletih. Zvečer je bila v Centru Noordung v Vitanju državna proslava, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik Vlade RS dr. Robert Golob.

Konec lanskega decembra je Uprava za jedrsko varnost odobrila poročilo o drugem občasnem varnostnem pregledu (OVP), ki je potekal v raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II od leta 2021. V skladu s programom OVP je Institut "Jožef Stefan" v treh letih izvedel pregled skladnosti projekta raziskovalnega reaktorja z zakonodajo ter mednarodnimi varnostnimi standardi ter ob tem pregledal tudi dejansko stanje objekta oziroma opreme, organizacije in osebja in druga tehnična in organizacijska področja, ki so razvrščena v 15 varnostnih vsebin. Za načrt izvedbe sprememb in izboljšav je bilo določenih 56 ukrepov. Uprava za jedrsko varnost je pregledala tematska poročila za vse varnostne vsebine ter končno poročilo OVP2 in podala pripombe za dopolnitev poročil, ki jih je IJS upošteval v končnih izdajah vseh poročil. Celovita ocena varnosti je pokazala, da bodo sedaj vzpostavljeni procesi zagotavljali ustrezno varnost raziskovalnega reaktorja tudi v nadaljnjem obratovanju za obdobje desetih let.

Sana Shaukat je bila nagrajena z nagrado za najboljši poster za svojo raziskovalno predstavitev na konferenci na Université Toulouse III Paul Sabatier. Njen poster z naslovom "Spark Plasma Sintering Technique for Optimizing Magnetic Properties of Bulk Nanocrystalline Nd-Fe-B Magnet" je izpostavil inovativen napredek pri izboljšanju delovanja magnetov Nd-Fe-B, ki je ključnega pomena za sisteme obnovljive energije in električne stroje. Raziskava je uporabila tehniko Spark Plasma Sintranja (SPS) za hitro konsolidacijo nanostrukturiranih materialov ob ohranjanju njihove drobnozrnate strukture, ki je bistvena za vrhunske magnetne lastnosti. Z optimizacijo parametrov SPS, kot sta temperatura in tlak, je študija pokazala opazne izboljšave magnetne zmogljivosti brez uporabe težkih elementov redkih zemelj. To delo poudarja stroškovno učinkovit in učinkovit pristop za razvoj visokozmogljivih magnetov z izboljšano toplotno stabilnostjo in koercitivnostjo, ki ponujajo dragocene rešitve za naslednjo generacijo energetskih in industrijskih aplikacij.