V001 / IJS

Sodelavec Odseka za inteligentne sisteme in Odseka za fiziko trdne snovi dr. Anton Gradišek je pri založbi Beletrina izdal knjigo Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah. Gradišek je zbral zgodbe o petdesetih posameznicah in posameznikih, ki so kot znanstveniki, pionirji, izumitelji ali raziskovalci vsak na svoj način zaznamovali zgodovino znanosti v Sloveniji. Knjiga je zasnovana na podlagi kolumen, ki jih je Gradišek več let pisal za Novice IJS, v knjigi pa jih je razširil, posodobil, dodal nove zgodbe ter jih povezal z vmesnimi poglavji. Ta govorijo o šolstvu na Slovenskem skozi zgodovino, o pomenu rudnika v Idriji, o razvijajoči se vlogi žensk v znanosti in o začetku univerzitetnega izobraževanja pri nas. »Začel sem z Žigo Zoisom, ker je številka ravno sovpadala s podelitvojo Zoisovih nagrad, nadaljeval z Jožefom Stefanom, potem je pa šlo pogosto čisto po navdihu. O marsikom so že pisali drugi avtorji, tako da sem imel pogosto odlične vire. Nekajkrat pa sem se podal raziskovat tudi primarne vire, denimo v Arhiv Republike Slovenije,« je povedal Gradišek. Izdajo knjige so podprli IJS ter več slovenskih institutov in univerz.

Doc. dr. Denis Golež z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavci z Japonske, Nemčije in Švice v Review of Modern Physics objavil pregled sodobnih spoznanj, kako lahko z laserskimi pulzi preoblikujemo kvantna stanja v materialih z izjemno močnimi elektronskimi interakcijami. Mottovi izolatorji so zaradi svojih presenetljivih lastnosti – od kvantnega magnetizma do visokotemperaturne superprevodnosti – že dolgo v središču znanstvene radovednosti. Najnovejši pregled se osredotoča na nedavni teoretični napredek, identificira relevantne osnovne koncepte in jih povezuje z eksperimentalnimi opazovanji ter razkriva, kako lahko Mottove izolatorje z močnimi električnimi polji in ultrahitro svetlobo potisnemo iz ravnovesja ter ustvarimo netermična urejena kvantna stanja ali samo spodbudimo hitro termalizacijo (glej sliko). Članek povzema ključne eksperimente, teoretična orodja in poti, ki vodijo do metastabilnih kvantnih ureditev – od elektronskih do spinskih in orbitalnih. Gre za vpogled v svet, kjer močna svetloba na ultrakratkih časovnih lestvicah odpira vrata povsem novim fazam snovi.

17. novembra 2025 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala predstavitev Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF) za gospodarstvo s poudarki, kako lahko novi projekt na področju umetne inteligence podpira razvoj, inovacije in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Več kot 150 predstavnikov slovenskih podjetij je dobilo informacije, kako SLAIF povezuje ključne akterje, od industrije do raziskovalnih ustanov, ter kako bo novi superračunalniški sistem, ki nastaja v naprednem podatkovnem centru Arnesa, omogočil razvoj naprednih rešitev umetne inteligence: spodbujanje razvoja, testiranja in uvajanja rešitev UI v gospodarstvu, raziskavah in izobraževanju, dostop do superračunalniških kapacitet in orodij za podjetja, znanost in javni sektor ter programi izobraževanja in usposabljanja novih strokovnjakov, ki bodo vodili slovensko umetno inteligenco. Dogodek je izpostavil pomen poznavanja prihajajočih aktivnosti in povezovanja znanja in industrije za okolje prihodnosti, kjer lahko umetna inteligenca postane gonilo inovacij, konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega gospodarstva.

Institut "Jožef Stefan" je 17. novembra 2025 obiskala delegacija Uzbekistana, ki jo je vodil minister za naložbe, industrijo in trgovino Laziz Kudratov. V pogovorih z v. d. direktorja IJS prof. dr. Leonom Cizljem, prof. dr. Sašom Šturmom, prof. dr. Kristino Žužek in prof. dr. Gašperjem Tavčarjem ter predstavniki slovenskih podjetij in države je delegacija v konstruktivnem srečanju preučila perspektive glede uporabnosti redkih zemelj, njihovih aplikacij in njihove kritičnosti z namenom vzpostavitve novih znanstvenih in poslovnih priložnosti. Institut "Jožef Stefan", kjer razvijajo nove načine recikliranja in reprocesiranja elementov redkih zemelj v trajne magnete, bi lahko v okviru novo nastajajočega Centra za kritične surovine in materiale postavil transfer na višjo stopnjo tehnološke pripravljenosti, tudi izven Evrope. Dejstvo je, da zaradi spreminjajoče geopolitčne situacije in zaradi popolnega monopola Kitajske Evropa prioritetno išče neodvisnost dobavljivosti kritičnih surov, h kateri bi pomembno lahko prispevalo tudi sodelovanje med Slovenijo z Uzbekistanom.

V Grand Hotelu Union v Ljubljani je 12. novembra 2025 potekal Dan ARIS 2025: Podpiramo odličnost, ki je v ospredje postavil krepitev sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, področje odprte znanosti ter najvidnejše raziskovalne dosežke projekta Odlični v znanosti 2025. Med 28 dosežki so bili tudi dosežki sodelavk in sodelavcev Instituta “Jožef Stefan”: na področju fizike objava v Nature Matjaža Humarja, Neree Sebastián Ugarteche in Aljaža Kavčiča, na področju kemije objava v ACS central science Matica Lozinška, Klemna Motalna, Antona Kokalja, Kristiana Radana in Mirele Dragomir, na področju mikrobiologije in imunologije objava v Journal of Hazardous Materials Nataše Hojnik, Vasyala Shvalye, Janeza Zavašnika, Jerneja Šribarja in Igorja Križaja, na področju biotehnologije objava v Gut microbes Aleša Berleca, Abide Zahirović, Maruše Bizjak in Boruta Štruklja, na področju interdisciplinarnih raziskav objava v Journal of safety research Davida Levovnika in Marka Gerbca ter objava v Journal of extracellular vesicles Milene Horvat, Helene Plešnik, Žana Rekarja, Darje Mazej, Janje Snoj Tratnik in Tine Kosjek.

Julijan Peric, doktorski študent jedrske tehnike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in mladi raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan", je na eni največjih svetovnih konferenc s področja jedrske fuzije, ISFNT-16 (International Symposium on Fusion Nuclear Technology), ki te dni poteka v Knoxvillu v ZDA, predstavil svoje raziskovalno delo Neutron Detector Calibration for the KATANA Facility: Experimental and Computational Validation of Water Activation Neutron Emission. V prispevku je prikazal napredno eksperimentalno in računsko validacijo emisije nevtronov iz aktivirane vode ter natančno kalibracijo nevtronskih detektorjev, ključnih za zanesljive meritve v fuzijskih raziskavah. Strokovna komisija prestižne znanstvene revije Fusion Engineering and Design, ki nagrajuje izjemne prispevke mladih raziskovalcev k razvoju fuzijske jedrske tehnologije na konferenci ISFNT, mu je podelila nagrado Fusion Engineering and Design Student Award. Julijanov uspeh predstavlja pomembno mednarodno priznanje fuzijskim raziskavam, ki potekajo na IJS.