V001 / IJS

Letno poročilo Instituta 2016 - (pdf)

Slika

Na slovesnosti ob zaključku 20. mednarodne multikonference Informacijska družba 2017 so v petek, 13. oktobra 2017, podelili nagrade. Nagrada za najslabši dosežek na področju informacijske družbe v letu 2016/17, informacijska limona, je bila podeljena za financiranje slovenske akademske znanosti, ki je tretje najslabše v Evropi, nagrado za najboljši dosežek, informacijska jagoda, pa je dobil projekt »E-recept«. Nagrado za tekoče dosežke je prejel prof. dr. Andrej Brodnik, za življenjsko delo v čast Donalda Michija in Alana Turinga je prejel prof. dr. Marjan Krisper. Nagrado v okviru 10. konference o prenosu tehnologij za najboljšo inovacijo s tržnim potencialom sta prejela Luka Suhadolnik in prof. dr. Miran Čeh z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan«.

Slika

Sodelavci Odseka za kompleksne snovi in Odseka za sintezo materialov Instituta “Jožef Stefan” in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Peter Medle Rupnik, Darja Lisjak, Martin Čopič, Simon Čopar in Alenka Mertelj so preučevali odzive urejenih plasti feromagnetnih kiralnih nematičnih tekočih kristalov na električno in magnetno polje. Opisali so edinstvene strukturne prehode takega tekočega kristala v urejeni plasti, ki jih v navadnih kiralnih nematikih ni mogoče opaziti. Material je tekoča različica helimagneta, pri čemer lahko nasprotno od trdnega helimagneta magnetne strukture v tekočem kristalu upravljamo z majhnimi zunanjimi polji. Rezultati raziskave z naslovom Field-controlled structures in ferromagnetic cholesteric liquid crystals so bili objavljeni v reviji Science Advances.

Slika

Na Odseku za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo so sodelavci Lovro Kramer, Janja Završnik, Miha Renko, Dušan Turk, Vito Turk, Olga Vasiljeva in Boris Turk v sodelovanju s kolegoma z Univerze v Zurichu Markusom Grutterjem in Markusom Seegerjem razvili novo molekularno sondo na osnovi majhnega proteinskega mimetika protiteles, imenovanega DARPin (Designed Ankyrin Repeat Protein). V eni vodilnih znanstvenih revij s področja eksperimentalne medicine Theranostics so opisali uporabo fluorescentnega DARPina, ki v tumorskem mikrookolju selektivno prepozna proteazo katepsin B in s tem ustvari kontrastni signal v primerjavi z okoliškim tkivom. Metoda je bila uspešno preverjena na živalskem modelu raka prsne žleze in ima velik potencial pri neinvazivnem diagnostičnem slikanju in medoperativni diagnostiki.

Slika

Na Odseku za reaktorsko fiziko na Institutu "Jožef Stefan" so razvili simulator majhnega raziskovalnega jedrskega reaktorja, kot je na primer reaktor TRIGA. Simulator je namenjen izobraževanju in usposabljanju na področju fizike raziskovalnih jedrskih reaktorjev. Simulator sta na lastno pobudo razvila študenta Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Malec in Dan Toškan pod mentorstvom Luke Snoja, sicer docenta na UL FMF. Glavna prednost tega simulatorja pred drugimi je v izjemni fleksibilnosti (vse fizikalne parametre se lahko prilagodi praktično vsakemu tipu reaktorja) in visoki hitrosti delovanja (do 2 500-kratna pospešitev časa). Simulator je brezplačno na voljo na spletni strani. V prihodnjem letu bomo simulator nadgradili z novimi funkcijami ter javno objavili tudi izvirno kodo.

Slika

Sodelavci Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan« in centra odličnosti »CIPKeBiP« Robert Vidmar, Matej Vizovišek, Dušan Turk, Boris Turk in Marko Fonović so opisali novo proteomsko metodo DIPPS, ki omogoča hitro, učinkovito in zanesljivo določevanje specifičnosti proteaz v širokem območju eksperimentalnih razmer. Poznanje specifičnosti proteaz je osnova za razumevanje njihovega delovanja in razvoj novih kliničnih in biotehnoloških aplikacij. Zaradi svoje vsestranskosti je metoda DIPPS (Direct In-gel Profiling of Protease Specificity) izjemno uporabna v farmaciji pri razvoju testov za spremljanje aktivnosti proteaz, v biotehnoloških raziskavah pri testiranju proteaz v ekstrementalnih razmerah in v biomedicini pri razvoju molekulskih orodij za študij proteaz. Raziskava je bila objavljena v ugledni znanstveni reviji EMBO Journal.

Slika

Institut "Jožef Stefan" je 29. septembra v ljubljanskem City Parku sodeloval na Evropski noči raziskovalcev 2017. IJS aktivno deluje na področju promocije znanosti in sodeluje na podobnih dogodkih, saj je eno izmed osnovnih poslanstev Instituta širjenje oz. ozaveščanje javnosti, predvsem tudi mladine, o rastočem pomenu znanosti in raziskovanja. Predstavniki CTT IJS so s pomočjo odseka K1 predstavili delovanje Instituta in delo raziskovalcev, različne evropske projekte za spodbujanje zanimanja mladih za naravoslovnotehniška področja (STEM4Youth in SciChallenge) ter izvedli nekaj zanimivih kemijskih eksperimentov. Zaradi vizualnih učinkov so bili obiskovalci najbolj navdušeni nad eksperimentom s tekočim dušikom, pri katerem se je pokazal učinek tekočega dušika na zelene liste oz. napihljive balone. Foto: Robi Krumpak

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike