V001 / IJS

Na Institutu "Jožef Stefan" so v okviru 34. Dnevov Jožefa Stefana podelili zlate znake Jožefa Stefana. Prejeli so jih dr. Ana Rebeka Kamšek za odmevnost doktorskega dela "Kristalna struktura platinskih in iridijevih nanokompozitnih elektrokatalizatorjev" na predlog mentorja prof. dr. Nejca Hodnika in somentorja prof. dr. Gorana Dražića. Dr. Luka Pavešić je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Vpliv energije Coulombskega odboja na stanja znotraj superprevodne reže" na predlog mentorja prof. dr. Roka Žitka z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Vitjan Zavrtanik je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Nenadzorovane rekonstrukcijske in diskriminativne metode za detekcijo in lokalizacijo površinskih anomalij" na predlog mentorja prof. dr. Danijela Skočaja. Priznanja sta podelila direktor prof. dr. Leon Cizelj in predsednik Odbora za zlati znak prof. dr. Jadran Lenarčič, slavnostni nagovor je imel minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.

V Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" so 24. marca 2026 slovesno zagnali novi tandemski ionski pospeševalnik Tandetron. Gre za edini tovrstni raziskovalni pospeševalnik v Sloveniji, ki z napetostjo do 3 milijonov voltov, kar pomeni kar 50 % povečanje glede na prejšnji sistem, omogoča še natančnejše in naprednejše raziskave na številnih področjih. Direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pomagali pri vzpostavitvi pospeševalnika: »Gre za pomemben korak naprej, ki bo bistveno izboljšal raziskovalne pogoje in odprl nove priložnosti za prihodnost znanosti.« Državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič je poudaril, da je pospeševalnik rezultat dolgoročnega, sistematičnega vlaganja v znanost ter povezovanja raziskovalnih potencialov na nacionalni in evropski ravni. »Takšni projekti raziskovalcem omogočajo postavljanje vedno boljših raziskovalnih vprašanj in s tem napredek znanosti.« Trak ob slovesnem zagonu novega pospeševalnika sta prerezala direktorica Aris Tjaša Dobnik in direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj.

Potem ko je Institut "Jožef Stefan" 22. decembra 2022 sklenil Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z Italijanskim raziskovalnim svetom (CNR) in se tudi formalno zavezal krepitvi sodelovanja na področju znanstvenih raziskav in razvoja, se srečanja med obema institucijama nadaljujejo. Decembra 2023 se je delegacija Instituta udeležila dogodka "Znanost in inovacije, Slovenija in Italija" v Rimu, 13. marca 2026 pa je delegacija italijanskega Nacionalnega raziskovalnega sveta (CNR) obiskala IJS. Obisk je združil raziskovalke in raziskovalce obeh institucij, ki sodelujejo v bilateralnih projektih za obdobje 2026‑2027. Uvodnim nagovorom direktorja IJS prof. dr. Leona Cizlja in italijanskega veleposlanika v Sloveniji, Nj. eksc. g. Giuseppeja Cavagne, so sledile predstavitve dejavnosti CNR ter razprave. Delegacija si je ogledala tudi izbrane laboratorije in raziskovalno infrastrukturo na IJS. Obisk se je zaključil z delovnim kosilom, ki je omogočilo nadaljnjo izmenjavo med raziskovalci in vodstvom institucij ter krepitev povezav med institucijama.

Cianobakterije sodijo med najpomembnejše življenjske oblike v zgodovini našega planeta. Med drugim so povzročile nastanek kisikove atmosfere, ki je omogočila razvoj kompleksnejših organizmov. Nitaste cianobakterije se lahko po površinah premikajo z drsnim gibanjem, na spremembo okolice pa se odzovejo z obratom smeri drsenja. V novi študiji, ki jo je objavila revija PNAS, je doc. dr. Andrej Vilfan z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju z eksperimentalno skupino dr. Vahida Nasirimarekanija z MPIDS Göttingen v Nemčiji raziskal tudi nov navigacijski mehanizem, pri katerem se niti v vodi gibljejo naravnost, na suhi podlagi pa se upognejo in zavijejo v desno. S teoretičnim modelom so poiskali povezavo med vijačnostjo cianobakterije in ukrivljenostjo tira. Zavijanje v suhi okolici bi lahko pomagalo bakteriji pri iskanju ugodnejših življenjskih pogojev. Kiralno gibanje cianobakterij tako predstavlja mehanizem prenosa kiralnosti z molekulske na makroskopsko skalo.

V izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo (ICJT) je 10. marca 2026 potekala razglasitev rezultatov natečaja za osnovnošolsko in srednješolsko mladino, ki sta se je poleg predstavnikov Instituta "Jožef Stefan" udeležila tudi predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer in državni sekretar, odgovoren za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar. Namen natečaja je bilo spodbujanje ustvarjalnosti ter ozaveščanje o pomenu energije in jedrske tehnologije; ekipe so morale izdelati makete ali modele naprave, povezane z energijo ali jedrsko tehnologijo. Od 15 ekip iz enajstih slovenskih šol se jih je deset uvrstilo v zaključni krog ocenjevanja, šolarji, dijaki in mentorji petih najboljših ekip pa so prejeli nagrade: dvodnevno potovanje v Zagreb z ogledom mesta, obiskom tamkajšnjega tehniškega muzeja in ogledom Nuklearne elektrarne Krško. Prvo mesto sta osvojila Tijan Horvat in Tilen Širec iz OŠ Žetale, ki sta pod mentorstvom Monike Vidmar in Mirana Železnika ustvarila model Elektrarna kolo. Čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem in mentorjem.

Raziskovalna skupina Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan" je bila sprejeta v mednarodno kolaboracijo LHCb, kjer z izjemno natančnimi meritvami razpadov težkih delcev preverjajo napovedi Standardnega modela. Sprejem predstavlja priznanje za dolgoletno uspešno delo skupine na področju fizike okusa v eksperimentih Belle in Belle II ter za njihovo ekspertizo pri razvoju detektorjev obročev Čerenkova (RICH) in fotonskih detektorjev, ključnih za natančno identifikacijo delcev. Raziskave potekajo v okviru velikih mednarodnih kolaboracij, kot so ATLAS in LHCb v CERN-u, Belle II na Japonskem, Pierre Auger Observatory v Argentini ter Cherenkov Telescope Array Observatory v Čilu in na La Palmi. Lani je Slovenija postala polnopravna članica CERN, s čimer je pridobila tudi solastništvo ene najpomembnejših raziskovalnih infrastruktur na svetu, s sprejemom v polnopravno članstvo eksperimenta LHCb pa se še dodatno krepi vloga IJS in slovenske fizikalne skupnosti pri razvoju globalnih raziskovalnih infrastruktur.