V001 / IJS

Potem ko je Institut "Jožef Stefan" 22. decembra 2022 sklenil Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z Italijanskim raziskovalnim svetom (CNR) in se tudi formalno zavezal krepitvi sodelovanja na področju znanstvenih raziskav in razvoja, se srečanja med obema institucijama nadaljujejo. Decembra 2023 se je delegacija Instituta udeležila dogodka "Znanost in inovacije, Slovenija in Italija" v Rimu, 13. marca 2026 pa je delegacija italijanskega Nacionalnega raziskovalnega sveta (CNR) obiskala IJS. Obisk je združil raziskovalke in raziskovalce obeh institucij, ki sodelujejo v bilateralnih projektih za obdobje 2026‑2027. Uvodnim nagovorom direktorja IJS prof. dr. Leona Cizlja in italijanskega veleposlanika v Sloveniji, Nj. eksc. g. Giuseppeja Cavagne, so sledile predstavitve dejavnosti CNR ter razprave. Delegacija si je ogledala tudi izbrane laboratorije in raziskovalno infrastrukturo na IJS. Obisk se je zaključil z delovnim kosilom, ki je omogočilo nadaljnjo izmenjavo med raziskovalci in vodstvom institucij ter krepitev povezav med institucijama.

Cianobakterije, znane tudi kot modrozelene cepljivke, sodijo med najpomembnejše življenjske oblike v zgodovini našega planeta. Med drugim so povzročile nastanek kisikove atmosfere, ki je omogočila razvoj kompleksnejših organizmov. Nitaste cianobakterije se lahko po površinah premikajo z drsnim gibanjem, na spremembo okolice pa se odzovejo z obratom smeri drsenja. V novi študiji, ki jo je objavila revija PNAS, je doc. dr. Andrej Vilfan z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju z eksperimentalno skupino dr. Vahida Nasirimarekanija z MPIDS Göttingen v Nemčiji raziskal tudi nov navigacijski mehanizem, pri katerem se niti v vodi gibljejo naravnost, na suhi podlagi pa se upognejo in zavijejo v desno. S teoretičnim modelom so poiskali povezavo med vijačnostjo cianobakterije in ukrivljenostjo tira. Zavijanje v suhi okolici bi lahko pomagalo bakteriji pri iskanju ugodnejših življenjskih pogojev. Kiralno gibanje cianobakterij tako predstavlja mehanizem prenosa kiralnosti z molekulske na makroskopsko skalo.

V izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo (ICJT) je 10. marca 2026 potekala razglasitev rezultatov natečaja za osnovnošolsko in srednješolsko mladino, ki sta se je poleg predstavnikov Instituta "Jožef Stefan" udeležila tudi predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer in državni sekretar, odgovoren za nacionalni jedrski program, Danijel Levičar. Namen natečaja je bilo spodbujanje ustvarjalnosti ter ozaveščanje o pomenu energije in jedrske tehnologije; ekipe so morale izdelati makete ali modele naprave, povezane z energijo ali jedrsko tehnologijo. Od 15 ekip iz enajstih slovenskih šol se jih je deset uvrstilo v zaključni krog ocenjevanja, šolarji, dijaki in mentorji petih najboljših ekip pa so prejeli nagrade: dvodnevno potovanje v Zagreb z ogledom mesta, obiskom tamkajšnjega tehniškega muzeja in ogledom Nuklearne elektrarne Krško. Prvo mesto sta osvojila Tijan Horvat in Tilen Širec iz OŠ Žetale, ki sta pod mentorstvom Monike Vidmar in Mirana Železnika ustvarila model Elektrarna kolo. Čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem in mentorjem.

Raziskovalna skupina Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan" je bila sprejeta v mednarodno kolaboracijo LHCb, kjer z izjemno natančnimi meritvami razpadov težkih delcev preverjajo napovedi Standardnega modela. Sprejem predstavlja priznanje za dolgoletno uspešno delo skupine na področju fizike okusa v eksperimentih Belle in Belle II ter za njihovo ekspertizo pri razvoju detektorjev obročev Čerenkova (RICH) in fotonskih detektorjev, ključnih za natančno identifikacijo delcev. Raziskave potekajo v okviru velikih mednarodnih kolaboracij, kot so ATLAS in LHCb v CERN-u, Belle II na Japonskem, Pierre Auger Observatory v Argentini ter Cherenkov Telescope Array Observatory v Čilu in na La Palmi. Lani je Slovenija postala polnopravna članica CERN, s čimer je pridobila tudi solastništvo ene najpomembnejših raziskovalnih infrastruktur na svetu, s sprejemom v polnopravno članstvo eksperimenta LHCb pa se še dodatno krepi vloga IJS in slovenske fizikalne skupnosti pri razvoju globalnih raziskovalnih infrastruktur.

5. marca 2026 je revija Advanced Photonics objavila članek sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko UL, v katerem Vandna Sharma, Jaka Zaplotnik, dr. Maruša Mur, dr. Jaka Pišljar, dr. Uroš Jagodič, dr. Andreja Jelen, prof. dr. Miha Škarabot, Urban Mur, prof. dr. Miha Ravnik in prof. dr. Igor Muševič poročajo o novem fotonskem mikro-stikalu, ki temelji na tekočih kristalih in omogoča spektralno preusmerjanje svetlobe s pomočjo svetlobe v času ene nanosekunde. Stikalo je izdelano v obliki mikroskopsko majhne kapljice tekočega kristala, ki je obkrožena z vodo in se po obodu dotika mikroskopsko majhnih svetlobnih vlaken, preko katerih svetloba prehaja v mikrokapljico in iz nje. Avtorice in avtorji so pokazali, kako je mogoče z enim samim, zelo šibkim svetlobnim impulzom svetlobo preusmeriti iz ene valovne dolžine v drugo, torej spremeniti barvo svetlobe. Delo je nastalo v okviru ERC projekta LOGOS, ki ga na IJS in FMF UL vodi prof. dr. Igor Muševič. Posebej za TV IJS je predstavil področje raziskovanja in nova spoznanja.

Institut "Jožef Stefan" je 4. marca 2026 gostil generalno sekretarko združenja EARTO (European Association of Research and Technology Organisations) Muriel Attané, ki povezuje vodilne evropske raziskovalne in tehnološke organizacije ter aktivno sodeluje pri oblikovanju evropskih politik na področju raziskav in inovacij. Obisk se je začel s srečanjem z vodstvom Instituta ter predstavniki in predstavnicami IJS, ki sodelujejo v delovnih skupinah EARTO. Razpravljali so o aktualnih vprašanjih evropske raziskovalne politike, vlogi raziskovalnih in tehnoloških organizacij ter prihodnjih usmeritvah evropskih raziskovalnih programov. V nadaljevanju je Muriel Attané v Veliki predavalnici IJS izvedla predavanje z naslovom "Oblikovanje prihodnosti raziskav v Evropi: proti ECF in FP10", v katerem je osvetlila prihajajoče spremembe v evropski raziskovalni in inovacijski politiki po letu 2027 ter možne smeri razvoja prihodnjega okvirnega programa za raziskave in inovacije. Sodelovanje z EARTO Institut "Jožef Stefan" še dodatno pomembno povezuje z evropskimi raziskovalnimi organizacijami.