V001 / IJS

Doc. dr. Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je nedavno objavil članek v reviji Physical Review Letters skupaj s sodelavci iz Velike Britanije, Švice, Norveške, Nemčije, Kanade in Japonske. V članku so razkrili prej spregledano, »skrito« vlogo lokalne kiralne anizotropije v centrosimetričnih topoloških magnetih. Natančneje, odkrili so, da lokalna kiralna anizotropija pomaga stabilizirati skirmione in pare meron–antimeron (različne vrste topoloških spinskih tekstur) v Gd2PdSi3, kljub temu da je material simetričen pod inverzijo prostora, kar prepoveduje kakršnokoli globalno kiralnost. V raziskavi so kombinirali atomistične simulacije magnetne ureditve z meritvami resonančnega sipanja polariziranih rentgenskih žarkov na Gd2PdSi3 na elektronskih pospeševalnikih Diamond v Veliki Britaniji in PETRA III, DESY v Nemčiji. Odkritje predstavlja pomemben korak k razumevanju centrosimetričnih topoloških magnetov in močno razširi možnosti za stabilizacijo topoloških spinskih tekstur v visoko simetričnih materialih.

Prof. dr. Nada Lavrač z Odseka za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavcem in direktorjem podjetja Termida d. o. o. prof. dr. Bojanom Cestnikom in izr. prof. dr. Andrejem Kastrinom z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pri založbi Springer izdala monografijo Bisociativno odkrivanje na podlagi literature. Monografija predstavlja področje odkrivanja znanja na podlagi literature (LBD), uvodoma z razlago osnovnih načel in tehnik LBD, nato pa s podrobno predstavitvijo bisociativnih tehnik LBD in aplikacij, ki so jih razvili avtorji. LBD je proces odkrivanja novega znanja z analizo in povezovanjem informacij z različnih virov informacij, vključno s pokrivanjem besedil, relacijskih podatkov, omrežij in ontologij. Delo je namenjeno raziskovalcem, študentom in strokovnjakom s področja računalništva, podatkovnih znanosti, podatkovnega in tekstovnega rudarjenja ter semantičnih tehnologij. Monografijo odlikuje odprti znanstveni pristop z vajami v Pythonu, ki omogoča ponovno uporabo kode in ponovljivost eksperimentov.

Sodelavca Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Simon Čopar in prof. dr. Uroš Tkalec sta v sodelovanju z raziskovalci na ameriških univerzah poročala o spinski urejenosti topoloških defektov v ograjenem nematskem tekočem kristalu, ki se vzpostavi pod tanko plastjo vode. Strižne sile na meji med tekočim kristalom in vodo povzročijo reorientacijo elastičnih dipolov v smeri premikov na površini in s tem shranjevanje informacij o zunanjih dražljajih. Tako v nematiku nastanejo urejene domenske strukture, podobne tistim, ki se na različnih prostorskih skalah pojavljajo v sistemih s polarnim redom, na primer v feromagnetih, aktivni snovi in metamaterialih. Gre za prvo tovrstvo rabo sicer običajnega tekočega kristala, kjer urejenost direktorskega polja nadzorovano spreminjamo z mehanskimi pomiki na odprti površini, konfiguracije defektov pa razberemo s polarizacijskim optičnim mikroskopom. Raziskava, ki obeta nove možnosti zaznavanja dinamike v mikrofluidnem okolju, je objavljena v reviji Nature Physics.

V nedavnem znanstvenem prispevku v publikaciji Advanced Materials so Peter Medle Rupnik, dr. Nerea Sebastian in doc. dr. Alenka Mertelj z Odseka za kompleksne snovi ter prof. dr. Darja Lisjak z Odseka za sintezo materialov so v sodelovanju z raziskovalci z Univerze Otto-von-Guericke, Tehniške Univerze v Braunschweigu in podjetja Merck Electronics KGaA demonstrirali primer edinstvene tekočine, ki izkazuje tako feroelektrično kot feromagnetno ureditev. Preboj temelji na nanostrukturiranem tekočekristalnem hibridu, sestavljenem iz ferimagnetnih barij-heksaferitnih nanoploščic, dispergiranih v feroelektričnem nematičnem tekočem kristalu, kjer interakcije med komponentama vodijo v samourejanje nanoploščic v prepleteno mrežo. Sistem izkazuje magnetno inducirane električne in nelinearne optične odzive, hkrati pa tudi električno inducirane magnetne odzive. Ta dosežek predstavlja pomemben napredek pri razvoju odzivnih multiferoičnih tekočin, ki obetajo široke možnosti uporabe v naprednih aplikacijah na področju pridobivanja energije, nelinearne optike in senzorjev nove generacije.

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" in Nanocentra pod vodstvom doc. dr. Tomaža Mertlja so odkrili novo magnetno komponento, ki se pojavi na stiku molekularnih polprevodnikov s kobaltom. Za napredek na tem področju so uporabili inovativen pristop, kjer so z ultrahitro magnetooptično spektroskopijo odprli vpogled v dinamične lastnosti plastovitih struktur iz molekularnih polprevodnikov in kobalta. Vpogled v dinamično obnašanje v kombinaciji z razvojem teoretičnega modela je pokazal obstoj neodvisne magnetne komponente na stiku, ki jo do sedaj ni bilo možno izluščiti s standardnimi statičnimi metodami. Ta komponenta močno in pomembno vpliva na lastnosti tankih magnetnih filmov, zato odkritje odpira nove poti za razvoj nanoskopskih magnetnih naprav z ukrojenimi lastnostmi. Raziskave so izvedli v sodelovanju z skupinami na Inštitutu za študij nanostrukturiranih materialov v Bologni, Univerzi v Leedsu in Tehnični univerzi v Dortmundu v okviru mednarodnega evropskega projekta INTERFAST. O rezultatih so poročali v uglednih revijah Science Advances in Nature Communications.

Projekt ATHENA predstavlja enega ključnih evropskih pristopov k sistematični uveljavitvi načel enakosti spolov v znanstvenoraziskovalnem prostoru. Devet organizacij iz osmih držav, med njimi tudi IJS, je razvilo in uvedlo Načrt za enakost spolov, prilagojen specifičnim nacionalnim kontekstom in potrebam posameznih organizacij. Ključni dosežki projekta vključujejo: razvoj orodij za samoocenjevanje, ki organizacijam omogočajo strukturirano spremljanje napredka na področju enakosti spolov, pripravo načrtov za enakost spolov, prilagojenih raznolikim raziskovalnim kulturam in organizacijskim strukturam sodelujočih institucij, krepitev participativnega pristopa z aktivnim vključevanjem vseh zaposlenih v oblikovanje in izvajanje ukrepov, oblikovanje priporočil za odločevalke in odločevalce, ki izpostavljajo pomen enakosti spolov kot enega ključnih dejavnikov znanstvene odličnosti. V okviru projekta so sodelujoče organizacije okrepile institucionalne kapacitete za preprečevanje diskriminacije, vzpostavile mehanizme za trajnostno spremljanje sprememb ter ustvarile temelje za vključujoče in pravično raziskovalno okolje.