V001 / IJS

V Centru Rog so 14. oktobra 2025 razglasili prejemnice in prejemnike najvišjih državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Med njimi sta dva sodelavca Instituta "Jožef Stefan". Doc. dr. Matjaž Humar prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe. Matjaž Humar je s svojo skupino raziskovalcev kot prvi na svetu razvil izjemno občutljive laserje iz milnih mehurčkov in laserje, ki so jih vgradili v žive celice. Prav tako je prvi na svetu ustvaril prepletene fotone v tekočih kristalih, ki omogočajo, da lahko kvantne lastnosti svetlobe prvič spreminjamo z električnim poljem – podobno kot pri LCD zaslonih. Prof. dr. Andrej Zorko pa prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov. Andrej Zorko s svojimi številnimi prelomnimi odkritji novih kvantnih stanj in pojavov postavlja smernice razvoja hitro razvijajočega se znanstvenega področja kvantnih materialov. Slavnostna podelitev bo na predvečer dneva znanosti, v nedeljo, 9. novembra 2025, ob 20.00 v Cankarjevem domu. Video

Na Brdu pri Kranju so 10. oktobra 2025 podelili Blinčeve nagrade za izjemne znanstvene dosežke na področju fizike za leto 2025. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejela dr. Zala Lenarčič, raziskovalka na Institutu "Jožef Stefan", ki se uveljavlja kot ena najbolj prodornih teoretičnih fizičark mlajše generacije. Blinčevo nagrado za vrhunski enkratni dosežek je prejel prof. dr. Andrej Zorko, raziskovalec na Institutu "Jožef Stefan" in na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je s sodelavci prvi eksperimentalno dokazal obstoj Isingove kvantne spinske tekočine v novem materialu s trikotno spinsko mrežo. Blinčevo nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Marko Robnik, ustanovitelj in dolgoletni direktor Centra za uporabno matematiko in teoretično fiziko (CAMTP) Univerze v Mariboru. Njegov znanstveni opus zaznamujejo pionirske raziskave na področju kvantnega kaosa, vključno z uvajanjem matematičnih modelov za preučevanje prehoda med kaotičnimi in regularnimi dinamičnimi sistemi, študijami anti-unitarnih simetrij in vpliva tuneliranja v faznem prostoru. Čestitamo!

V okviru multikonference Informacijska družba 2025 so 10. oktobra 2025 podelili tudi nagrade 18. Mednarodne konference o prenosu tehnologij. Nagradi za najboljšo inovacijo z javnih raziskovalnih organizacij z največjim tržnim potencialom sta prejela dr. Andreja Pondelak z Zavoda za gradbeništvo Slovenije za SAFE WOOD - tehnologijo mineraliziranega lesa za njegovo obstojnost in protipožarno odpornost in dr. Anže Zidar s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani za InflamGuardDuo – pametni obliž iz nanovlaken, ki spodbuja zdravje dlesni. Nacionalno nagrado Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za podjetja sta prejeli podjetji Gorenje gospodinjski aparati, d. o. o. za izjemen portfelj intelektualne lastnine in močno zavezanost inovacijam ter ReCatalyst, d. o. o. za pionirsko delo na področju naprednih katalizatorskih materialov in učinkovito uporabo sistema intelektualne lastnine. Nacionalno nagrado Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za inovatorje je prejel soizumitelj šestih patentiranih izumov izr. prof. dr. Franc Majdič s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Čestitamo!

Na Institutu "Jožef Stefan" se je 10. oktobra 2025 s podelitvijo nagrad končala 28. mednarodna multikonferenca Informacijska družba 2025. Nagrado za najboljši dosežek na področju informacijske družbe, Informacijsko jagodo, je prejel slovenski veliki jezikovni model z imenom GaMS, ki je bil razvit v skupini prof. dr. Marka Robnika Šikonje, Damirja Vreša in doc. dr. Simona Kreka. Nagrado za najboljše raziskovalno-razvojno delo na področju računalništva v letu 2025 je prejel dr. Tome Eftimov, sodelavec Instituta "Jožef Stefan". Dr. Tome Eftimov je vodilni raziskovalec na področju umetne inteligence, zlasti na področju zanesljivega primerjalnega ocenjevanja in AutoML. Nagrado Michija-Turinga za življenjsko delo je letos prejel Niko Schlamberger, pionir informatike, ki je kot avtor več kot 150 publikacij s svojim življenjskim vodstvom dvignil poklic informatika doma in po vsej Evropi. Nagrade Legende računalništva in informatike so prejeli Mirjana Kljajić Borštnar, Matjaž Čadež, Jure Knez in Ivan Rozman. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.

Na Institutu "Jožef Stefan" je od 1. do 3. oktobra 2025 potekala 60. mednarodna konferenca o mikroelektroniki, elektronskih sestavnih delih in materialih MIDEM, ki jo organizira strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale, na kratko, društvo MIDEM. Znanstveniki in inženirji imajo tako enkrat na leto priložnost predstaviti svoje delo mednarodni javnosti ter se srečati in razpravljati o trendih, novostih in problemih. Na konferenci je bilo preko 60 udeleženk in udeležencev, ki so predstavili več kot petdeset konferenčnih prispevkov, med katerimi je bilo osem vabljenih predavanj. Posebna popestritev so bile dijaške predstavitve raziskovalnih nalog. Slavnostno akademijo ob 60. izvedbi konference je z nagovorom počastil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. V okviru konference smo organizirali delavnico o obnovljivih virih energije in upravljanju z energijo. Udeleženci so si v okviru konference ogledali razstavo o energiji na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča (ICJT).

V okviru projekta MAGNELIQ (EU Horizon 2020, No 899285) so raziskovalke in raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" z Odseka za sintezo materialov in Odseka za kompleksne snovi s partnerjema Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in podjetjem Prensilia, s.r.l. razvili tri senzorje, ki jih je Evropski svet za inovacije (European Innovation Council EIC) prepoznal kot pomembne inovacije. Optična senzorja za meritev električnega in magnetnega polja (no. 5150, All-optical external-field sensor) in rotacije (no. 5152, Contactless magneto-optic rotation sensor), sta osnovana na osnovi magneto-optične tekočine, vgrajene v optično vlakno, in primerna za uporabo pri avtomatizaciji procesov in robotiki tudi pod ekstremnimi pogoji, kot so sevanje, podvodno, strupeno ali eksplozivno okolje. Tretji sensor (no. 51047, Distributed iquid force sensor) je osnovan na magneto-električni tekočini, ki omogoča meritev sile na veliki površini in predstavlja pomembno izboljšavo za uporabo v robotiki.