V001 / IJS

Slika

Sodelavci Laboratorija za biofiziko, Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so pod vodstvom prof. dr. Janeza Štrancarja odigrali ključno vlogo pri obsežni raziskavi mehanizmov toksičnosti nanomaterialov in napovedi vnetnih stanj brez uporabe živali, kar so objavili v ugledni reviji Advanced Materials v članku Prediction of Chronic Inflammation for Inhaled Particles: the Impact of Material Cycling and Quarantining in the Lung Epithelium. Laboratorij za biofiziko je pri tem v okviru projekta SmartNanoTox Horizon 2020 povezoval delo kar 34 avtorjev iz devetih držav. Avtorji članka so kot prvi na svetu uspeli identificirati udeležene molekularne dogodke in jih povezati v zapleten ciklični mehanizem, ki proži različne vrste vnetnih odzivov. S tem znanjem so nato lahko razvili model napovedovanja kroničnih vnetij, ki uporablja le izbrane celične teste. Raziskovalci na podlagi tega že razvijajo avtonomne detekcijske sisteme za napovedovanje (ne)varnosti materialov, kemikalij, zdravil ali cepiv.

Slika

Skupina Athanasiosa Typasa iz EMBL (Heidelberg v Nemčiji) je s pomočjo metod proteomike selektivno kvantificirala novo sintetizirane proteine ob infekciji s Salmonella enterica Typhimurium. Pri raziskavi sta sodelovala tudi Nataša Kopitar Jerala in Boris Turk z Odseka za Biokemijo, molekularno in strukturno biologijo. Poročali so, da se ob infekciji z omenjeno bakterijo lizosomalni cisteinski katepsini nahajajo v zunajceličnem prostoru in v celičnem jedru. Akrivnost jedernih katepsinov je bila potrebna za aktivacijo inflamasoma po ne-kanonični poti in piroptsko celično smrt. Izražanje katepsinskega inhibitorja stefina B v jedru ali pa uporaba farmakoloških inhibitorjev katepsinov je zmanjšala piroptotsko celično smrt, povzročeno z infekcijo z omenjeno bakterijo. Inhibicija katepsinov je znižala nivo izražanja gasdermina D, proteina, ki je ključen pri poteku piroptoze. Rezultate študije so objavili v članku Spatiotemporal proteomics uncovers cathepsin-dependent macrophage cell death during Salmonella infection v zelo ugledni reviji Nature Microbiology (IF: 15,5).

Slika

V času novega koronavirusa so se zaposleni na Reaktorskem infrastrukturnem centru in Odseku za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan" prilagodili razmeram. Tako so med 28. septembrom in 2. oktobrom 2020 izvedli prvi tečaj praktičnih eksperimentov na daljavo. Udeležilo se ga je šest študentov in dva profesorja z Univerze v Uppsali na Švedskem. V petih dneh so izvedli šest vaj in sicer: kritični eksperiment, odziv reaktorja na stopničasto spremembo reaktivnosti, pogon reaktorja, umeritev kontrolne palice, reaktivnostni koeficient praznin in temperaturni koeficient reaktivnosti. Sodelavci IJS so s študenti komunicirali preko več video povezav hkrati. Dodatno so študenti lahko na daljavo upravljali z inštitutsko eksperimentalno opremo in tako izvajali lastne meritve. S tem se je slovenski raziskovalni reaktor TRIGA postavil ob bok le redkim reaktorjem na svetu, kjer je možno poučevanje na daljavo. Pridobljene izkušnje bodo v tekočem študijskem letu močno pripomogle pri izobraževanju za študente Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Slika

Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM) in Skupno podjetje EuroHPC sta podpisala pogodbo o skupnem nakupu novega slovenskega nacionalnega superračunalnika v vrednosti 17,2 milijonov evrov. Sistem HPC Vega s skupno kapaciteto 6,8 milijona milijard izračunov na sekundo bo na podlagi načrtovanja slovenskih strokovnjakov, zbranih v Slovenskem nacionalnem superračunalniškem omrežju SLING, med njimi so tudi sodelavci IJS, dobavilo evropsko podjetje Atos. Tretjino investicije je v okviru iniciative EuroHPC prispevala Evropska komisija, tako da bo sistem na voljo evropskim raziskovalcem in industrijskim razvojnim središčem v Evropi. Glavnina sistema pa je rezultat nacionalnega projekta HPC RIVR, ki bo z izboljšanjem regionalnih kapacitet in novo nacionalno računsko infrastrukturo ter repozitoriji za odprto znanost pripomogel h konkurenčnosti slovenskih znanstvenikov in nam tudi pomagal pri dostopu do novih evropskih infrastruktur, hkrati pa bo ponovno upravičil slovenske investicije v znanje na področju superračunalništva, ki jih na IJS gojimo že od začetka devetdesetih let.

Slika

8. in 9. oktobra 2020 je pod taktirko Centra za prenos tehnologij in inovacij potekala 13. Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij. Zbrane so pozdravili ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec, prof. dr. Jadran Lenarčič in dr. Špela Stres. Prvo nagrado za najboljšo inovacijo iz javno-raziskovalnih organizacij je prejela združena ekipa raziskovalcev Instituta "Jožef Stefan" (IJS), Univerze v Ljubljani (UL) in Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v sestavi Gregor Primc (IJS), Arijana Filipič (NIB), Rok Zaplotnik (IJS), Miran Mozetič (IJS), Ion Gutierrez-Aguirre (NIB), David Dobnik (NIB), Matevž Dular (UL) in Martin Petkovšek (UL). Prvo mesto so osvojili s predstavitvijo inovacije »VirOut«, ki lahko v velikem obsegu, na okolju prijazen način, učinkovito uničuje v vodi prisotne škodljive mikroorganizme. Drugo nagrado so prejeli Marija Vukomanović, Srečo Škapin in Danilo Suvorov z IJS za tehnologijo, ki z uporabo funkcionaliziranega zlata nadomešča uporabo okolju neprijaznega srebra pri izdelavi protimikrobnega, neizpirnega tekstila. Čestitamo!

Slika

Anže Božič z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju z Antoniem Šibrom z Instituta za fiziko v Zagrebu v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences objavil članek Mechanical design of apertures and the infolding of pollen grain. V študiji sta Božič in Šiber z elastomehaničnim modelom tankih lupin numerično preučevala mehanizme, ki omogočajo zrnom peloda, da se med izsuševanjem nadzorovano deformirajo in preprečijo nadaljnjo izgubo vode. Tako lahko prestanejo pot iz prašnikov do brazd pestiča, ne da bi se pri tem poškodoval genski material, ki ga nosijo. Študija kaže, da na različne načine deformacije pelodnih zrn vplivajo tako razmerje med elastičnimi lastnosti pelodne stene ter mehkejših apertur v njej, kot tudi oblika, število in velikost apertur samih. Elastične lastnosti pelodnih zrn na način zarišejo evolucijsko ugodne rešitve za njihovo mehansko zasnovo, ki se tako ponuja tudi kot mehanizem, ki bi lahko pojasnil veliko pogostost peloda z natanko tremi aperturami med dvokaličnicami.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike