V001 / IJS

27. DNEVI JOŽEFA STEFANA Z AKADEMIJO OB 70. OBLETNICI INSTITUTA

23. - 29. marec 2019

Slika

Revija Science Advances je objavila članek Sculpting stable structures in pure liquids, ki so ga pod vodstvom Uroša Tkalca z Odseka za fiziko trdne snovi IJS oblikovali Tadej Emeršič, Žiga Kos, Simon Čopar in Natan Osterman z Univerze v Ljubljani ter Rui Zhang in Juan J. de Pablo z Univerze v Chicagu. Avtorji poročajo o kontroliranem tvorjenju mikrodomen s polarnim redom v neravnovesnem nematskem tekočem kristalu, ki ga dosežejo z laserskimi in tokovnimi pulzi. Delo predstavlja pomemben korak v strukturiranju kompleksnih tekočin z zunanjimi polji, saj gre za prvi primer stabilizacije dinamičnih segmentov v enokomponentni anizotropni tekočini. Uporabljen pristop omogoča manipulacijo meje med orientacijskima fazama, enkapsulacijo drugih molekul in aplikacije v aktivnih bioloških sistemih.

Slika

V knjigarni Sanje na Trubarjevi cesti v Ljubljani je bila 24.januarja 2019 predstavljena knjiga prof. Borke Jerman Blažič z naslovom Don Kihotka na Slovenskem ali kako je internet prišel v Slovenijo, ki jo je založila založba e-Besede. V knjigi avtorica Jerman Blažičeva podaja izčrpen pregled razvoja tehnologij in dogajanja ob prihodu interneta, predstavlja ozadje, dolgoletno tako imenovano »vojno med omrežnimi protokolnimi skladovnicami«, ki je potekala med akademiki na zahodnem delu Atlantika in v Evropi in ki je razvoj interneta v Sloveniji pospešila in hkrati zavirala. Pojasnjuje tehnološko pogojena družbena dogajanja in njihov vpliv na preobrazbo družbe. Knjiga z dodatkom 100 originalnih dokumentov iz tistega časa je pričevanje o zgodovinskih dogodkih in hkrati pogled v prihodnost.

Slika

Superprevodniki so materiali, ki pri zelo nizkih temperaturah prevajajo električno energijo brez izgub. Stroški hlajenja močno ovirajo njihovo široko uporabo. Od njihovega odkritja leta 1911 znanstveniki iščejo poti za pripravo snovi, ki bi bila superprevodna pri sobnih pogojih. Pri običajnem zračnem tlaku je temu najbližje material, ki temelji na bakrovih oksidih in ga je potrebno ohladiti "samo" na -140 ℃. Skupina raziskovalcev iz šestih držav, med njimi tudi dr. Zoran Mazej z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan", je predlagala, da bi zamenjava bakra s srebrom in kisika s fluorom lahko privedla do superprevodnih materialov še pri višjih temperaturah. Prispevek The silver route to cuprate analogs je bil objavljen v Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of the America.

Slika

Domenske stene v izolatorskih snoveh so lahko za velikostne rede bolj prevodne kot notranjost domen, zato lahko na lastnosti materiala vplivamo s strukturiranjem vzorca. V tantalovem disulfidu TaS2 so elektroni zaradi močne medsebojne interakcije lokalizirani v osnovnih celicah v obliki Davidovih zvezd, ki tvorijo trikotno mrežo. Če je sprememba razdalj med zvezdami le majhna, so domenske stene ravno tako izolativne kot notranjost domen, če pa je razmik zadosti manjši, bi naj domenska stena postala dober prevodnik. Raziskovalci IJS Rok Žitko, Yaroslav Gerasimenko in Jan Skolimowski so razkrili še tretjo možnost, ki jo je objavila revija Physical Review Letters: zaradi strukturne dimerizacije se Mottovo izolatorsko stanje vzdolž domenske stene poruši zaradi povečane kinetične energije, ne da bi to vodilo k nastanku pravega kovinskega stanja.

Slika

Reaktor TRIGA in raziskovalci z Odseka za reaktorsko fiziko se v svetu vse bolj uveljavljajo kot ekipa z enim od najbolj karakteriziranih jedrskih reaktorjev na svetu. Konec novembra 2018 so tako sodelovali pri eksperimentalni kampanji za francosko podjetje Thermocoax, pri kateri so testirali samonapajalne nevtronske detektorjev (angl. Self-Powered Neutron Detectors - SPND) na osnovi rodija. Zaradi težavnosti se lahko tovrstna testiranja izvajajo le na redkih reaktorjih, kjer so obsevalni pogoji natančno znani, kot je npr. reaktor TRIGA na IJS. Testiranje je bilo uspešno in sicer so bila odstopanja med odzivi posameznih detektorjev celo pod 1 %, in sicer med 0,7 % in 0,8 %. Uporabniki storitev so bili z rezultati zelo zadovoljni.

Slika

Z veseljem sporočamo, da smo od evropske mreže HiPEAC za enega izmed predstavljenih projektov Centra za prenos tehnologij in inovacij(CTT) Instituta "Jožef Stefan" prejeli nagrado za prenos tehnologij »HiPEAC Tech Transfer Award«. V projektu smo predstavili tehnologijo, nastalo z uporabo intelektualne lastnine Odseka za reaktorsko fiziko (F8) in Reaktorskega infrastrukturnega centra (RIC) na Institutu »Jožef Stefan« (IJS), ki smo jo na CTT ustrezno zaščitili ter je bila uspešno komercializirana dvema slovenskima podjetjema, enemu francoskemu podjetju ter večji francoski raziskovalni in razvojni organizaciji. Prišlo je do uspešnega licenčnega in raziskovalno-razvojnega sodelovanja IJS z omenjenimi podjetji in raziskovalno organizacijo.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike