V001 / IJS

Mednarodna konferenca Innovation Day 2025, ki ga je SRIP ToP Tovarne prihodnosti Instituta "Jožef Stefan" organiziral skupaj s SRIP ACS+ in z EIT Manufacturing, je pomembno združila strokovnjake, raziskovalce in vodilne predstavnike industrije po vsej Evropi. Konferenca se je osredotočila na napredne proizvodne tehnologije za avtomobilsko industrijo. Z njimi Slovenija, priznana po svojih inovativnih dobaviteljih komponent, pametnih, visokokakovostnih proizvodnih rešitvah ter visoko digitaliziranih, avtomatiziranih in robotiziranih sistemih, zagotavlja okolje, ki spodbuja preobrazbo proizvodnje v napredno, digitalizirano, povezano in trajnostno zeleno prihodnost, s poudarkom na raziskavah, inovacijah in odličnosti proizvodnje. Dogodek je pomembno združil podjetja, univerze, raziskovalne institucije in inovacijske skupnosti, ki skupaj gradijo prihodnost evropske industrije na temeljih odličnosti, ustvarjalnosti in sodelovanja. Okrepil je dialog med industrijo in raziskovalno razvojno sfero, pospešil prenos inovacij v prakso ter poglobil mednarodno sodelovanje.

Predstavniki Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" so se udeležili šeste konference pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru, ki je potekala v Ženevi. V okviru zasedanja so aktivno sodelovali v okviru t. i. Knowledge Labs, ki potekajo vzporedno z glavnimi razpravami o prednostnih nalogah konvencije. Predstavili so delo odseka v okviru Odprte znanstvene skupine in Skupine za oceno učinkovitosti ukrepov, kjer so izpostavili raziskave s področja globalnega modeliranja živega srebra, ocenjevanja izpostavljenosti ljudi z biološkim spremljanjem ter analiz emisij in izpustov živega srebra v tla in vode. Udeležba potrjuje dolgoletno zavezanost Odseka za znanosti o okolju k razumevanju in zmanjševanju vplivov živega srebra na zdravje ljudi in okolje. Z raziskavami prispevajo k zanesljivemu ocenjevanju izpostavljenosti, sledljivim in primerljivim meritvam ter k prepoznavnosti Slovenije v okviru centra EMEP MSC-East, ki se ukvarja z modeliranjem prenosa živega srebra na globalnem nivoju. Udeležba je bila tudi izjemna priložnost za krepitev mednarodnega sodelovanja.

9. novembra 2025 so na slavnostni prireditvi v Cankarjevem domu podelili najvišje državne nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je v nagovoru spomnil tudi na največje dosežke slovenskih znanstvenikov v letu 2025; to sta polnopravni članstvi Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in v CERN-u ter ena od šestih novih evropskih tovarn umetne inteligence. In pri vseh je imel eno ključnih vlog Institut "Jožef Stefan". Med prejemniki 15 nagrad in priznanj sta bila tudi izr. prof. dr. Matjaž Humar, ki je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe, in prof. dr. Andrej Zorko, ki je prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov. Scenarij Nejca Gazvode ter voditelj Jernej Gašperin in voditelj podcasta Niko Zagode so ustvarili izredno simpatično in mestoma zabavno vzdušje. Vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitamo.

6. novembra 2025 je na Rudolfovem – Znanstvenem in tehnološkem središču Novo mesto potekal Prvi slovenski dan kvantnega računalništva, na katerem so imeli pomembno vlogo tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan". V. d. direktorja prof. dr. Leon Cizelj je v nagovoru poudaril, da stremljenje k temu, da znanstvena odkritja pridejo čim prej v uporabo, kar velja tudi za kvantne tehnologije, briše mejo med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami. »A vedno vsega ne vemo, zato morajo temeljne raziskave ostati,« je poudaril dr. Cizelj. Dr. Jaka Vodeb z Odseka za kompleksne snovi je v svoji predstavitvi predstavil, kako lahko že danes kvantne računalnike uporabljamo za reševanje nekaterih znanstvenih problemov s področja kvantne dinamike. Prof. dr. Rok Žitko z Odseka za teoretično fiziko pa je opisal eno izmed platform za izgradnjo računalnikov in poudaril, da so hitro razvijajo tudi druge in da lahko v prihodnjih letih pričakujemo pestro dogajanje. Dogodek je potrdil umeščenost Instituta "Jožef Stefan" in Slovenije v evropski in širši mednarodni raziskovalni prostor.

Dobro obiskan dogodek »Izzivi in priložnosti slovenske robotike«, ki se je odvijal 15. oktobra 2024 v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons, je zopet potrdil, da je slovenska raziskovalna in industrijska skupnost na področju robotike med najbolj prepoznavnimi v Evropi. Dogodek, ki je potekal v soorganizaciji Instituta "Jožef Stefan" in Združenja robotike Slovenije, je povezal predstavnike raziskovalnih institucij, industrije in uporabnike robotskih tehnologij doma in v tujini. V nagovorih sta prof. dr. Matjaž Mihelj, predsednik Združenja robotike Slovenije, in prof. dr. Andrej Gams, koordinator evropskega projekta ROMANDIC z IJS, poudarila pomen sodelovanja med raziskovalnimi in industrijskimi deležniki kot enega od ključnih gonilnih sil, ter vlogo SRIP Tovarne prihodnosti pri krepitvi inovacijskih, raziskovalnih in poslovnih zmogljivosti slovenskega gospodarstva. V nadaljevanju so ugledni raziskovalci in predstavniki podjetij predstavili aktualne trende, razvojne izzive in primere dobrih praks s področja robotike, strojnega vida in umetne inteligence.

V prizadevanjih za blaženje podnebnih sprememb, si je EU zadala številne cilje na področjih zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, rabe energije in obnovljivih virov energije. Slovenija je svoje cilje in ukrepe za njihovo doseganje zapisala v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN). Glavne ugotovitve izvajanja NEPN v preteklih dveh letih so bile v okviru pripravljalnih delavnic za Podnebno ogledalo 2025 in Energetsko ogledalo 2025, ki sta na Institutu "Jožef Stefan" v organizaciji Centra za energetsko učinkovitost potekali 14. in 21. oktobra 2025, predstavljene skupno več kot 100 udeležencem. Izpostavljeni so bili številni dosežki, pa tudi izzivi izvajanja načrtovanih aktivnosti, ki pogosto zahtevajo usklajeno sodelovanje več sektorjev. Pri pripravi vsebin so bili vključeni tudi strokovnjaki PNZ, Gozdarskega inštituta Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije in Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Še enkrat najlepša hvala vsem udeleženim za aktivno sodelovanje in živahne razprave.