V001 / IJS

Raziskovalna skupina Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju z raziskovalci s Kemijskega inštituta in Nacionalne univerze v Tajvanu (National Taiwan University, NTU) v reviji Chemical Engineering Journal objavila članek z naslovom Steering the Bi₄Ti₃O₁₂-to-SrTiO₃ hydrothermal transformation for controlling the functionality of two-dimensional (2D) SrTiO₃ nanoplatelets for photocatalytic H₂ evolution. V članku je podano poglobljeno razumevanje pretvorbe dvodimenzionalnih nanoploščic Bi₄Ti₃O₁₂ do dvodimenzionalnih nanostruktur SrTiO₃ z veliko površinsko hrapavostjo in z ujetimi monoatomskimi zvrstmi bismuta, ki kot sokatalizator pripomorejo k več kot 50-kratnem izboljšanju fotokatalitske učinkovitosti za nastanek vodika v primerjavi z gladkimi dvodimenzionalnimi ploščicami. Predstavljena strategija širi možnosti za načrtovanje funkcionalnih lastnosti ostalih 2D perovskitnih nanostruktur, pripravljenih z nizkotemperaturnimi pretvorbami 2D Aurivilliusovih faz. Študija je bila izvedena v okviru M-era.NET projekta »HetCat«.

V zadnjih dneh januarja 2026 je združenje The Electrochemical Society imenovalo nov izvršni odbor Evropske sekcije, ki mu bo naslednje dve leti predsedovala prof. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo. ECS je strokovno združenje s sedežem v ZDA, ki znanstveno podpira raziskove na področju elektrokemije, znanosti o trdnih snoveh in sorodnih tehnologijah. Članstvo društva obsega več kot 8000 znanstvenikov in inženirjev iz več kot 85 držav na vseh področjih elektrokemijske znanosti, inženirstva in sorodnih tehnologij. Danes Evropska sekcija vključuje več kot 600 članov. Sekcija, ustanovljena za napredek in razumevanje znanosti in tehnologije, je zavezana spodbujanju mladih znanstvenic in znanstvenikov ter spodbujanju izmenjave idej med temeljnimi in uporabnimi raziskavami po vsej Evropi. Člani novega izvršnega odbora, ki mu predseduje prof. Milošev, so še prof. Thierryj Djenizian iz Francije kot podpredsednik, dr. Iwona Rutkowska s Poljske kot tajnica, dr. Andrea Bourke z Irske kot blagajničarko ter devet splošnih članov (members-at-large).

Raziskovalci dr. Maruša Mur, Aljaž Kavčič, dr. Uroš Jagodič, dr. Rok Podlipec in izr. prof. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so z uporabo dveh naprednih tehnik uspeli 3D-natisniti mikroskopske strukture neposredno znotraj živih človeških celic. Najprej so v celico vbrizgali kapljico bio-kompatibilnega svetlobno-občutljivega materiala. Nato so z močno fokusiranim laserskim snopom selektivno osvetlili material za tiskanje in ga polimerizirali. Z gibanjem laserskega žarka v treh dimenzijah je mogoče »risati« kompleksne strukture poljubnih oblik z ločljivostjo pod mikrometrom. S to metodo je ekipa natisnila različne strukture, od geometrijskih vzorcev do mikrolaserjev in celo majhnih slonov, vse znotraj živih človeških celic. S preoblikovanjem živih celic v miniaturna okolja za 3D-tiskanje to delo premika meje možnega na stičišču biologije, fizike in inženirstva ter ponuja močno novo orodje za raziskovanje delovanja življenja od znotraj navzven. Raziskava je bila objavljena v prestižni reviji Advanced Materials.

Na Institutu "Jožef Stefan" je 20. januarja 2026 potekala konferenca Država, gospodarstvo in javnost: Prihodnost slovenskega energetskega prehoda. Ključni politični odločevalci so s priznanimi domačimi in tujimi strokovnjaki opredelili temeljne vrednote in principe slovenskega energetskega prehoda ter poudarili pomen vključevanja in participacije državljanov kot temelja uspešne izvedbe. Primeri iz Evrope, Združenih držav Amerike, držav članic OECD, nizozemskega Borseleja, Irske in Mestne občine Krško kažejo, da je stopnja družbenega zaupanja in uspešnosti tako energetskega kot tudi zelenega prehoda neločljivo povezana s sodelovanjem in komuniciranjem z državljani. Upoštevanje novega odnosa med državo, gospodarstvom in javnostjo v luči zelenega prehoda in raznolikih stališč, ki so bila izražena na okrogli mizi o prihodnosti energetskega prehoda v Sloveniji, vsekakor predstavlja izziv. Konferenca je s številčno udeležbo in predstavljenimi primeri deliberacije začrtala okvire prihodnjih razprav na tem področju in možnosti učinkovitega reševanja izzivov.

S slovesnim dogodkom na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so 20. januarja 2026 obeležili začetek Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije, ki predstavlja osrednjo vstopno točko za dostop do znanj, usposabljanj in informacij s področja umetne inteligence. V konzorciju so poleg GZS partnerji tudi Institut "Jožef Stefan", Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za elektrotehniko in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Univerza v Novi Gorici, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje. Center bo razvil mrežo svetovalcev za podjetja, spodbujal sodelovanje z zagonskimi podjetji in organiziral delavnice za različne deležnike. Pripravljal bo tudi analitične podlage za odločevalce, spremljal potrebe podjetij, ocenjeval učinke ter prenašal preizkušene tuje prakse v slovensko okolje in slovenske promoviral v tujini.

15. januarja 2026 je Laboratorij za vesoljsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan" obiskala Sunita Williams, ena najpomembnejših žensk na področju raziskovanja vesolja. V družbi direktorja Instituta prof. dr. Leona Cizlja, vodij laboratorija prof. dr. Igorja Mekjavića in dr. Urše Ciuha ter predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport si je ogledala človeško centrifugo in se spoznala z delom raziskovalk in raziskovalcev, vesoljske pisarne in predstavnikov slovenskih podjetij, ki so aktivna v programu Človeških in robotskih raziskav pri ESA. Še posebej je bila navdušena nad študenti izobraževalnega programa Erasmus Mundus Joint M.Sc: »Ne ustavite se, ko je nekaj težko,« jim je položila na srce in dodala: »Navdihujoče je videti, koliko se dogaja v tej mali državi, tudi na področju vesoljskih raziskav.« Laboratorij v Planici je ključnega pomena v programih ESA, raziskave pa doprinašajo pomembna dognanja ne le za astronavte, ampak tudi za spremembe v vsakdanjem življenju kot posledica neaktivnosti in različnih bolezni.