V001 / IJS

Raziskovalca Fabio Staniscia in Matej Kanduč z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" sta s pomočjo računalniških simulacij pokazala, da se površinsko aktivne snovi (surfaktanti) na močno ukrivljene vodne površine – kot so nanometrske kapljice in mehurčki – vežejo bistveno drugače kot na ravne površine. To odkritje izpodbija dolgo uveljavljeno domnevo o velikostno neodvisnem površinskem vedenju in pomembno prispeva k razumevanju koloidnih sistemov na nanoskali. Surfaktanti sodijo med najpogosteje uporabljene kemikalije na svetu – prisotni so v čistilih, kozmetiki, zdravilih ter prehrambenih in drugih izdelkih. Novo razumevanje njihovega delovanja na nanoskali omogoča natančnejše načrtovanje emulzij, pen in drugih disperznih sistemov, ki igrajo ključno vlogo v farmaciji, materialih, industriji in pri okoljskih procesih. Delo je bilo objavljeno v ugledni reviji Journal of Colloid and Interface Science in ponazarja, kako lahko temeljna fizikalna spoznanja vplivajo na razumevanje in nadaljnji razvoj različnih področjih znanosti in tehnologije.

Posavska gospodarska zbornica, Krško, je skupaj z MGŠT in MVZI ter agencijama SPIRIT Slovenija in ARIS ter tradicionalnimi podporniki inovativnosti v regiji 2. junija 2025 podelila priznanja najboljšim inovacijam. Razglašene so bile štiri zlate, pet srebrnih, šest bronastih in ena prebojna inovacija. Bronasto priznanje za inovacijo je prejel Sebastian Pleško z Odseka za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan". Program za vodenje evidence gorivnih elementov FAR5 je izdelal skupaj z dr. Vidom Merljakom z Nuklearne elektrarne Krško d. o. o. FAR5 je obsežno nadgrajena različica prejšnjih verzij programa FAR, ki se uporablja za vodenje evidence gorivnih elementov v Nuklearni elektrarni Krško že od 90-ih let, t.i. jedrsko računovodstvo. Služi sledenju, evidenci in vizualizaciji podatkov o jedrskem gorivu ter izdelavi poročil in izvajanju raznih preračunov. Nova razširjena različica deluje kot intranet spletna aplikacija in je podprta s sodobnimi tehnologijami, kot so SVG, SQL ter brezšivno integracijo programa Origen. Vsem nagrajencem čestitamo!

Sodelavci Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Mahendran Vellaichamy, dr. Uroš Jagodič, dr. Jaka Pišljar, Jaka Zaplotnik, dr. Urban Mur, dr. Andreja Jelen, dr. Andriy Nych, dr. Deepshika Malkar, dr. Anna V. Ryzhkova, prof. dr. Miha Škarabot, prof. dr. Miha Ravnik in prof. dr. Igor Muševič so prvi na svetu uporabili tekoče kristale v mikroskopsko majhnih svetlobnih integriranih vezij, ki so v celoti izdelana iz organskih materialov, ki delujejo izključno na svetlobo in so sposobna s pomočjo svetlobe zatemniti drugo svetlobo v času 0.000000001 sekunde. V raziskavi so uporabili precizni laserski tiskalnik, razvili inovativno metodo za zatemnitev delovanja mikrolaserja v času ene nanosekunde in eksperimentalne izsledke podprli s teorijskimi prijemi. Raziskave o svetlobnih integriranih mikrovezjih, ki so izdelana iz organskih snovi in ki za svoje delovanje uporabljajo izključno svetlobo, so osrednji rezultat petletnega raziskovalnega dela na ERC projektu LOGOS, o njih pa poroča tudi ugledna revija Nature Photonics. VIDEO

30. maja 2025 je Reaktorski infrastrukturni center obiskala delegacija Instituta za nuklearne nauke Vinča pod vodstvom direktorja dr. Slavka Dimovića. V pozdravnem nagovoru jim je delovanje Instituta "Jožef Stefan" predstavil direktor prof. dr. Boštjan Zalar, delovanje in možnosti za sodelovanje s Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa dekan prof. dr. Janez Bonča. Katera vse so področja delovanja Instituta Vinča, je v svoji predstavitvi povedal direktor dr. Slavko Dimović. Gostje so se seznanili tudi s posameznimi odseki in centri RIC: odseki za reaktorsko tehniko, reaktorsko fiziko, za znanosti o okolju ter za fiziko nizkih in srednjih energij, ogledali pa so si tudi reaktor TRIGA Mark II, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča in laboratorij Thelma. V prijetnem zaključnem srečanju so se strinjali, da so možnosti za sodelovanje velike in si obljubili, da jih bodo v prihodnje intenzivirali. Goste je zanimalo predvsem sodelovanje na področju izobraževanja na področju reaktorske fizike in tehnike, kot najboljši način pa se je izkazala možnost doktorskega študija na FMF UL.

Sodelavci Odseka za inteligentne sisteme in Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" skupaj s partnerji iz Veterinarske fakultete UL in podjetja Senso4s v okviru ARIS-ovega triletnega temeljnega projekta WellBEEing razvijajo pametne senzorje, ki bodo omogočali spremljanje stresa v čebeljih družinah zaradi stresnih dejavnikov, kot so pesticidi, težke kovine, paraziti, bolezni, pa tudi posegi čebelarja. V okviru projekta so vzpostavili 20 čebeljih družin, po pet na lokacijo na štirih različnih koncih Slovenije. Senzorji zajemajo podatke o masi panja, temperaturi, tlaku, vlagi, hlapnih organskih spojinah, prisotnosti padavin in zvoku v panju, hkrati pa potekajo kemijske analize za prisotnost težkih kovin in pesticidov. Podatke se obdeluje z metodami umetne inteligence in cilj je, da bodo raziskave čebelarjem omogočale boljši vpogled v dogajanje v panju. Na konferenci, ki je v organizaciji projekta COST BeSafeBeeHoney potekala 6. in 7. maja 2025 v Sarajevu, je doc. dr. Anton Gradišek predstavil delne rezultate projekta in ob tem prejel nagrado za najboljše predavanje na dogodku.

Prof. dr. Danjela Kuščer in Izabela Čurković z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" sta prejemnici srebrnega priznanja za inovacijo Napredni materiali in tehnologije za trajnostno tiskano elektroniko na embalažnem steklu, ki ga je 28. 5. 2025 podelila Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje. Raziskovalna skupina, ki jo poleg sodelavk Instituta "Jožef Stefan" sestavljajo Ana Varlec, Liza Marija Strnad in Natalija Virant iz Steklarne Hrastnik, Tilen Sever iz RC eNeM, ter Ivan Jerman in Ana Drinčić s Kemijskega inštituta, je razvila raztopino na osnovi cinkovega oksida-indijevega oksida, primerno za nanos z metodo sitotiska na ukrivljeno površino industrijskega stekla z industrijskim strojem. Raziskovalci so z optimiziranjem postopka predpriprave površine stekla, sestavo raztopine ter postopka tiskanja in žganja plasti, pripravili optično prosojne in električno prevodne plasti na embalažnem steklu na redni proizvodni liniji. Plasti so primerne za izdelavo elektrod za prosojno elektroniko.