V001 / IJS

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog SCORE 2022. V monitoringu je sodelovalo 118 mest s prispevnimi območji 132 čistilnih naprav, v analize pa je bilo vključenih 41 laboratorijev, vključno z laboratorijem Skupine za organsko analizo Odseka za znanosti o okolju na Institutu "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Ester Heath. Med slovenskimi mesti beležimo najvišje masne obremenitve večine tarčnih ostankov drog (benzoilekgonina – biomarker kokaina, MDMA – biomarker ekstazija in metamfetamina) v Ljubljani, amfetamina pa, kot pretekla leta, v Velenju. Najvišja masna obremenitev THC-COOH (biomarker THC) je bila zabeležena v Kopru, tesno pa mu sledi Ljubljana. Glede na povprečne masne obremenitve biomarkerjev nedovoljenih drog se nobeno izmed slovenskih mest v letu 2022 ni uvrstilo med 20 najvišje uvrščenih mest sodelujočih v raziskavi. Izmed 15 mest, ki so letos prvič poročala vsebnosti ketamina, se je Ljubljana uvrstila na peto mesto.

V okviru 31. Dnevov Jožefa Stefana je Institut v sredo, 22. marca 2023 podelil Zlate znake Jožefa Stefana avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov na področju naravoslovno-matematičnih in tehniških ved ter ved o življenju. Zlati znak Jožefa Stefana je prejel Dr. Neelakandan Marath Santosh za uspešnost in odmevnost doktorskega dela z naslovom Plazemsko omogočeno oblikovanje hibridnih ogljikovih nanostruktur za shranjevanje energije na predlog prof. dr. Uroša Cvelbarja z Instituta "Jožef Stefan". Dr. Arijana Filipić je zlati znak prejela za uspešnost in odmevnost doktorskega dela z naslovom Inaktivacija virusov v vodi s hladno atmosfersko plazmo na predlog profesorja doktorja Davida Dobnika z Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Bojan Hiti pa je zlati znak prejel za uspešnost in odmevnost doktorskega dela z naslovom Sevalna odpornost detektorjev CMOS za nadgradnjo notranjega sledilnika detektorja ATLAS na predlog doc. dr. Igorja Mandiča z Instituta "Jožef Stefan". Čestitamo!

V ljubljanski galeriji Cukrarna od 3. marca do 2. aprila 2023 poteka razstava konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema, kjer je med številnimi razstavljenimi deli na ogled tudi StellaVerde - pametni vrt. V središče dela avtorjev Gregorja Krpiča in Simona Gmajnerja je postavljen robotski pajek, ki so ga razvili sodelavci Gal Sajko, dr. Marko Jamšek in prof. dr. Jan Babič iz Laboratorija za nevromehaniko in biorobotiko, ki deluje v okviru odseka za Avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan". StellaVerde je mikro situacija, v kateri rastline s pomočjo senzorjev vlage krmilijo robotskega pajka, da jih zaliva, v razviti obliki pa skrbi zanje in odgovorno žanje njihov prirastek. Umetniško proučevanje sobivanja ljudi, tehnologije in živih sistemov nas uči, da se moramo ljudje kot družba na novo izumiti in skozi premisleke o ohranjanju ravnotežja v naravi oblikovati možne scenarije ne-ekstrakcionističnega sobivanja. Vljudno vabljeni!

Predstavniki petnajstih držav Evropske unije, Japonske, EURATOM-a, EUROfusion-a in F4E so 16. marca 2023 na prvem sestanku usmerjevalnega odbora uradno potrdili pričetek gradnje IFMIF-DONES v Granadi v Španiji. Svoja predstavnika v usmerjevalnem odboru ima tudi Slovenija. Našo državo zastopata prof. dr. Luka Snoj z Instituta "Jožef Stefan" ter Rok Šabjan s podjetja Cosylab. IFMIF-DONES je kratica za Mednarodno napravo za obsevanje fuzijskih materialov DEMO usmerjen vir nevtronov. Naprava bo edinstvena znanstvena infrastruktura na svetu, kjer bodo testirali materiale za prihodnje fuzijske elektrarne kot DEMO (prototip demonstracijskega fuzijskega reaktorja). IFMIF-DONES bo edinstven mednarodni objekt. Poleg pomena za razvoj fuzije kot vira energije bo zelo pomemben tudi na drugih področjih raziskav in znanja, ki bodo imeli koristi od njegove tehnologije, kot so medicina, fizika osnovnih delcev, temeljne raziskave in industrija.

Od 7. do 9. marca 2023 je na Gospodarksem razstavišču v Ljubljani potekal sejem IFAM – INTRONIKA – ROBOTICS. Sejma se je udeležil tudi SRIP ToP, Center Tovarne prihodnosti, ki deluje pod okriljem Instituta "Jožef Stefan" in ostali partnerji: Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko (IJS), Služba za povezovanje z gospodarstvom (IJS), Rudolfovo - znanstveno in tehnološko središče Novo mesto in EIT-Manufacturing, s katerim delujemo na projektu EIT-Manufacturing RIS HUB za Slovenijo skupaj s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani. V okviru poslovnega foruma je Zbornica elektronske in elektroindustrije pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, ki je upravičenec SRIP ToP, organizirala forum Kadri za Tovarne prihodnosti. Predstavljeni so bili rezultati študije profilov, potreb in krepitve ekosistema na področju Tovarn prihodnosti skozi prizmo človeškega potenciala. Ostale teme poslovnega foruma pa so se nanašala tudi na druga področja.

Dr. Luka Pirker in prof. dr. Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta skupaj s sodelavci z Univerze v Regensburgu v Nemčiji v reviji Advanced Materials objavila članek Non-Destructive Low-Temperature Contacts to MoS₂ Nanoribbon and Nanotube Quantum Dots. Molibden disulfid (MoS₂) že več kot desetletje navdušuje raziskovalce s svojimi izjemnimi lastnostmi. Med drugim ga odlikujejo tudi enkratne električne lastnosti, kar ga naredi zanimivega za elektronske aplikacije, od tranzistorjev in senzorjev do kvantnih računalnikov. V objavljenem članku so raziskovalci predstavili nov način izdelave električnih kontaktov s pomočjo bizmuta na MoS₂ nanocevkah in nanotrakovih, ki so bile sintetizirane na IJS. Dobri električni kontakti so pomemben korak proti kvantnim tehnologijam, saj večina meritev poteka pri izjemno nizkih temperaturah (T < 100 mK). Z novim odkritjem bo raziskovalcem omogočeno odkrivanje novih zakonitosti v kvantnem režimu v MoS₂.