Slika

Na Royal Institute of Technology (KTH) na Švedskem so na napravi SES uspešno izvedli poskus parne eksplozije. Poskus, ki ga je sofinancirala Evropska komisija v okviru projekta SAFEST, je zasnovala skupina strokovnjakov z Instituta "Jožef Stefan", Électricité de France (EDF), Commissariat à l’Energie Atomique et aux Energies Alternatives (CEA) in Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) iz Francije ter Institute for Nuclear Technology and Energy Systems (IKE) iz Nemčije pod skupnim vodstvom dr. Matjaža Leskovarja z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" ter dr. Erika de Malmazeta z EDF. Parna eksplozija se lahko razvije med težko nesrečo v jedrski elektrarni, ko pride staljena reaktorska sredica v stik z vodo.

Slika

Raziskovalca dr. Tomaž Rijavec in dr. Aleš Lapanje z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" sta odkrila popolnoma nov koncept sodelovanja med alpskimi pionirskimi rastlinami in rizosfernimi bakterijami na podlagi bakterijske sinteze vodikovega cianida (HCN). S tem konceptom sta zavrnila prvotno hipotezo, ki je že več kot 40 let v veljavi. V novem konceptu HCN ne deluje kot biokontrolno sredstvo, ampak je vključen v geokemične procese v substratu (npr. keliranje kovin); tako neposredno povečuje razpoložljivost fosfata. Delo z naslovom Hydrogen Cyanide in the Rhizosphere: Not Suppressing Plant Pathogens, but Rather Regulating Availability of Phosphate sta objavila v prestižni reviji Frontiers in Microbiology.

Slika

Prof. dr. Jean-Marie Dubois, profesor Emeritus CNRS in sodelavec Instituta »Jožef Stefan«, je v Sanyi na kitajskem otoku Hainan prejel prestižno nagrado »Frey Award for Leadership in development new technologies that contribute to a global sustainable development in the environment, economy and social points of view”. Ob tej priložnosti je bil v njegovo čast organiziran “Dubois International Symposium on Sustainable Complex Metallic Systems”, kjer so vrhunski strokovnjaki s področja kompleksnih kovinskih zlitin predstavili svoje najnovejše dosežke, prof. Lenarčič pa je plenarno predavanje »Comitted to Discovery« posvetil svojemu sodelavcu Duboisu. Fray Award je do sedaj za znanost prejelo osem vrhunskih znanstvenikov, med njimi dva Nobelova nagrajenca, Negishi l. 2010 in Shechtman l. 2011, oba za kemijo.

Slika

V Cankarjevem domu so 21. novembra 2016 podelili 13 letošnjih najbolj prestižnih slovenskih nagrad in priznanj v znanosti. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev je dobil doc. dr. Jernej Fesel Kamenik z Instituta »Jožef Stefan« in Univerze v Ljubljani. Znanstveno delo dr. Fesel Kameniika sega na področje teoretske fizike osnovnih delcev, izjemno mednarodno odmevnost pa je dosegel z raziskavami na področju tvorbe kvarkov t in anti-t, izmerjenih v eksperimentih na trkalnikih Tevatron in LHC, ter z interpretacijo nekaterih redkih razpadov mezonov B in D, izmerjenih v eksperimentih Belle, BaBar in LHCb. Dobitnika najpomembnejših Zoisovih nagrad za življenjsko delo sta akad. prof. Branko Stanovnik in akad. prof. dr. Uroš Skalerič.

Slika

Sredi novembra 2016 je na Institutu »Jožef Stefan« potekal prvi sestanek partnerjev mednarodnega projekta LIVE_FOR (Criminal Justice Access to Digital Evidences in the Cloud – LIVE_FORensic), ki ga financira DG Justice Evropske komisije. Projekt koordinira Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta »Jožef Stefan«. Cilji projekta so razvoj in raziskave novejših metod digitalne forenzike za potrebe računalništva v oblaku in izobraževanje ciljnih skupin, ki izvajajo postopke za pridobivanje čezmejnih digitalnih dokazov in pričevanj. Predvidene raziskave so usmerjene v reševanje perečih problemov s področja kibernetske kriminalitete in uveljavitve Direktive 2014/41/EU. Partnerji projekta so univerze iz Belgije (Vrije Universiteit v Bruslju), Španije (UPC iz Barcelone in Universidad autonoma iz Madrida), Nemčije (Fachhochschule Albstadt iz Sigmaringena) in Češke (Masarykova univerza iz Brna).

Slika

Revija Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America je objavila članek Working stroke of the kinesin-14, ncd, comprises two substeps of different direction, sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Andreja Vilfana v sodelovanju s skupinama iz Dresdna in Varšave. Molekulski motorji, kot so miozin, kinezin in dinein pretvarjajo kemijsko energijo v mehansko delo, opravljeno ob vzdolžnem gibanju po citoskeletnih filamentih. V mnogih primerih se zaradi navora filamenti gibljejo tudi sučno. Članek poroča o meritvah na kinezinu-14, motorju udeleženemu pri celični delitvi. Z opazovanjem translacije in rotacije v različnih kemijskih razmerah lahko z uporabo teoretičnega modela lahko rekonstruiramo delovni cikel motorja. Rezultati so vzorčen primer, kako lahko iz meritev na večjem ansamblu določimo lastnosti posamične molekule.

NAPOVEDNIK

Koledar prireditev

Slika

KOLOKVIJI

Program - Prireditve

Vabljeni

SPOROČILA

Dovolite nam, da pomagamo Sloveniji na poti v lepšo prihodnost! - Odprto pismo naših raziskovalcev predsedniku vlade dr. Miru Cerarju o zaskrbljujočih razmerah v znanosti (2. junij 2016)


PROJEKTI

ZAPOSLITVE

Objave

Pišite nam

ŠTUDIJ

MPŠ

MEDNARODNA PODIPLOMSKA ŠOLA JOŽEFA STEFANA v sodelovanju z INSTITUTOM "JOŽEF STEFAN" razpisuje vpis na
doktorski in magistrski študij.

DOSEŽKI

Arhiv

Dosežki

TISKANE NOVICE

Tiskane novice IJS

Slike

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike