V ugledni znanstveni reviji ACS Nano je izšel članek sodelavke Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Brigite Rožič Oriented Gold Nanorods and Gold Nanorod Chains within Smectic Liquid Crystal Topological Defects. Zlate nanopalčke so pritegnile veliko zanimanje zaradi njihovih edinstvenih optičnih lastnosti, ki temeljijo na lokalizirani površinski plazmonski resonanci in zaradi možnosti njihove uporabe. Vendar je za maksimalno učinkovitost uporabe pomembno, da so zlate nanopalčke dobro urejene. B. Rožič je skupaj s kolegi iz Francije, Nemčije in ZDA med prvimi pokazala, da je mogoče s smektičnimi tekočekristalnimi defekti doseči organizacijo zlatih nanopalčk različnih velikosti v urejene superstrukture in s tem dobiti učinkovit nov plazmonski sistem. Slednje še dodatno razširi možnosti uporabe zlatih nanopalčk, npr. v optiki in fotoniki.

Izobraževanja Evropski energetski menedžer EUREM, ki ga organizira Center za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan", je uspešno končala že deseta generacija slušateljev. Skupno je tako v Sloveniji že 212 energetskih menedžerjev z mednarodnim certifikatom EUREM. O vedno večjem pomenu znanja in usposabljanja na tem področju sta udeležencem na podelitvi spričeval 21. junija 2017 spregovorila državni sekretar mag. Klemen Potisek in direktor IJS prof. dr. Jadran Lenarčič. Letošnje naloge slušateljev so pokazale na veliko ekonomsko zanimivih projektov za izkoriščanje odvečne toplote v industriji in stavbah, predstavljenih pa je bilo tudi več naprednih domačih rešitev za učinkovito upravljanje in ciljno spremljanje rabe energije z velikim tržnim potencialom za uporabo v vseh sektorjih.

Na IX. mednarodnem forumu »ATOMEXPO-2017«, ki je potekal v Moskvi med 19. in 21. junijem 2017, sta prof. dr. Leon Cizelj, predsednik združenja ENEN in vodja Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«, in dr. Iurii Seleznev, rektor ROSATOM-CICE&T, podpisala Memorandum o razumevanju za obnovitev uspešnega sodelovanja med organizacijama, ki se je pričelo leta 2010. Sodelovanje določajo projekti ENEN in Rusije, namenjeni usklajevanju izobraževanja in usposabljanja med ruskimi in evropskimi ponudniki ter med Rusko federacijo in državami Evropske unije, ki so prejele rusko jedrsko tehnologijo. Sedaj je v zaključni fazi realizacije drugi projekt ENEN-RU II, ki se je začel leta 2014, realizacija tretjega projekta ENEN-RU III pa naj bi se začela prihodnje leto.

Mladi raziskovalec Jan Ravnik z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je pod mentorstvom prof. dr. Dragana D. Mihailovića na mednarodni konferenci PIPT6 sredi junija v Sendaiu na Japonskem prejel nagrado za najboljši raziskovalni poster na temo fotoinduciranih faznih prehodov. Na posterju je predstavil meritve in matematični model časovnega razvoja topološkega faznega prehoda v skrito kvantno stanje v tantalovem disulfidu. Izmerjen čas prehoda v novo stanje je 450 fs. Raziskave novih stabilnih neravnovesnih stanj so izjemnega pomena za razvoj hitrejših in energijsko učinkovitejših spominskih elementov. Na omenjeni konferenci je bil poster mladega raziskovalca izbran za enega najboljših izmed štiridesetih posterjev razstavljalcev s celega sveta.

Dr. Martinu Štefaniču z Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" je Evropska komisija podelila Pečat odličnosti (Seal of excellence) za predlog projekta z naslovom NanoDryCell v okviru Marie Skłodowske-Curie Action Individual Fellowship. Prijava projekta je bila ocenjena najvišje od vseh slovenskih in je dobila oceno 90,2 %. Cilj projekta je razvoj nanobiotehnologije, ki bi omogočala dolgoročno shranjevanje človeških matičnih celic pri sobni temperaturi. Le-te bi uporabili za izboljšanje uporabnosti in učinkovitosti zdravljenja z matičnimi celicami v medicini. Projekt vključuje uporabo naprednih biokompatibilnih nanodelcev in metodo liofilizacije za dolgoročno biostabilizacijo celic v posušenem stanju.

Doc. dr. Andraž Kocjan, sodelavec Odseka za nanostrukturne materiale, Instituta »Jožef Stefan«, je v sodelovanju z Department of Materials and Environmental Chemistry Univerze v Stockholmu v ugledni reviji Scientific Reports, ki je prosto dostopna na Nature.com, objavil odkritje postopka hitrega sintranja keramike ZrO2. Pokazali so edinstven mehanizem zgoščevanja keramike ZrO2 med izredno hitrim segrevanjem brez delujočega zunanjega tlaka na račun združevanja in premikanja nanodelcev. Podobne interakcije nanodelcev so bile že evidentirane na primer pri postopkih nukleacije in rasti kristalitov v koloidnih sistemih. Preurejanje nanodelcev v keramičnem oblikovancu pa namesto temperaturno aktivirane difuzije atomov med njimi zagotovi hitro sintranje nanokeramike ZrO2 v samo 2 minutah pri temperaturi 1 300 °C.