V prizadevanjih za blaženje podnebnih sprememb, si je EU zadala številne cilje na področjih zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, rabe energije in obnovljivih virov energije. Slovenija je svoje cilje in ukrepe za njihovo doseganje zapisala v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN). Glavne ugotovitve izvajanja NEPN v preteklih dveh letih so bile v okviru pripravljalnih delavnic za Podnebno ogledalo 2025 in Energetsko ogledalo 2025, ki sta na Institutu "Jožef Stefan" v organizaciji Centra za energetsko učinkovitost potekali 14. in 21. oktobra 2025, predstavljene skupno več kot 100 udeležencem. Izpostavljeni so bili številni dosežki, pa tudi izzivi izvajanja načrtovanih aktivnosti, ki pogosto zahtevajo usklajeno sodelovanje več sektorjev. Pri pripravi vsebin so bili vključeni tudi strokovnjaki PNZ, Gozdarskega inštituta Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije in Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Še enkrat najlepša hvala vsem udeleženim za aktivno sodelovanje in živahne razprave.

16. in 17. oktobra 2025 je Dan odprtih vrat superračunalniških centrov pritegnil več kot 700 obiskovalcev na različnih lokacijah po Sloveniji. Skoraj polovica se jih je odločila za ogled računalniškega centra IJS na Teslovi, kjer so si udeleženci po predstavitvi najsodobnejših tehnologij, ki z analizami, simulacijami ter umetno inteligenco spreminjajo svet, lahko ogledali kar štiri sisteme: Arnesov superračunalnik, ki je trenutno drugi v državi, osrednji sistem IJS NSC ter sistema Odseka za teoretsko fiziko in Odseka za eksperimentalno fiziko delcev. Ogled centrov so pripravile tudi druge članice konzorcija SLING: Fakulteta za informacijske študije Novo Mesto, Kemijski inštitut v Ljubljani in podjetje Arctur v Novi Gorici; v Novem mestu je bila organizirana tudi interaktivna delavnica Reševanje težkih računskih problemov s superračunalnikom in kvantnim računalnikom na Znanstvenem in tehnološkem središču Rudolfovo. Ena najprivlačnejših točk ostaja vsako leto ogled najmočnejšega sistema v Sloveniji: EuroHPC Vega na IZUM v Mariboru.

Dan pred obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Sloveniji, 20 oktobra 2025, je francoska delegacija pod vodstvom generalnega direktorja EDF (Électricité de France) g. Bernarda Fontane obiskala Reaktorski infrastrukturni center Instituta "Jožef Stefan". Uvodoma je direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj predstavil delovanje inštituta, dr. Anže Jazbec in prof. dr. Luka Snoj pa sta delegacijo, v kateri so bili tudi Anne Falchi, vodja oddelka za poslovni razvoj za Slovenijo v EDF, Thierry Salmon, francoski svetovalec za jedrsko energijo za Bolgarijo, Slovenijo, Romunijo in Ukrajino ter Sarah Trudelle, atašejka za znanstveno in univerzitetno sodelovanje na Francoskem inštitutu na francoski strani ter prof. dr. Boštjan Končar in prof. dr. Igor Lengar na strani IJS, popeljala tudi v komandno sobo in na reaktor ter predstavila številne projekte in sodelovanja. Bernard Fontana je bil navdušen nad strokovnostjo in profesionalnostjo sodelavcev IJS, obe strani pa sta se strinjali, da je možnosti za krepitev sodelovanja veliko.

Na dvodnem obisku Instituta "Jožef Stefan" se je mudila delegacija Avstrijskega Inštituta za Tehnologijo AIT, ki je največja avstrijska raziskovalna in tehnološka organizacija, v kateri 1527 zaposlenih dela na ključnih infrastrukturnih vprašanjih prihodnosti. Uvodoma sta delovanje in posebnosti predstavila direktorja obeh inštitutov, dr. Brigitte Bach in prof. dr. Leon Cizelj, sledile so predstavitve posameznih področij IJS oz. centrov AIT, v zanimivi razpravi pa so tako vodstvi inštitutov kot posamezni raziskovalci izmenjali primere dobrih praks in možnosti za sodelovanje. Drugi dan so bile v osredju konkretnejše predstavitve posameznih projektov znotraj področij kibernetska varnost, kadrovska in karierna politika in enakost spolov, zdravje in biokemija, energija, materiali in tehnologija baterij, podpora tehnologijam in inovacijam ter industrija 4.0 in mobilnost. V zaključku sta delegaciji preučili predloge za nadaljnje sodelovanje med inštitutoma. Ker je Institut "Jožef Stefan" po velikosti zelo podoben AIT, si želi sodelovanja z avstrijskimi kolegi tudi v prihodnje.

V Centru Rog so 14. oktobra 2025 razglasili prejemnice in prejemnike najvišjih državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Med njimi sta dva sodelavca Instituta "Jožef Stefan". Doc. dr. Matjaž Humar prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe. Matjaž Humar je s svojo skupino raziskovalcev kot prvi na svetu razvil izjemno občutljive laserje iz milnih mehurčkov in laserje, ki so jih vgradili v žive celice. Prav tako je prvi na svetu ustvaril prepletene fotone v tekočih kristalih, ki omogočajo, da lahko kvantne lastnosti svetlobe prvič spreminjamo z električnim poljem – podobno kot pri LCD zaslonih. Prof. dr. Andrej Zorko pa prejme Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov. Andrej Zorko s svojimi številnimi prelomnimi odkritji novih kvantnih stanj in pojavov postavlja smernice razvoja hitro razvijajočega se znanstvenega področja kvantnih materialov. Slavnostna podelitev bo na predvečer dneva znanosti, v nedeljo, 9. novembra 2025, ob 20.00 v Cankarjevem domu. Video

Na Brdu pri Kranju so 10. oktobra 2025 podelili Blinčeve nagrade za izjemne znanstvene dosežke na področju fizike za leto 2025. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejela dr. Zala Lenarčič, raziskovalka na Institutu "Jožef Stefan", ki se uveljavlja kot ena najbolj prodornih teoretičnih fizičark mlajše generacije. Blinčevo nagrado za vrhunski enkratni dosežek je prejel prof. dr. Andrej Zorko, raziskovalec na Institutu "Jožef Stefan" in na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je s sodelavci prvi eksperimentalno dokazal obstoj Isingove kvantne spinske tekočine v novem materialu s trikotno spinsko mrežo. Blinčevo nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Marko Robnik, ustanovitelj in dolgoletni direktor Centra za uporabno matematiko in teoretično fiziko (CAMTP) Univerze v Mariboru. Njegov znanstveni opus zaznamujejo pionirske raziskave na področju kvantnega kaosa, vključno z uvajanjem matematičnih modelov za preučevanje prehoda med kaotičnimi in regularnimi dinamičnimi sistemi, študijami anti-unitarnih simetrij in vpliva tuneliranja v faznem prostoru. Čestitamo!