Sodelavke in sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale so pridobili projekt razvoja inovativnih tehnologij »waste-to-value«, ki bo prispeval k trajnostni reciklaži redkih zemelj in večvrednostnemu recikliranju magnetov. Cilj projekta je odpadke, ki vsebujejo redke zemeljske elemente (REE), preoblikovati v visoko zmogljive Nd-Fe-B magnete, namenjene tudi potrebam elektromobilnosti. Projekt bo usmerjen v razvoj učinkovitih postopkov za klasifikacijo in ekstrakcijo redkih zemelj, pridobivanje kovinskih predhodnikov visoke čistosti ter oblikovanje magnetov naslednje generacije. S tem bo prispeval k učinkovitejši rabi surovin, zmanjševanju količine odpadkov in razvoju trajnostnih rešitev na področju naprednih materialov. Skupna predvidena vrednost znaša 8.069.708 evrov, od tega je predvidenih 4.999.305,75 evra sofinanciranja. Operacija je bila izbrana na javnem razpisu »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3–6)«. Delno jo financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračun Republike Slovenije.

Biofilmi, organizirane mikrobne združbe, so pogosto skriti vzrok ponavljajočih se okužb pri ljudeh in živalih ter kontaminacij pri pridelavi hrane in zdravil. Ker se te združbe razraščajo v 3D-strukture, je mikroskopija za njihovo raziskovanje vse pomembnejša, obdelava podatkov pa zahteva multidisciplinarno znanje. Na IJS so raziskovalke in raziskovalci odsekov za biotehnologijo, tehnologije znanja ter fiziko trdne snovi razvili novo orodje za analizo slik biofilmov, imenovano MicroICS - trenutno edino orodje, ki povezuje analizo konfokalnih fluorescenčnih slik biofilmov s strojnim učenjem. Sestavljeno je iz treh modulov: prvi slike pretvori v kvantitativne strukturne značilke, drugi nauči modele, kako se te značilke povezujejo z biološkim kontekstom, tretji pa naučene modele uporabi za napovedovanje in razvrščanje novih slik. Orodje je namenjeno raziskovanju povezav med 3D-strukturo biofilmov in njihovo funkcijo, je odprtokodno in na voljo raziskovalcem za nadgradnjo in razširjanje. Članek o razvoju in funkcionalnostih je bil objavljen v ugledni reviji npj Biofilms and Microbiomes.

Na Brdu pri Kranju je 11. septembra 2026 potekala konferenca Evolucija.AI 2026, osrednji slovenski dogodek, namenjen razvoju in odgovorni uporabi umetne inteligence, na katerem se je zbralo prek 550 predstavnikov podjetij, raziskovalnih organizacij, javnega sektorja in ponudnikov tehnologij. Med številnimi nastopajočimi so bili tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan". V ospredju so bila vprašanja, ki bodo pomembno zaznamovala prihodnja leta: kako umetno inteligenco prenesti iz prototipov v produkcijo, kako graditi zaupanja vredne in varne rešitve, kako povezati tehnologijo z organizacijskimi spremembami, kako krepiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kako zagotoviti, da bo umetna inteligenca služila človeku, podjetjem in družbi. UI ni več vprašanje prihodnosti, ključno je, kako jo iz poskusov prenesti v varno, sistematično in merljivo uporabo. Konferenco je organiziral Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije, ki ga vodi GZS, v sodelovanju s Slovensko tovarno umetne inteligence, ki sodeluje kot infrastrukturni in programski partner.

V Portorožu je med 7. in 10. septembrom 2026 potekala mednarodna, že 35. konferenca NENE, ki jo je organiziralo Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije v sodelovanju z Izobraževalnim centrom za jedrsko tehnologijo (ICJT) Instituta "Jožef Stefan". V ospredju dogajanja poleg vabjenih in strokovnih predavanj sta bili okrogli mizi o vlogi raziskovalnih reaktorjev pri razvoju prihodnjih jedrskih tehnologij ter o vključujočem upravljanju slovenskega jedrskega programa in pomenu sodelovanja različnih deležnikov pri njegovem oblikovanju. Podeljena je bila tudi nagrada za najboljši poster, ki so jo prejeli sodelavci Odseka za reaktorsko fiziko Blaž Lepovšček, dr. Anže Pungerčič in prof. dr. Luka Snoj za prispevek »Neutronic Characterisation of a Reconfigurable Reflector for the VERONICA Multi-Purpose Research Reactor«. Nagrado mladim avtorjem sta prejeli Nazia Rahim Ananya in Katerina Paskova. Konferenca NENE 2026 je tako ponovno potrdila pomen mednarodnega sodelovanja, izmenjave znanja in vključevanja mladih strokovnjakov v jedrsko skupnost.

3. septembra 2026 je Reaktorski center Instituta "Jožef Stefan" obiskala delegacija Ministrstva za okolje in prostor pod vodstvom ministrice mag. Polone Rifelj. Uvodoma ji je direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj predstavil interdisciplinarno delovanje inštituta, s poudarkom na področjih, ki so povezana s prenosom vrhunskega znanstvenoraziskovalnega znanja v okoljske, podnebne in energetske politike države. Kot prednostne izzive inštituta je izpostavil administrativne razbremenitve, pomoč pri pripravi in izvedbi večjih investicij, podporo raziskovalnemu proračunu za obdobje 2028–2034 in možnost posebnega statusa IJS. V ospredju pogovorov so bili prenos znanstvenih spoznanj v pripravo javnih politik, razvoj inovativnih rešitev za zeleni prehod, učinkovite rabe (jedrske) energije in prehrane ter krepitev odpornosti družbe in okolja na podnebne spremembe. Srečanje je potrdilo pomen tesnega sodelovanja, saj ima prav Institut "Jožef Stefan" na vseh omenjenih področjih močne znanstvene osnove za trajen sistem Slovenije, ki bi povezoval okolje, izpostavljenost, občutljivost in zdravje.

V Evropskem parlamentu v Bruslju je 2. septembra 2026 potekal zaključni dogodek projekta euROBIN, na katerem so predstavili evropsko odličnost na področju robotike in razpravljali o tem, kako znanstveno vodstvo pretvoriti v globalno industrijsko konkurenčnost. Na predstavitvi 15 najsodobnejših evropskih robotov je sodelovala tudi ekipa Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Aleša Udeta. Predstavila je dvoročno robotsko celico, namenjeno uporabi v različnih industrijskih procesih. Robot s pomočjo umetne inteligence, vida in zaznavanja sil prilagaja svoje gibanje predmetom, s katerimi dela. Uporaben je predvsem pri delu z občutljivimi ali nepredvidljivimi predmeti, denimo kabli in elektronskimi komponentami. V Bruslju je za prikaz svojih sposobnosti tanek kabel napeljal v obliki napisa EU. Na dogodku so predstavili še robote za pomoč pri vsakodnevnih opravilih ter rešitve za logistiko, med njimi dron za dostavo zdravil v izrednih razmerah. Evropa ima na področju robotike veliko znanja, vendar ga mora ob ustreznem financiranju čim prej prenesti v konkretne aplikacije.