Institut "Jožef Stefan" je 6. oktobra 2026 obiskala ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič, ki si je ogledala Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko ter se udeležila konference Demografske in družinske analize. Sprejela jo je pomočnica direktorja dr. Romana Jordan, ki je poudarila, da je Institut že desetletja prostor, kjer se srečujejo najnaprednejša znanost, vrhunska tehnologija in globoko razumevanje procesov, ki oblikujejo našo prihodnost. “Zato ni naključje, da prav tukaj, v okviru multikonference Informacijska družba 2026, odpiramo eno pomembnejših vprašanj našega časa — vprašanje demografskih sprememb. Kot raziskovalna institucija na demografske spremembe ne moremo gledati zgolj kot na neizogibno krizo. Naša dolžnost je, da nanje gledamo kot na izziv, ki zahteva sistemske, inovativne in znanstveno podprte rešitve.” Ministrica Mateja Ribič je demografsko politiko predstavila skozi štiri stebre: podpora družinam, opolnomočenje mladih, aktivno in dostojanstveno staranje ter upravljanje migracij in pomanjkanja delovne sile.

S 1. oktobrom 2026 sta dr. Tadej Novak in doc. dr. Miha Muškinja z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS prevzela pomembni vodstveni funkciji v mednarodni raziskovalni kolaboraciji ATLAS v CERN-u. Dr. Tadej Novak bo prevzel dveletni mandat koordinatorja skupine za načrtovanje analiz (Analysis Model Group – AMG), ki je odgovorna za razvoj, optimizacijo in standardizacijo postopkov, podatkovnih formatov in programske opreme in orodij, na katerih temeljijo vse fizikalne analize v eksperimentu ATLAS. Doc. dr. Miha Muškinja bo v dveletnem mandatu vodil skupino za fizikalno modeliranje (Physics Modelling Group – PMG), ki skrbi za centralno simulacijo vseh fizikalnih procesov, ki lahko nastanejo pri trkih protonov s protoni. Imenovanje dveh slovenskih raziskovalcev na tako vidni koordinacijski mesti pomeni izjemno priznanje za njuno dosedanje strokovno delo ter dodatno potrjuje vrhunsko usposobljenost in mednarodni ugled slovenske raziskovalne skupine Instituta "Jožef Stefan" v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev.

Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj je 1. oktobra 2026 na posvetu Združenja bank Slovenije z naslovom Trajnostni prehod v vlogi varnosti in prihodnosti predstavil možnosti za energetsko varnost (odpornost) v novi geopolitični realnosti. Trajnostni prehod postaja eno ključnih vprašanj Evrope, povezuje strokovnjake s področij podnebnih sprememb, energetike, gospodarstva in financ ter vzpostavlja pomembno vlogo bank pri podpori trajnostnemu prehodu. Geopolitične napetosti in energetska negotovost poudarjajo pomen naložb v energetsko in snovno učinkovitost, krožno gospodarstvo ter zanesljivo oskrbo z energijo, ob hkratnem zmanjševanju odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv. Razprave so povezale vprašanja energetske varnosti, podnebnih in okoljskih tveganj, nadzorniških pričakovanj ter konkretnih izzivov, s katerimi se pri prehodu srečujejo podjetja in posamezniki. Posvet je poudaril pomen sodelovanja finančnega sektorja, gospodarstva in javnih institucij pri ustvarjanju pogojev za varen, konkurenčen in trajnosten razvoj.

Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij, ELME in SVPIS so 30. septembra 2026 na Reaktorskem centru IJS organizirali 13. primerjalne meritve hitrosti doze PRIMER DOZA. Namen vaje je, da se organizacijam in posameznikom iz Slovenije in tujine, ki z merilniki hitrosti doze opravljajo najrazličnejše meritve, omogoči preizkušanje znanja in opreme pri različnih nalogah s področja detekcije radioaktivnih virov, izmenjavo izkušenj ter z medsebojno primerjavo rezultatov nadgradnjo znanja in delovnih postopkov. Letos se je vaje udeležilo več kot 70 predstavnikov iz 23 različnih organizacij iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Češke. Poleg IJS so sodelovali tudi predstavniki ARAO, Slovenske vojske, IRB, IMI, Ekoteh, SURO, gasilskih enot širšega pomena in drugih organizacij. Naloge na vaji so obsegale terenske meritve hitrosti doze v poljih virov Cs-137 in Am-241 z ročnimi merilniki, meritve hitrosti doze za določitev lege vira, skritega v cevi, določanje lege in števila virov, skritih v sodih, ter kartiranje hitrosti doze na območju s simulirano radioaktivno kontaminacijo.

Kiralnost, elastičnost in vpliv omejene geometrije lahko v kiralnih feroelektričnih nematskih tekočih kristalih privedejo do spontanega nastanka kompleksnih struktur električne polarizacije. Raziskovalke in raziskovalci Odseka za kompleksne snovi (F7) in Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" so skupaj s sodelavci z Univerze v Baskiji in Univerze v Leedsu pokazali, kako omenjeni trije mehanizmi skupaj prispevajo k transformaciji iz začetnega homogenega stanja v stanje z raznolikimi urejenimi strukturami. V novi študiji, objavljeni v reviji Advanced Materials, so raziskovalci pokazali, da lahko v omejenih geometrijah perioda zavite strukture odstopa od ravnovesne periode materiala. Blizu faznega prehoda v helikonično polarno fazo se v tem primeru pojavijo periodične nestabilnosti. V bližini prehoda se upogibna elastična konstanta tekočega kristala zmanjša. Naravna težnja materiala po zviti strukturi in zmanjšana upogibna elastičnost v omejeni geometriji skupaj privedeta do nastanka periodičnih struktur električne polarizacije.

30. septembra 2026 so na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL slovesno obeležili uradni začetek delovanja slovenske enote v okviru vseevropske mreže odličnosti na področju umetne inteligence ELLIS (European Laboratory for Learning and Intelligent Systems). ELLIS je vseevropska mreža odličnosti na področju umetne inteligence, ki temelji na strojnem učenju kot gonilu sodobne umetne inteligence. Njen cilj je zagotoviti trajno mednarodno vodilno vlogo »umetne inteligence, narejene v Evropi«, kar poskuša doseči s povezovanjem najboljših raziskovalcev in z gradnjo raziskovalnega laboratorija, ki deluje v več središčih hkrati. Poslanstvo slovenske enote je oblikovati slovenski večcentrični virtualni raziskovalni laboratorij za umetno inteligenco. »Pridružitev mreži ELLIS je za slovensko skupnost raziskovalcev umetne inteligence pomemben mejnik. Potrjuje kakovost dela, ki ga v Sloveniji opravljamo že desetletja, in nam odpira vrata v najmočnejšo evropsko raziskovalno mrežo na tem področju,« je poudarila prof. dr. Nada Lavrač, direktorica enote z Instituta "Jožef Stefan".