Na strokovni misiji za pripravo novega Ekonomskega pregleda za Slovenijo je bila delegacija OECD, ki se je med 8. in 12. decembrom 2025 srečala s predstavniki ministrstev in s predstavniki različnih agencij in drugih organizaciji. Ker bo v letu 2025 Ekonomski pregled vseboval tudi posebno poglavje o umetni inteligenci, ki se nanaša na nacionalno AI strategijo, raziskovalno infrastrukturo, veščine, regulacijo in uporabo AI v gospodarstvu ter javnem sektorju, sta predstavnika OECD Jan Stráský in Martin Borowiecki skupaj s Petrom Ješovnikom in Jano Poljak z Ministrstva za finance obiskala tudi Institut "Jožef Stefan". Predstavniki E odsekov Instituta pod vodstvom Marka Grobelnika so predstavili delo in napore IJS na prednostnih področjih AI raziskav, prenosa znanja v gospodarstvo, dostopa do podatkov, AI infrastrukture in uvajanje AI v podjetjih. Predstavnice in predstavniki IJS so potrdili osrednjo vlogo pri razvoju in raziskavah umetne inteligence v Sloveniji in verjetno bo IJS obiskala tudi misija na višji ravni v marcu prihodnje leto.

V Sloveniji je bila na obisku delegacija Parlamentarne skupine prijateljstva Alžirija-Slovenija alžirske Narodne skupščine. Delegacijo pod vodstvom Marie Amraoui je spremljala veleposlanica Ljudske demokratične republike Alžirije v Sloveniji Sabrina Kaci-Bey. Med številnimi obiski podjetij in ministrstev si je alžirska stran v misli po krepitvi sodelovanja med državama tudi na področju umetne inteligence in visokih tehnologij želela obiskati Institut "Jožef Stefan". Uvodoma jih je sprejel direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj, ki je predstavil delovanje, interdisciplinarnost in mednarodno umeščenost inštituta. V nadaljevanju pa so si gostje ogledali tudi Odsek za sisteme in vodenje pod vodstvom dr. Gregorja Dolanca ter predstavitev področja vodikovih tehnologij. Dr. Dolanc je predstavil novo pilotno napravo Hyper, ki je bila skupaj s Kemijskim inštitutom v okviru projekta EU Horizon Europe zasnovana prav za prikaz tehnologije proizvodnje vodikovega peroksida z uporabo električne energije iz obnovljivih virov.

Sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" dr. Denis Golež je s projektom »Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih« uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev samostojne raziskovalne kariere. Dr. Golež je evropsko komisijo navdušil s svojim inovativnim znanstvenim predlogom in za svoj petletni projekt pridobil 2 milijona evrov. Osrednja ideja je razviti novo orodje za sistematično iskanje stabilnih kvantnih stanj, ki bi bila brez zunanjega poganjanja nestabilna. »V projektu želimo ustvariti nekakšen zemljevid, ki bi nas vodil do novih kandidatov takšnih stanj. Teoretične napovedi bomo preverjali na kvantnih materialih in simulatorjih s potencialom za nove kvantne tehnologije, kot so zelo hitra elektronska stikala, alternative laserjem ali kvantni spomin,« razloži dr. Denis Golež. Za Institut "Jožef Stefan" je to skupno štirinajsti ERC projekt in ob treh projektih za presojo inovacijskega potenciala skupno enajsti raziskovalni ERC projekt. Dr. Golež bo projekt vodil na gostiteljski ustanovi Institutu "Jožef Stefan" in v partnerstvu z UL FMF.

Institut "Jožef Stefan" je skupaj z Nuklearno elektrarno Krško (NEK) sodeloval pri vaji kibernetske varnosti KiVA2025, ki jo je 3. decembra 2025 izvedla Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. Vaja je preverjala pripravljenost jedrskega sektorja na kibernetske incidente ter usklajenost odzivanja med ključnimi institucijami. Letošnja vaja KiVA2025 je bila zasnovana kot teoretična vaja, namenjena preverjanju odločanja, koordinacije in komunikacije med deležniki. Vaja je omogočila celovito oceno pripravljenosti in usklajenosti delovanja v primeru kibernetskega incidenta, ki zahteva hiter, zanesljiv in učinkovit odziv. Kot vadbenci so v dveh skupinah sodelovali predstavniki NEK in IJS, ki v vsakodnevnem delu zagotavljajo visoko raven kibernetske varnosti v jedrskem sektorju. Ta sestava je predstavljala dragoceno in redko priložnost za izmenjavo znanj ter pogledov na kibernetsko varnost z obeh vidikov. Z uspešno izvedbo vaje KiVA2025 je Slovenija ponovno potrdila zavezanost k stalnemu izboljševanju kibernetske varnosti v jedrskih in sevalnih objektih ter h krepitvi sodelovanja med relevantnimi institucijami.

V zadnjih mesecih leta 2025 poteka nadgradnja osrednje komponente Tandemskega ionskega pospeševalnika Tandetron, ki je srce infrastrukturnega raziskovalnega Mikroanalitskega centra v okviru Infrastrukturnega programa Instituta "Jožef Stefan". Priprave za nadgradnjo so bile temeljite in so potekale zadnjih nekaj mesecev, po montaži pa bo ione elektrostatsko pospeševal usmernik z napetostjo do tri milijone voltov. To pomeni 50‑odstotno povečanje napetosti v primerjavi z obstoječim sistemom ter odpira raziskovalcem čisto nova področja raziskav. Tandemski ionski pospeševalnik Tandetron je edini raziskovalni pospeševalnik v državi, od leta 1997 je domačim in tujim raziskovalcem omogočal stabilno znanstveno okolje, kar je privedlo do vrhunskih rezultatov in objav. Pospeševalnik je vpet tudi v številne mednarodne konzorcije. Po izjemno uspešnem 28‑letnem delovanju prenova poteka po načrtu, ekipa dobavitelja HVEE z Nizozemske tesno sodeluje z domačimi strokovnjaki. Ionski žarek na nadgrajenem pospeševalniku bo predvidoma raziskovalcem na voljo v začetku leta 2026.

Sodelavec Odseka za inteligentne sisteme in Odseka za fiziko trdne snovi dr. Anton Gradišek je pri založbi Beletrina izdal knjigo Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah. Gradišek je zbral zgodbe o petdesetih posameznicah in posameznikih, ki so kot znanstveniki, pionirji, izumitelji ali raziskovalci vsak na svoj način zaznamovali zgodovino znanosti v Sloveniji. Knjiga je zasnovana na podlagi kolumen, ki jih je Gradišek več let pisal za Novice IJS, v knjigi pa jih je razširil, posodobil, dodal nove zgodbe ter jih povezal z vmesnimi poglavji. Ta govorijo o šolstvu na Slovenskem skozi zgodovino, o pomenu rudnika v Idriji, o razvijajoči se vlogi žensk v znanosti in o začetku univerzitetnega izobraževanja pri nas. »Začel sem z Žigo Zoisom, ker je številka ravno sovpadala s podelitvojo Zoisovih nagrad, nadaljeval z Jožefom Stefanom, potem je pa šlo pogosto čisto po navdihu. O marsikom so že pisali drugi avtorji, tako da sem imel pogosto odlične vire. Nekajkrat pa sem se podal raziskovat tudi primarne vire, denimo v Arhiv Republike Slovenije,« je povedal Gradišek. Izdajo knjige so podprli IJS ter več slovenskih institutov in univerz.