➡ POZIV ZA PREDLAGANJE PROJEKTOV DIREKTORJEVEGA SKLADA ZA LETO 2018 - Poziv

Slika

IOP Physics World je objavil seznam največjih dosežkov na področju fizike v letu 2017. Kot največji dosežek je ocenjeno direktno opazovanje zlitja dveh nevtronskih zvezd z mulitmessenger metodo, na seznamu pa najdemo tudi anizotropijo kozmičnih delcev ekstremnih energij, ki jo je objavila Kolaboracija Pierre Auger. Pri obeh publikacijah so sodelovali raziskovalci z Instituta "Jožef Stefan" (Marko Zavrtanik, Andrej Filipčič) in Univerze v Novi Gorici (Gašper Kukec Mezek, Ahmed Saleh, Samo Stanič, Marta Trini, Sergei Vorobiov, Lili Yang, Danilo Zavrtanik in Gabrijela Zaharijaš), pri raziskovanju zlitja nevtronskih zvezd pa tudi Andreja Gomboc (Univerza v Novi Gorici) in Drejc Kopač (Kemijski inštitut in Univerza v Ljubljani).

Slika

Univerza v Ljubljani je med 4. in 8. decembrom 2017 praznovala 98 let delovanja, in to že tradicionalno počastila s tednom Univerze. Dogodek na odprtju je bila predstavitev Najodličnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2017. »Na Univerzi v Ljubljani vsako leto zablesti nekaj deset raziskovalnih dosežkov: naj bodo spodbuda vsem raziskovalcem in dokaz, da izpolnjujemo svoje poslanstvo,« je povedal rektor prof. dr. Igor Papič. Med izbranimi sta bila tudi sodelavca Instituta »Jožef Stefan«. Prof. dr. Primož Ziherl je s kolegoma Tomonarijem Dotero in Shinichijem Bekkujem objavil dosežek Heksagonalni kvazikristal na osnovi bronastega števila, v dosežku Možnost za diagnostiko raka pa je med dvanajstimi raziskovalci sodeloval tudi doc. dr. Tomaž Apih. Na podelitvi najvišjih priznanj na slavnostni seji senata Univerze v Ljubljani pa je zlato plaketo prejel tudi prof. dr. Boštjan Golob.

Slika

'EURAXESS – Raziskovalci v gibanju’ je iniciativa Evropske komisije, namenjena spodbujanju mednarodne mobilnosti raziskovalcev, povezovanju akademske sfere in industrijskega sektorja ter vzpostavitvi skupnega evropskega raziskovalnega prostora. Kontaktna točka EURAXESS je tudi Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu ”Jožef Stefan”. Raziskovalcem iniciativa EURAXESS ponuja portal z dostopom do baze prostih delovnih mest za raziskovalce (s strani 4 500 različnih, preverjenih raziskovalnih inštitucij in podjetij), informacije o možnostih financiranja mobilnosti in raziskav iz različnih javnih in zasebnih virov, vpis v bazo iskalcev zaposlitve in brezplačno pomoč ter podporo pri ovirah, ki jih prinaša mobilnost (selitev) v drugo državo z namenom opravljanja znanstveno raziskovalnega dela. V okviru evropske iniciative EURAXESS je nastala tudi brošura.

Slika

Dr. Primož Koželj je na mednarodni konferenci C-MAC Days 2017 v Atenah prejel nagrado za najboljše predavanje v kategoriji mladih znanstvenikov. V vabljenem predavanju je obravnaval magnetizem evtektičnih visokoentropijskih spojin CoCrFeNiZrx in pokazal, da v njih obstaja večkomponentna magnetna struktura kot posledica komplicirane mikrostrukture, ki je sestavljena iz evtektične matrice dveh faz in dendritov. Raziskave so plod dela sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi IJS (P. Koželj, S. Vrtnik, A. Jelen, J. Luzar, A. Kocjan, J. Dolinšek) ter ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL in Instituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter mednarodnega sodelovanja s kolegi na Švedskem (Chalmers University of Technology) in v J. Koreji (Korea Basic Science Institute).

Slika

Ogljikove nanocevke, kjer so osnovni gradniki iz ogljikovih atomov, razporejenih v obliki šesterokotnikov, so verjetno najbolj znane nanocevke. Skupina raziskovalcev iz ZDA, Poljske in Slovenije (Zoran Mazej z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, IJS) je odkrila popolnoma nov tip anorganskih nanocevk. V nasprotju z ogljikovimi nanocevkami so v tem primeru osnovni gradniki kvadrati, sestavljeni iz srebrovih in fluorovih atomov. Če bi posamezno cevko razgrnili, bi bolj spominjala na šahovnico kot na satovje, kot je to v primeru ogljikovih nanocevk. Raziskava je bila objavljena v Dalton Transactions in omenjena na spletnem kemijskem portalu ChemistryViews. Obširnejša eksperimetalna študija, podkrepljena s teoretičnimi izračuni o strukturnih spremembah srebrovega(II) fluorida pod visokimi tlaki (do 40 GPa), je bila objavljena v ločeni publikaciji v Inorganic Chemistry.

Slika

Predstavniki raziskovalnih inštitutov in univerz ne podpirajo predloga zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki je bil v začetku novembra poslan v javno obravnavo. Skupno stališče Instituta »Jožef Stefan«, Kemijskega inštituta, Nacionalnega inštituta za biologijo, Univerze v Ljubljani, Univerze v Novi Gorici in IAS je, da zakon znanstvenega razvoja in raziskovanja ne obravnava v kontekstu celovitega inovacijskega sistema, zmanjšuje avtonomnost raziskovalnih organizacij, predvideva prehod s financiranja programov raziskovalnih skupin na institucionalno financiranje in ne naslavlja investicij v raziskovalno infrastrukturo. Kot je poudaril direktor Instituta »Jožef Stefan«, »zakon sploh ni dodelan, ni bil nikoli prediskutiran niti v delovni skupini niti v širši strokovni javnosti, med raziskovalci in uporabniki.« Zato ustvarjalce zakona pozivajo k dialogu in konstruktivnemu delovanju za znanost.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike