Sašo Gyergyek, Anja Sedminek in Darko Makovec z Instituta "Jožef Stefan" so s sodelavci s Kemijskega inštituta v Chemical Engineering Journal objavili nov znanstveni članek, v katerem predstavljajo inovativen pristop k sintezi amonijaka, ki temelji na magnetnem segrevanju katalizatorja. Avtorji so za potrebe študije razvili z barijem promoviran rutenijev katalizator, ki omogoča hitro proizvodnjo amonijaka po potrebi in se zelo hitro odziva na spremembe doveden električen energije. Pokazali so, da lahko magnetno segrevanje dovaja energijo neposredno na katalitsko aktivna mesta, kar sistemu omogoča, da doseže največjo produktivnost sinteze amonijaka v manj kot desetih minutah. Posebej pomemben rezultat študije je ugotovitev, da lahko aktivna mesta dosežejo za 100 °C višjo temperaturo od izmerjene v plasti katalizatorja. To lokalno pregrevanje pomaga pojasniti tako visoke reakcijske hitrosti kot tudi zelo hiter dinamični odziv sistema. Študija kaže na velik potencial magnetno segrevanih katalitskih sistemov za trajnostne in dinamično upravljane kemijske procese.

Raziskovalci mednarodnega konzorcija Project MinE so v največji dosedanji analizi eksoma pri amiotrofični lateralni sklerozi (ALS) odkrili nove redke genetske dejavnike, povezane s tveganjem za razvoj bolezni. Raziskava, objavljena v reviji Nature Genetics, prinaša pomemben vpogled v genetsko ozadje bolezni. Eksom je tisti del dednega zapisa, ki vsebuje navodila za izdelavo beljakovin, zato pogosto skriva spremembe, pomembne za nastanek bolezni. V raziskavi so analizirali podatke 13.138 bolnikov z ALS in 69.775 kontrol, rezultate pa dodatno potrdili še v neodvisni skupini 4.781 bolnikov in 130.928 kontrol. Med pomembnejšimi izsledki so potrditev gena YKT6 ter dodatna podpora genom HTR3C, GBGT1, KNTC1, ARPP21, DNAJC7 in CFAP410. Raziskava kaže, da je mogoče genetski dejavnik prepoznati pri več kot petini bolnikov z ALS. Med soavtorji študije so tudi slovenski raziskovalci prof. dr. Boris Rogelj z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan", prof. dr. Blaž Koritnik z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in UKC Ljubljana ter prof. dr. Janez Zidar z UKC Ljubljana.

V petek, 3. aprila 2026, je bilo v galeriji Kresija slovesno odprtje razstave o petdesetih letih umetne inteligence v Sloveniji Izvor prihodnosti. Razstava ponuja poglobljen vpogled v pet desetletij razvoja umetne inteligence v Sloveniji ter razkriva bogato domačo tradicijo znanja. Septembra 1970 so trije nedavni diplomanti elektroinženirstva, Iztok Lajovic, Vladislav Rajković in Ivan Bratko obiskali dr. Antona P. Železnikarja na Institutu "Jožef Stefan", kjer so v skromnih podstrešnih prostorih začeli pionirsko raziskovanje umetne inteligence. Zgodovinska pripoved o začetkih tega danes izjemno vplivnega področja je prepletena s spomini pionirjev, kot so Ivan Bratko, Nada Lavrač in Igor Kononenko. Poseben poudarek je na Ljubljanski šoli umetne inteligence, ki temelji na logiki in razložljivosti ter povezuje znanstveno odličnost z uporabnostjo v praksi. Interaktivne postaje obiskovalcem približajo ključna vprašanja razvoja umetne inteligence. Razstava poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in bo na ogled do 3. maja 2026.

Institut "Jožef Stefan" je bil uspešen na razpisu ARIS RRI TRL 3–6; izbran je bil v treh programih – dvakrat v vlogi koordinatorja in enkrat kot partner. Dosežek predstavlja pomemben korak k razvoju naprednih tehnologij na ključnih področjih pametne specializacije S5. Program »Prihajajoče tehnologije za pametne tovarne« bo prejel 8.832.720,83 evra sofinanciranja, program bo koordiniral doc. dr. Gregor Dolanc z odseka E2, sodelovali bodo še odseki E1, F4, F3, K5 in K9. Za drugi program, »Razvoj inovativnih ‘odpadek-v-vrednost’ tehnologij za trajnostno reciklažo redkih zemelj in večvrednostno recikliranje magnetov«, je odobrenih 4.999.305,75 evra sofinanciranja, koordinirala ga bo prof. dr. Kristina Žužek z odseka K7, sodelujejo pa še odseki K1, F3 in K8. IJS je bil uspešen tudi na področju mobilnosti, kjer sodeluje kot partner z odsekoma E2 in E9. Pomembno vlogo pri oblikovanju konzorcijev je imel tudi Center za razvojno inovacijsko partnerstvo (CRIP), ki je spodbujal povezovanje članov in usklajevanje idej med partnerji. Čestitamo!

Na Institutu "Jožef Stefan" so v okviru 34. Dnevov Jožefa Stefana podelili zlate znake Jožefa Stefana. Prejeli so jih dr. Ana Rebeka Kamšek za odmevnost doktorskega dela "Kristalna struktura platinskih in iridijevih nanokompozitnih elektrokatalizatorjev" na predlog mentorja prof. dr. Nejca Hodnika in somentorja prof. dr. Gorana Dražića. Dr. Luka Pavešić je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Vpliv energije Coulombskega odboja na stanja znotraj superprevodne reže" na predlog mentorja prof. dr. Roka Žitka z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Vitjan Zavrtanik je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Nenadzorovane rekonstrukcijske in diskriminativne metode za detekcijo in lokalizacijo površinskih anomalij" na predlog mentorja prof. dr. Danijela Skočaja. Priznanja sta podelila direktor prof. dr. Leon Cizelj in predsednik Odbora za zlati znak prof. dr. Jadran Lenarčič, slavnostni nagovor je imel minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.

V Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" so 24. marca 2026 slovesno zagnali novi tandemski ionski pospeševalnik Tandetron. Gre za edini tovrstni raziskovalni pospeševalnik v Sloveniji, ki z napetostjo do 3 milijonov voltov, kar pomeni kar 50 % povečanje glede na prejšnji sistem, omogoča še natančnejše in naprednejše raziskave na številnih področjih. Direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pomagali pri vzpostavitvi pospeševalnika: »Gre za pomemben korak naprej, ki bo bistveno izboljšal raziskovalne pogoje in odprl nove priložnosti za prihodnost znanosti.« Državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič je poudaril, da je pospeševalnik rezultat dolgoročnega, sistematičnega vlaganja v znanost ter povezovanja raziskovalnih potencialov na nacionalni in evropski ravni. »Takšni projekti raziskovalcem omogočajo postavljanje vedno boljših raziskovalnih vprašanj in s tem napredek znanosti.« Trak ob slovesnem zagonu novega pospeševalnika sta prerezala direktorica Aris Tjaša Dobnik in direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj.