Upravni odbor Instituta "Jožef Stefan" je 18. junija 2026 sprejel Načrt za raznolikost in vključenost 2026–2030, ki predstavlja pomembno vsebinsko in strateško nadgradnjo dosedanjega Načrta za enakost spolov IJS iz leta 2022. Novi načrt ohranja ključna področja enakosti spolov, hkrati pa z uvedbo celostnega intersekcionalnega pristopa širi svoje delovanje na preprečevanje strukturnih neenakosti in zagotavljanje vključenosti tudi na podlagi drugih osebnih okoliščin. Na podlagi analize trenutnega stanja in merjenih metrik načrt sistematično ureja ukrepe v petih ključnih vsebinskih sklopih: Organizacijska kultura (usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja), Vodstveni položaji (večja zastopanost podzastopanih skupin na vodilnih mestih), Karierni razvoj (enakost možnosti pri zaposlovanju in napredovanju), Znanost in raziskovanje (vključevanje vidika spola v raziskovalne vsebine) ter Varno okolje (ukrepi za preprečevanje nadlegovanja, trpinčenja na delovnem mestu ter nasilja na podlagi spola in spolnega nadlegovanja).

Doc. dr. Jan Rozman z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavcema z Univerze v Lizboni in Univerze v Oxfordu v reviji Nature Communications objavil članek Multi-phase field model reveals internal dissipation is crucial for spontaneous hole formation in cell monolayers. S teoretičnim modelom večfaznih polj za opis mehanike enoslojnega tkiva so pokazali, da ima medcelično trenje lahko ključno vlogo pri spontanem nastanku odprtin v tkivu. Medcelično trenje ima podobno vlogo kot viskoznost v tekočini in omogoča nastanek korelacij daljšega dosega pri gibanju celic, kar vodi do bolj urejene dinamike topoloških defektov v tkivu. Tako lahko pari defektov v svoji okolici ustvarijo spiralne tokove, ki povzročijo nastanek odprtine. Rezultati so presenetljivi tudi zato, ker se v mehanskih modelih tkiv s celično ločljivostjo medcelično trenje skoraj vedno zanemari, tako da dinamika teh modelov običajno temelji zgolj na trenju s podlago. Izsledki poudarjajo pomen notranje disipacije pri modeliranju kolektivnega gibanja celic ter ključno vlogo kolektivne dinamike pri ohranjanju celovitosti tkiva.

Dr. Nerea Sebastián z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je prejemnica odmevne nagrade Samsung Prize for Mid Career Achievement, ki jo podeljuje Mednarodno združenje za tekoče kristale, in sicer za njene prispevke k fiziki tekočih kristalov. Nagrado je prejela na nedavni 30. mednarodni konferenci o tekočih kristalih v Quebec Cityu v Kanadi. Nagrada se podeljuje vsaki dve leti dvema najboljšima raziskovalcema na sredini kariere za izkazano znanstveno odličnost na širšem področju znanosti o tekočih kristalih. Od začetka doktorskega študija leta 2008 je dr. Nerea Sebastián pomembno prispevala k razumevanju fizike tekočih kristalov, zlasti na področju na novo odkrite feroelektrične nematske faze. Njene raziskave so pomembno prispevale k razumevanju dielektričnih lastnosti, kontroli polarizacije in nelinearnih optičnih pojavov ter odprle nove možnosti za razvoj fotonskih tehnologij. Poleg raziskovalnega dela dejavno prispeva tudi k mednarodni skupnosti raziskovalcev tekočih kristalov z organizacijo znanstvenih srečanj in drugimi strokovnimi dejavnostmi. Čestitamo!

Sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Luka Pirker je prejel prestižno nagrado Otta Wichterleja, ki jo Češka akademija znanosti podeljuje izjemnim raziskovalkam in raziskovalcem na začetku znanstvene kariere. Nagrada prepoznava mlade znanstvenice in znanstvenike, katerih raziskovalni dosežki že pomembno prispevajo k razvoju njihovih področij in imajo odmev v mednarodni znanstveni skupnosti. Raziskovalno delo dr. Pirkerja je usmerjeno v ultratanke dvodimenzionalne materiale in njihove heterostrukture. Pri raziskavah združuje napredne mikroskopske in spektroskopske tehnike, ki omogočajo opazovanje lastnosti materialov na mikro- in nanoskali. Njegovo raziskovalno delo prispeva k boljšemu razumevanju teh materialov ter odpira nove možnosti za razvoj naslednjih generacij elektronike, senzorjev in fotodetektorjev. Po zaključku študija na UL je Luka Pirker raziskovalno pot nadaljeval na IJS, kjer se je začel ukvarjati z dvodimenzionalnimi materiali in dobil pomemben navdih za svoje nadaljnje delo na tem področju.

Prof. dr. Dragan Mihailović, vodja Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" in direktor Nanocentra, je kot edini Slovenec na razpisu ERC Proof of Concept Grant 2026 prejel sredstva za projekt FEMTOGAPENGINE. Projekt predstavlja revolucionarni, neposredni postopek upravljanja vezij z uporabo femtosekundnih laserskih sunkov za dinamično krmiljenje superprevodnih vezij. Ta patentirana inovacija omogoča oblikovanje superprevodne reže po meri, ustvarjanje energijskih ovir in zbiralnikov kvazidelcev z mikronsko natančnostjo, vse pa je združljivo z industrijskimi standardi. Poleg tega rešitev omogoča krmiljenje v realnem času, torej prilagajanje superprevodnih lastnosti med delovanjem. Projekt bo izvajal na IJS in Nanocentru ter v sodelovanju s slovenskim podjetjem miDALIX. Prof. Mihailović je že drugič raziskovalnemu ERC projektu dodal še PoC projekt za krepitev učinka odličnih raziskav z nadaljnjo podporo zgodnjim inovacijskim aktivnostim, s četrtim ERC projektom pa je dr. Mihailović raziskovalec z največ ERC projekti v Sloveniji.

Poslanec Evropskega parlamenta dr. Vladimir Prebilič je 19. junija 2026 obiskal Institut "Jožef Stefan". Direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj in sodelavci so dr. Prebiliča seznanili z delovanjem Instituta, njegovimi raziskovalnimi področji ter vlogo v evropskem raziskovalnem prostoru. Sledil je ogled raziskovalnih dejavnosti na področju robotike na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko, kjer so gostom predstavili robotske sisteme in robotski demonstrator, ki bo 2. septembra letos predstavljen tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju v okviru dogodka »Towards a Major European Robotics Initiative«. Obisk se je nadaljeval v vodikovem laboratoriju, kjer so bile predstavljene raziskave in razvojne dejavnosti na področju vodikovih tehnologij. Ob zaključku obiska je dr. Prebilič poudaril: »Takšne ustanove in takšni ljudje so dokaz, da ima Slovenija izjemen razvojni potencial. Zato bom tudi v prihodnje z veseljem podpiral prizadevanja, ki slovensko znanje, inovacije in raziskave umeščajo v sam vrh evropskega prostora.«