Slika

Dne 1. februarja 2016 je fizikom, med njimi tudi sodelavcem Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta »Jožef Stefan«, na pospeševalniku SuperKEKB v Tsukubi na Japonskem prvič uspelo pripeljati elektrone in pozitrone do 3 km dolgega glavnega obroča. SuperKEKB, tovarna mezonov B druge generacije, je pospeševalnik, v katerem bodo ustvarili veliko število mezonov B. Intenziteta žarkov v njem bo okoli 50-krat večja kot v njegovem predhodniku, pospeševalniku KEKB. Elektrone in pozitrone so fiziki najprej pospešili do njihove polne energije, nato pa so jih vodili z električnimi in magnetnimi polji preko vakuumskih cevi do vstopa v glavni obroč pospeševalnika. Študije mezonov B so že doslej pomagale razumeti naravo kršitve simetrije CP, razlike med snovjo in antisnovjo, so pa tudi edinstveno okno v neznani svet Nove fizike, pojavov, ki so zunaj našega sedanjega razumevanja osnovnih delcev in njihovih interakcij.

Slika

Uredniki revije Plasma Sources Science and Technology so članek dr. Matjaža Panjana z Odseka za tanke plasti in površine izbrali kot enega najzanimivejših prispevkov v reviji. Članek so posebej predstavili na spletni strani in eno od slik izbrali za naslovnico revije. Magnetronsko naprševanje je tehnika za nanašanje tankih plasti, ki se uporabljajo v mikroelektroniki, fotovoltaiki, optiki ter drugih področjih sodobnih tehnologij. Za plazmo v magnetronu je do nedavnega veljalo prepričanje, da je ta homogeno porazdeljena v obliki obroča. Z uporabo visokohitrostne kamere pa je dr. Panjan pokazal, da plazma ni homogena, temveč zgoščena v manjših področjih. Ta področja imajo praviloma obliko podolgovate puščice in tvorijo različne vzorce, ki so odvisni od delovnega tlaka in parametrov razelektritve. Strukture se vrtijo v ravnini magnetrona in pomembno vplivajo na transport elektronov in ionov.

Slika

Sodelavci Odseka za sintezo materialov in Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« ter Univerze v Ljubljani Darja Lisjak, Alenka Mertelj in Martin Čopič so v sodelovanju z raziskovalci iz ZDA (Univerza v Boulderju, Lawrence Berkeley National Laboratory in Case Western Reserve University) odkrili, da suspenzija magnetnih nanoploščic v butanolu pri dovolj velikih koncentracijah tvori feromagnetno fazo. Ta feromagnetni ferofluid, ki je občutljiv že za magnetno polje Zemlje, v odsotnosti zunanjega polja tvori značilne makroskopske magnetne domene organizirane tako, da magnetni pretok v snovi tvori sklenjene zanke. O svojem odkritju so poročali v reviji Nature Communications.

Slika

V članku, ki je izšel v reviji Nature Communications, je raziskovalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v ZDA, skupaj z ameriškimi kolegi preučeval novo vrsto optičnih valovodov. Slednje so naredili iz biološko kompatibilnih materialov, ki so dovoljeni za uporabo v medicinske namene, in jih telo sčasoma razgradi brez stranskih učinkov. Valovodi so uporabni za celo vrsto različnih medicinskih laserskih posegov in za diagnostiko globoko v telesu. Brez takih valovodov je bila laserska medicina doslej zaradi zelo omejene penetracije svetlobe v tkiva omejena le na površinske posege. Kot primer uporabe so avtorji valovode uporabili za lasersko lepljenje globokih ran, kar omogoča hitrejše celjenje in manjše brazgotine.

Slika

Sodelavci z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" (Julian Walker, Hana Uršič, Andreja Benčan, Barbara Malič in Tadej Rojac) so v sodelovanju z raziskovalci z Danske, Rusije, Portugalske in Avstralije objavili članek z naslovom ˝Dual strain mechanisms in a lead-free morphotropic phase boundary ferroelectric˝ v januarski izdaji revije Nature Scientific Reports (DOI: 10.1038/srep19630). Študija razkriva fazno pretvorbo, inducirano z električnim poljem, v sestavah blizu morfotropne fazne meje sistema (Bi,Sm)FeO3. Avtorji poročajo o dveh mehanizmih, to sta preklapljanje feroelastičnih domen in omenjena fazna pretvorba, ki istočasno prispevata k makroskopski mehanski deformaciji materiala pod električnim poljem.

Slika

Mlada raziskovalka z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan« Nina Kostevšek je prejela nagrado na 2nd International Symposium on Nanoparticles-Nanomaterials and Applications (ISN2A-2016) v Lizboni za najboljše predavanje v kategoriji mladih raziskovalcev z naslovom: »Multimodal hybrid FePt/SiO2/Au nanoparticles for nanomedical applications: new synthesis approach for improved magnetic and optical properties«. Nina Kostevšek je predstavila delo na enojedrnih in večjedrnih superparamagnetnih nanodelcih FePt. Pokazala je njihov magnetni potencial kot kontrastna sredstva pri slikanju z jedrsko magnetno resonanco ter pri magnetni manipulaciji in separaciji. Nanodelci FePt so v naslednjem koraku prevlečeni s plastjo SiO2 in Au, kar omogoča učinkovito foto-termično zdravljenje rakavih obolenj.

NAPOVEDNIK

Koledar prireditev

Slika

KOLOKVIJI

Program - Prireditve

Vabljeni

SPOROČILA

Stališče Instituta - k dokumentu Predlog usmeritev za pripravo energetskega koncepta Slovenije (8. julij 2015)


PROJEKTI

ZAPOSLITVE

Objave

Pišite nam

ŠTUDIJ

Razpis

MPŠ

MEDNARODNA PODIPLOMSKA ŠOLA JOŽEFA STEFANA v sodelovanju z INSTITUTOM "JOŽEF STEFAN" razpisuje za študijsko leto 2014/2015 vpis na doktorski in magistrski študij.

DOSEŽKI

Arhiv

Dosežki

TISKANE NOVICE

Tiskane novice IJS

Slike

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike