POZIV ZA PREDLAGANJE PROJEKTOV DIREKTORJEVEGA SKLADA ZA LETO 2020 - Poziv

Slika

Predavanje Darje Gačnik na mednarodni konferenci European C-MetAC Days 2019, ki je decembra 2019 potekala na Inštitutu Max Planck za kemijsko fiziko trdnih snovi (MPI CPfS) v Dresdnu v Nemčiji, je bilo nagrajeno kot najboljša predstavitev v kategoriji mladih znanstvenikov. V okviru predavanja z naslovom »Superconductivity in Ti–Zr–Hf–(Sn,Ni,Nb) high-entropy alloys« je predstavila svoje raziskave superprevodnosti v novem tipu kovinskih spojin z imenom visokoentropijske spojine. Predstavljene raziskave so plod skupnega dela s sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (S. Vrtnik, A. Jelen, M. Krnel, P. Koželj, J. Dolinšek) ter kitajskim znanstvenikom dr. Qiangom Hujem z Inštituta za aplikativno fiziko Znanstvene akademije Jiangxi, Nanchang.

Slika

Revija Scientific Reports je objavila članek, ki ga je zasnoval Abdou Hassanien z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter napisal skupaj z raziskovalci ‎Alexandrom Vahlom, Nikom Carstensom, Thomasom Strunskusom in Franzem Faupelom z univerze Christian ‎Albrechts v Kielu v Nemčiji. Avtorji poročajo o delovanju memristorjev (memory resisitor oz. spominski rezistor) na nivoju posameznih ‎nanodelcev z namenom najti pogoje, pri katerih naprava robustno deluje, hkrati pa dognanja ‎vodijo k razumevanju fizikalnega ozadja. Ugotovili so, da uporaba nanodelcev nekaterih zlitin učinkovito omejuje nastajanje stabilnih kovinskih vlaken in posledično ‎vodi do ponovljive difuzivne karakteristike preklapljanja memristorja.

Slika

Špela Krušič, mlada raziskovalka na odseku za Fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan", je ena od 12 letošnjih dobitnikov univerzitetne Prešernove nagrade. Eno od dveh nagrad, podeljenih za področje naravoslovja, je prejela 4. decembra 2019 za magistrsko delo Helijev ultravijolični laser. Kot štipendistka IJS je Špela Krušič delo pripravila pod mentorskim vodstvom izr. prof. dr. Matjaža Žitnika ter v sodelovanju z dr. Andrejem Miheličem in z dr. Klemnom Bučarjem z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij. Matična Fakulteta za matematiko in fiziko UL je magistrsko delo Špele Krušič 5. septembra 2018 ocenila kot odlično in ga leta 2019 nominirala za univerzitetno Prešernovo nagrado.

Slika

Na konferenci Pot do tržne inovacije, ki je 21. novembra 2019 potekala v okviru dogodka Dan inovativnosti v Jubu, je eno od dveh nagrad za najboljšo idejo v sklopu razvojnega izziva dobil projekt Pametni premazi - od laboratorija do komercialne uporabe. Projekt so razvili raziskovalci Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" dr. Ingrid Milošev, Damir Hamulić, Barbara Kapun in dr. Peter Rodič, ki je projekt na konferenci tudi predstavil. Premazi, ki so jih zasnovali sodelavci, izkazujejo možnost samoceljenja in samočiščenja površine in so zato izjemno zanimivi za različne aplikacije. V podjetju Jub se zavedajo koristi, ki jih prinaša tovrstno sodelovanje: podjetje pridobi znanje, raziskovalci pa z realnimi projekti dvigujejo kakovost življenja.

Slika

Predsednik Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Jean-Pierre Bourguignon je bil 28. novembra 2019 že tretjič na obisku v Sloveniji. V dopoldanskih urah je obiskal Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani, popoldne pa se srečal s predstavniki Instituta "Jožef Stefan", med katerimi sta bila v ospredju dobitnika ERC projekta prof. dr. Dragan Mihailovič in doc. dr. Matjaž Humar. Jean-Pierre Bourguignon si je tudi ogledal laboratorije Odseka za fiziko trdne snovi, kjer doc. dr. Humar izvaja letos pridobljeni projekt Celični laserji. ERC projekti so zelo pomembni, saj krepijo mednarodno prepoznavnost raziskovalcev in jim tudi finančno omogočijo večletno samostojno raziskovalno delo na najvišji ravni, vključno z nakupom potrebne raziskovalne opreme.

Slika

Članek treh avtorjev, Boštjana Murovca s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Leona Deutscha z Biotehniške fakultete UL in Blaža Stresa z Biotehniške fakultete UL, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL in Instituta "Jožef Stefan", je bil objavljen v ugledni reviji Molecular Biology and Evolution. MAGO (Metagenome-Assembled Genomes Orchestra) združuje več kot 50 programov v obliki »singularity image« za analize velikih setov metagenomskih in metatranskriptomskih podatkov na superračunalnikih (HPC). S tem so avtorji članka naredili orodje za vpogled v genome mikrobov, ki jih ne morejo gojiti (>99% vseh mikrobov), ter vpogled v genome mikrobov, za katere niti s sekvenciranjem nove generacije niso vedeli, da obstajajo, so pa pomembni v medicini in okolju.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike