INSTITUT "JOŽEF STEFAN" TER NJEGOVI ERC PROJEKTI

Video: Institut "Jožef Stefan" ter njegovi ERC projekti

Arhiv novic

Na slavnostni razglasitvi Inženirka leta 2021 je inženirka leta postala dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Cilj projekta Inženirka leta je nasloviti problem "nevidnosti" inženirk v družbi in spoznati, kako zanimivo in pomembno delo opravljajo. Nagrada, ki jo je izročil predsednik države Borut Pahor, je zgled in navdih mlajšim generacijam deklet in spodbuja njihovo odločitev za inženirske poklice. Ta teden je dr. Kovačević postala tudi Ime tedna na Valu 202. Nataša Kovačević je že med študijem kemije postala štipendistka Instituta "Jožef Stefan", kjer je po opravljeni diplomski nalogi na Odseku za fizikalno in organsko kemijo leta 2009 postala tudi mlada raziskovalka in doktorirala leta 2013 na področju zaščite materialov pred korozijo. V Kolektorju je z njeno kemijsko izobrazbo zapihal svež veter. Prinesla je novo znanje, drugačen pogled in energijo. Dr. Kovačević vzdržuje sodelovanje med Odsekom K3 in Kolektor Group na področju zaščite materialov. Iskreno čestitamo!

Arhiv novic

Na osrednjem mednarodnem simpoziju iz fizike osnovnih delcev Lepton Photon sta med več kot 200 predavatelji nastopila tudi prof. dr. Saša Prelovšek Komelj z Odseka za teoretično fiziko in dr. Bojan Hiti z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev. Prof. Prelovšek Komeljeva je v preglednem plenarnem predavanju predstavila trenutno teoretično razumevanje običajnih in eksotičnih hadronov. Hadroni so stanja sestavljena iz kvarkov in gluonov, ki jih veže močna sila, nastopajo pa v mnogih različicah. Običajni hadroni vsebujejo dva ali tri valenčne kvarke, najpomembnejša med njimi pa sta proton in nevtron. V zadnjih letih so eksperimenti v trkalnikih odkrili tudi mnogo eksotičnih hadronov, ki vsebujejo štiri ali pet valenčnih kvarkov, razlog za njihov obstoj pa je trenutno predmet intenzivnih raziskav. Dr. Bojan Hiti pa je predstavil predlagano zasnovo sistema za nadgradnjo velikega hadronskega trkalnika (HL‑LHC), vključno z detektorji, elektroniko, mehaniko in storitvami, ter predstavil preliminarne rezultate prvih detektorjev, izdelanih z uporabo njihovega prototipa ASIC.

Arhiv novic

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Jaka Pišljar, Miha Škarabot, Andriy Nych, Matevž Marinčič, Miha Ravnik in Igor Muševič ter sodelavca Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" Alenka Mertelj in Andrej Petelin so skupaj s sodelavci z Univerze v Kalkuti in Assamu iz Indije v reviji Physical Review X objavili znanstevni članek BPIII: Topological Fluid of Skyrmions. V članku so s pomočjo različnih eksperimentalnih tehnik ter numeričnih simulacij razložili do zdaj še nepojasnjeno strukturo modre faze tipa III (BPIII), ki jo najdemo v tekočih kristalih z visoko stopnjo kiralnosti. Pokazali so, da BPIII v debelejših plasteh tvorijo dinamično razurejene skirmionske niti, v tankih plasteh pa ta preide v dvodimenzionalno mrežo skirmionov. V preseku posamezne skirmionske niti molekule tekočega kristala tvorijo vrtinčasto strukturo, podobno magnetnim skirmionom, ki jih v zadnjih desetletjih intenzivno preučujejo zaradi uporabe v spominskih napravah. Zaradi relativno široke temperaturne obstojnosti pri sobni temperaturi takšni tekočekristalni skirmioni predstavljajo alternativno platformo za razvoj skirmionskih naprav, potencialno uporabnih v mehki fotoniki.

Arhiv novic

Ana Mitrović in Janko Kos z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" sta skupaj s sodelavci z Odseka za biokemijo in molekularno biologijo Instituta "Jožef Stefan" Janjo Završnik, Georgyijem Mikhaylovom, Petro Matjan Štefin, Miho Butinarjem in Borisom Turkom ter sodelavci s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani v reviji Cellular and Molecular Life Science (IF = 9,261) objavili članek z naslovom Evaluation of novel cathepsin-X inhibitors in vitro and in vivo and their ability to improve cathepsin-B-directed antitumor therapy. V članku so pokazali, da nov reverzibilni inhibitor katepsina X značilno zmanjša napredovanje tumorjev tako in vitro v funkcijskih testih na celičnih linijah kot in vivo na dveh neodvisnih mišjih modelih. Rezultati potrjujejo, da se inhibicija katepsina B kompenzira s povečanjem aktivnosti in izražanja katepsina X. Hkrati so pokazali, sinergistični učinek sočasne inhibicije sorodnih katepsinov B in X s selektivnimi, reverzibilnimi inhibitorji pri zaviranju procesov napredovanja tumorja. Rezultati raziskave tako predstavljajo inovativen način premagovanja odpornosti na antipeptidazno terapijo in odpirajo nove možnosti za izboljšanje trenutne potitumorne terapije.

Arhiv novic

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" svoje izume in znanja razvijajo v inovacije tudi preko različnih oblik sodelovanj z industrijo. Zelo aktualna možnost razvoja inovacij je tudi ustanovitev odcepljenih podjetij, preko katerih raziskovalci udejanjijo vizijo lastnega poslovnega modela, ki temelji na njihovem raziskovalnem delu. V okviru LJUBLJANA MBA programa je deveta generacija študentov na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v zaključnem konzultacijskem projektu pripravila tržno analizo in finančni načrt, opredelila konkretna partnerstva z možnimi viri financiranja in pridobila interes potencialnih uporabnikov nove tehnologije, za katero raziskovalci z Odseka za tehnologijo površin na IJS, Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani razvijajo poslovni model na področju čistejšega okolja. Rezultati projekta bodo raziskovalcem pomagali pri trženju njihove tehnologije, hkrati pa uspešno izvedeni projekt ustvarja dragoceno podlago za nova sodelovanja med raziskovalci s podjetniškimi ambicijami na Institutu in novimi generacijami MBA študentov. Sodelovanje sta zasnovala Center za prenos tehnologij in inovacij na IJS ter Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete.

Arhiv novic

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Tina Arh, dr. Matej Pregelj in prof. dr. Andrej Zorko so odkrili prvo realizacijo kvantne spinske tekočine na trikotni mreži spinov z dominantno Isingovo antiferomagnetno izmenjalno interakcijo. V sodelovanju z raziskovalci z Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter raziskovalnih institucij iz Indije, Velike Britanije, Francije in ZDA so izvedli obsežno eksperimentalno študijo, ki je pokazala odsotnost magnetnega urejanja in dokazala obstoj spinskih korelacij Isingovega tipa v neodimovem heptatantalatu pri temperaturah velikosti le nekaj deset milikelvinov. Odkritje tako imenovane Isingove spinske tekočine uvaja nov tip tega skrivnostnega kvantno prepletenega stanja snovi, ki ostaja dinamično do najnižjih temperatur. Rezultate raziskave so avtorji objavili v članku The Ising triangular-lattice antiferromagnet neodymium heptatantalate as a quantum spin liquid candidate, ki je nedavno izšel v priznani reviji Nature Materials. Poleg znanstvenega vidika je odkritje potencialno pomembno tudi v luči sodobnih kvantnih tehnologij, saj spinske tekočine veljajo za eno najbolj perspektivnih platform v kvantnem računalništvu.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike