Ob 70. obletnici Instituta, 23. - 29. marec 2019

Program

Slika

V Ljubljani je konec januarja 2019 potekalo uvodno srečanje partnerjev novega projekta EMBEDDIA: Cross-lingual embeddings for less represented languages in European news media (Medjezikovne vektorske vložitve za manj zastopane jezike v evropskih medijih). Ta triletni projekt okvirnega programa Obzorje 2020 koordiniramo na Odseku za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" in je vreden tri milijone evrov. Cilj projekta je razvoj naprednih tehnologij strojnega učenja, ki temeljijo na uporabi medjezikovnih vektorskih vložitev in globokih nevronskih mrež. Razvijali bomo medjezikovne tehnologije za analizo novic, filtriranje sovražnih spletnih komentarjev ter polavtomatsko generiranje novic v manj zastopanih evropskih jezikih. Pri projektu sodeluje šest akademskih partnerjev (poleg IJS tudi Univerza v Ljubljani) in štirje medijski partnerji.

Slika

SRIP Tovarne prihodnosti je na Fakulteti za strojništvo UL organiziral delavnico z naslovom Digitalizacija proizvodnje – Izzivi EU regij v Vanguard ESM za izbrana tehnološka podjetja. Vodji demo pilota, Coen de Graaf in dr. Marco Sacco, sta predstavila Vanguard ESM demo primer »Digital Transformation«, ki se ukvarja z digitalizacijo tovarne prihodnosti. Prof .dr. Niko Herakovič je predstavil slovenski pilot »Digitalna tovarna«. Sledil je ogled in praktični prikaz pilota s prikazom delovanja opravilnih agentov v povezavi z digitalnimi dvojčki in delujočo povezavo različnih tehnologij industrije 4.0. Gosta sta bila navdušena nad visoko stopnjo inovativnosti uporabljenih tehnologij. Dogovorili smo se za poglobitev sodelovanja akademskih institucij v regiji Brabant na Nizozemskem in Lombardija v Italiji.

Slika

Revija Science Advances je objavila članek Sculpting stable structures in pure liquids, ki so ga pod vodstvom Uroša Tkalca z Odseka za fiziko trdne snovi IJS oblikovali Tadej Emeršič, Žiga Kos, Simon Čopar in Natan Osterman z Univerze v Ljubljani ter Rui Zhang in Juan J. de Pablo z Univerze v Chicagu. Avtorji poročajo o kontroliranem tvorjenju mikrodomen s polarnim redom v neravnovesnem nematskem tekočem kristalu, ki ga dosežejo z laserskimi in tokovnimi pulzi. Delo je pomemben korak v strukturiranju kompleksnih tekočin z zunanjimi polji, saj gre za prvi primer stabilizacije dinamičnih segmentov v enokomponentni anizotropni tekočini. Uporabljen način omogoča manipulacijo meje med orientacijskima fazama, enkapsulacijo drugih molekul in aplikacije v aktivnih bioloških sistemih.

Slika

Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je od 12. do 14. februarja 2019 gostilo Mednarodni strokovni sejem za avtomatizacijo in mehatroniko. Med številnimi razstavljalci s področja robotike sta se predstavila tudi SRIP Tovarne prihodnosti (SRIP ToP) in Program GOSTOP pod okriljem koordinatorja Instituta “Jožef Stefan”. Program GOSTOP - gradniki, sistemi in orodja za tovarne prihodnosti je razstavljal nekatere izmed vmesnih rezultatov v obliki konkretnega produkta. SRIP ToP je predstavil celotno področje delovanja, posebno pozornost pa je pritegnila robotska aplikacija. Poudarjeni sta bili dve inovaciji – pasivni dinamični modul in pasivna linearna robotska stopnja. Vzporedno s sejemsko dejavnostjo je potekal tudi poslovni forum, v katerega organizacijo je bil tudi vpet SRIP ToP.

Slika

V knjigarni Sanje na Trubarjevi cesti v Ljubljani je bila 24. januarja 2019 predstavljena knjiga prof. Borke Jerman Blažič z naslovom Don Kihotka na Slovenskem ali kako je internet prišel v Slovenijo, ki jo je založila založba e-Besede. V knjigi avtorica Jerman Blažičeva podaja izčrpen pregled razvoja tehnologij in dogajanja ob prihodu interneta, predstavlja ozadje, dolgoletno tako imenovano »vojno med omrežnimi protokolnimi skladovnicami«, ki je potekala med akademiki na zahodnem delu Atlantika in v Evropi in ki je razvoj interneta v Sloveniji pospešila in hkrati zavirala. Pojasnjuje tehnološko odvisna družbena dogajanja in njihov vpliv na preobrazbo družbe. Knjiga z dodatkom 100 originalnih dokumentov iz tistega časa je pričevanje o zgodovinskih dogodkih in hkrati pogled v prihodnost.

Slika

Superprevodniki so materiali, ki pri zelo nizkih temperaturah prevajajo električno energijo brez izgub. Stroški hlajenja močno ovirajo njihovo široko uporabo. Od njihovega odkritja leta 1911 znanstveniki iščejo poti za pripravo snovi, ki bi bila superprevodna pri sobnih pogojih. Pri običajnem zračnem tlaku je temu najbližje material, ki temelji na bakrovih oksidih in ga je potrebno ohladiti "samo" na -140 ℃. Skupina raziskovalcev iz šestih držav, med njimi tudi dr. Zoran Mazej z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan", je predlagala, da bi zamenjava bakra s srebrom in kisika s fluorom lahko privedla do superprevodnih materialov še pri višjih temperaturah. Prispevek The silver route to cuprate analogs je bil objavljen v Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of the America.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike