Slika

Na povabilo urednika je Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« za septembrski izdajo revije Nature Biomedical Engineering za sekcijo News and Views napisal kratek prispevek Lasing cancer biomarkers. V prispevku avtor analizira članek, objavljen v isti izdaji revije Nature Biomedical Engineering, kjer Fan s sodelavci opisuje novo metodo za diagnostiko raka. Metoda temelji na emisiji laserske svetlobe iz fluorescentno obarvane histološke rezine tkiva, ki je vstavljena v tanek laserski resonator. V primerjavi z navadno fluorescenco, mikroskopija na podlagi laserske emisije omogoča večje razmerje med signalom in šumom, boljšo resolucijo ter boljše razločevanje med zdravim in rakastim tkivom.

Slika

Petdeseti MOS, ki se je 17. septembra 2017 končal v Celju, je bil za Stičišče znanosti in gospodarstva med najboljšimi doslej. Sodelovalo je 15 inštitutov, fakultet in univerz ter 21 visokotehnoloških podjetij, predstavili so več kot 40 inovacij. Prestavili so naslednja področja: elektroniko, mehatroniko, avtomatiko, robotiko, energetiko, bioniko, biomimetiko, IKT, področje vesoljskih tehnologij, mikro- in nanotehnologije ter podporni svet sodobne medicine. Za Stičišče znanosti in gospodarstva je vladalo izjemno zanimanje, željo po sodelovanju pa je izrazilo več deset podjetji, tudi GZS. Tudi letos je na MOS sodeloval Institut “Jožef Stefan” ter odseki za elektronsko keramiko, za fiziko trdne snovi, za fiziko nizkih in srednjih energij ter center odličnosti Nanocenter.

Slika

Odsek za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« je dosegel dva izjemna dosežka. Na superločljivem dvofotonskem STED-mikroskopu, ki je prva tovrstna naprava na svetu, so raziskovalci pod vodstvom prof. dr. Janeza Štrancarja zgolj v nekaj mesecih direktno potrdili za zdravje nevarno lipidno ovijanje nanodelcev, kar so sicer prej z različnimi metodami poskušali razvozlati več kot šest let. Odkritje v prvi vrsti prinaša razumevanje mogočih nadaljnjih zdravstvenih zapletov, hkrati pa omogoča razvoj terapevtskih postopkov, ki bi tako razgradnjo ustavilo oz. povrnilo prvotno stanje pljuč. V okviru evropskega projekta H2020 SmartNanoTox pa so v Laboratoriju za biofiziko v živem pljučnem epiteliju identificirali molekulski dogodek, s katerim lahko nekateri nanomateriali v pljučih poškodujejo dele tkiva in sprožijo različne zdravstvene zaplete.

Slika

Na tradicionalni, že 26. konferenci Jedrska energija za Novo Evropo 2017, ki se je 11. septembra 2017 začela na Bledu, sta direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič in generalni direktor IRSN dr. Jean-Christophe Niel podpisala sporazum o sodelovanju o jedrski varnosti in radioaktivni zaščiti. S tem sta postavila še trdnejše okvire za medsebojne dogovore. Sporazum o sodelovanju bo omogočil še tesnejše sodelovanje pri raziskavah procesov, ki so pomembni za jedrsko varnost. Pri tem se bodo najprej posvetili razumevanju in računalniškim simulacijam procesov med težkimi nesrečami s taljenjem sredice in razumevanju potencialnih nevarnosti, ki jedrskim objektom grozijo iz okolja (npr. potres in poplave), in seveda načrtovanju učinkovite obrambe pred njimi.

Slika

Slovenska dijaka sta bila med zmagovalci mednarodnega tekmovanja SciChallenge, katerega soorganizator je bil tudi CTT IJS. Na tekmovanje so se prijavili mladi med 10. in 20. letom starosti iz 28 držav s projekti iz naravoslovja. Izmed 438 prijavljenih projektov iz cele Evrope sta se dijaka Aljaž Kavčič in Filip Geč pod mentorstvom Marka Jerana s projektom »Sinteza flourescenčno aktivnih barvil s flouresceinskim skeletom in njihova aktivnost« s področja organske kemije uvrstila med 12 najboljših evropskih projektov, ki so se julija predstavili na Dunaju. Najboljši projekti bodo predstavljeni 13. oktobra v glavni avli IJS na konferenci Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi v okviru konference Informacijska družba.

Slika

Revija Nature Physics je objavila članek Spontaneous formation and dynamics of half-skyrmions in a chiral liquid-crystal films avtorjev Andriya Nycha, Slobodana Žumra in Igorja Muševiča (Institut J. Stefan in Univerza v Ljubljani) v sodelovanju z Jun-ichi Fukudo (Kyushu University, Japonska) in Ulyano Ognysta (Institute of Physics, Kijev, Ukrajina). Z optičnim mikroskopom so raziskovali zelo tanke plasti vijačnega tekočega kristala in opazili vrtinčaste strukture, imenovane skirmioni, ki nastajajo spontano in se pri določeni temperaturi spontano združujejo v izjemno dinamično kristalno strukturo. Vrtinčasta struktura posameznega skirmiona je posebno topološko stanje, ki ga spremljata dva točkasta defekta in s tem nevtralizirata skirmionski topološki naboj. Delo daje neposreden vpogled v naravo topologije snovi, ki je sedaj v žarišču sodobne fizike.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike