Slika

Sodelavci Odseka za teoretično fiziko Jure Kokalj, Rok Žitko in Jernej Mravlje so v sodelovanju z Inštitutom za fiziko (Beograd) in Flatiron Institute (New York) izračunali prevodnost v dvodimenzionalnem Hubbardovem modelu v visokotemperaturnem režimu, ki je relevanten za nedavne odmevne eksperimente s hladnimi atomi v optičnih rešetkah. Uporaba komplementarnih numerično intenzivnih metod je omogočila točne izračune in natančno analizo sipalnih procesov. Ta je razkrila vpliv močnih dvodelčnih učinkov (t.i. goriščnih popravkov), ki se jih v tem režimu ni pričakovalo, in s tem pojasnila izid eksperimentov. Njihovo odkritje je objavljeno v reviji Phyical Review Letters.

Slika

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića so odkrili povsem novo zvrst snovi, ki je ni mogoče razumeti s sedanjo fiziko. Med poskusi, namenjenimi ustvarjanju novih oblik kvantnih materialov v močno neravnovesnih razmerah v kristalu tantalovega disulfida, so s kratkimi laserskimi sunki ustvarili nenavadno gosto amorfno elektronsko snov, v kateri se zaradi medsebojnih interakcij elektroni zagozdijo. Odkritje je fundamentalno pomembno, saj odpira novo področje, njegovo razumevanje pa je nov velik izziv za današnjo kvantno fiziko. Raziskava je bila v celoti izvedena na posebnem nizkotemperaturnem mikroskopu s štirimi konicami na Institutu "Jožef Stefan", ki je edinstven v svetu. O odkritju je 15. julija 2019 poročala prestižna znanstvena revija Nature Materials.

Slika

Tema uspešnega evropskega projekta ROMEO se nadaljuje z novim projektom SUSMAGPRO. Koordinator projekta je Inštitut za dragocene kovine in tehnologijo Univerze Pforzheim v Nemčiji, v partnerskem delu v Sloveniji pa ga vodi prof. Spomenka Kobe z Odseka za nanostrukturne materiale. Sodelujejo še dr. Benjamin Podmiljšak, prof. Sašo Šturm, prof. Kristina Žužek Rožman in dr. Marko Soderžnik. Končni cilj konzorcija SUSMAGPRO projekta v vrednosti 14 milijonov eur je doseči revolucionarni preboj pri načinu recikliranja magnetov na koncu trajnostne dobe. Poudarek je na zelo zahtevnem izzivu pridobivanja in predelave elementov redkih zemelj iz visokoenergijskih magnetov, ki so najbolj kritične komponente visokotehnološke industrije, kot sta avtomobilska in vesoljska industrija, e-mobilnost, proizvodnja vetrne energije, bela tehnika itd.

Slika

UNESCO katedra o odprtih tehnologijah za odprte učne vire in odprto učenje na Institutu “Jožef Stefan” in Univerza v Novi Gorici sta skupaj zasnovala in že drugo leto koordinirata mednarodni spletni mentorski program z naslovom Odprto izobraževanje za boljši svet (OE4BW). V njem je lani sodelovalo štirinajst, letos pa že več kot trideset projektov, v katerih so avtorji z vsega sveta razvijali materiale za e-učenje, skladne s Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov. Letošnji program se je zaključil z mednarodno delavnico Open Education Design, ki je potekala od 1. do 4. julija 2019 v prostorih Univerze v Novi Gorici v dvorcu Lanthieri v Vipavi. V okviru delavnice je potekal tudi enodnevni program za podjetja ki jim odprto izobraževanje lahko pomaga pri učinkovitejšem usposabljanju sodelavcev za ključne naloge prihodnosti.

Slika

Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta “Jožef Stefan” je skupaj z devetnajstimi partnerji iz 12 držav iz Evrope, Amerike in Afrike obeležil 25. obletnico videokonferenčnega sistema ISABEL. Sistem je bil v preteklosti uporabljen pri izvedbi številnih obsežnih porazdeljenih dogodkov z udeleženci z vsega sveta, člani laboratorija pa so z namenom sodelovanja pri teh dogodkih leta 1997 vzpostavili tudi prvo širokopasovno optično povezavo ATM Slovenije s tujino. Pridobljene izkušnje pri obvladovanju novih tehnologij in rezultate nadaljnjih raziskav omrežij in videokonferenčnih sistemov so uporabili pri več uspešnih projektih Evropske unije, na primer NICE, UNIVERSAL, PROLEARN in GLOBAL, ter pri vzpostavitvi infrastrukturne skupine.

Slika

Na nemškem otoku Lindau na Bodenskem jezeru je med 30. junijem in 5. julijem 2019 potekalo tradicionalno, že 69. srečanje Nobelovih nagrajencev. Letošnjega dogodka se udeležuje 39 Nobelovih nagrajencev ter 580 perspektivnih mladih raziskovalcev in podoktorskih raziskovalcev s celega sveta, ki so uspešno prestali selekcijski postopek. Med poudarjenimi temami so bile laserska fizika, gravitacijski valovi in temna snov ter kvantne tehnologije. Med raziskovalci je bil tudi sodelavec Instituta "Jožef Stefan" Jan Ravnik ter še trije slovenski študentje: Marko Medenjak, Gal Lemut in zamejski Slovenec Giovanni Banelli. Srečanja, ki potekajo že vse od leta 1951, so zasnovana kot forumi za izmenjavo mnenj, izkušenj in znanja med znanstveniki različnih generacij, kultur in disciplin.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike