5. decembra 2023 je na pobudo Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo MZEZ v Rimu potekal dogodek "Znanost in inovacije, Slovenija in Italija", katerega so se udeležili tudi predstavnice in predstavniki Instituta "Jožef Stefan". Udeležence je uvodoma nagovoril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, v nadaljevanju pa so se predstavili avtorji petih slovensko-italijanskih znanstveno-raziskovalnih projektov s področij nanostrukturnih materialov in kvantnih znanosti. Projekti so bili izbrani na razpisu na podlagi Sporazuma o sodelovanju med Institutom "Jožef Stefan" in Italijanskim raziskovalnim svetom (CNR) decembra 2022. V okviru sporazuma bosta oba znanstvena inštituta krepila sodelovanje na področjih kvantnih znanosti, robotike, nanostrukturnih materialov, fuzije in fisije. Posebna pozornost je bila namenjena inovacijam slovenskih podjetij s področja vodikovih tehnologij, krožnega gospodarstva, vesolja in uvajanja procesov Industrije 4.0. Povezovanje znanosti in gospodarstva je namreč ključno za razvoj slovenske družbe.

Zaključil se je projekt SLOKIT, katerega glavni namen je nadgradnja portala raziskovalne infrastrukture CLARIN.SI s storitvami, ki bodo vsebine portala, predvsem korpuse, približale širši množici uporabnikov. V okviru projekta sta nastali dve jezikovni orodji, povzemalnik korpusnih podatkov Korpusnik ter aplikacija za stavčno poenostavljanje in analizo SENTA. Orodji je izdelala ekipa Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju z Društvom študentov invalidov in infrastrukturno podporo Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani v okviru konzorcija CLARIN.SI. Korpusnik nudi hiter osnovni pregled rabe besed v petih korpusih. Uporabnik lahko tako na enem mestu spremlja rabo besed v standardni, sprotni, akademski, spletni in govorjeni slovenščini. Aplikacija SENTA je namenjena poenostavljanju besedil. Kompleksne povedi poenostavi, enostavne povedi pa pusti nespremenjene. Pri tem pripravi tudi analizo z osnovno statistiko besedila. Posebna pozornost pri izdelavi obeh orodij je bila posvečena dostopnosti za uporabnike s posebnimi potrebami.

Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar se je 22. novembra 2023 srečal z delegacijo Beijing Jiaotong University (BJTU), ki so jo sestavljali podpredsednik g. Qiang Wu, prof. dr. Ke Guan in dr. Lei Fan. Kitajska univerza BJTU iz Pekinga, na kateri vsako leto študira 30.000 študentov, obsega 18 šol in deluje na področjih elektrotehnike, informatike, ekonomije, transporta, gradbeništva, strojništva, fizike, arhitekture in prava. Namen srečanja je okrepitev in razširitev sodelovanja med BJTU in IJS, ki že deset let uspešno poteka z Odsekom za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan". Direktor inštituta in podpredsednik univerze sta se seznanila s ključnimi področji delovanja, obstoječo raziskovalno infrastrukturo, pomembnejšimi raziskovalnimi dosežki in o mednarodnem sodelovanju. Sledila je razprava s poudarkom na podpori inovacijam, ki jo Institut "Jožef Stefan" nudi raziskovalcem. Ob koncu srečanja sta podpredsednik BJTU g. Qiang Wu in direktor IJS prof. dr. Boštjan Zalar podpisala sporazum o sodelovanju med inštitucijama.

Dr. Raghuraj Singh Chouhan in dr. Marko Štrok z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju z dr. Ivanom Jermanom s Kemijskega inštituta in kolegi iz tujine objavila članek Recent advancements in the development of Two-Dimensional nanostructured-based anode materials for stable power density in microbial fuel cells, ki je bil objavljen v reviji Renewable and Sustainable Energy Reviews. Delo se osredotoča na različne vidike mikrobnih gorivnih celic (MFC), ki predstavljajo nove vire energije z edinstvenimi lastnostmi za številne aplikacije, saj ustvarjajo moč z uporabo eksoelektrogenov, ki tvorijo biofilm na površini anode. V članku so predstavljene trenutne raziskovalne perspektive s celovitim povzetkom nedavnega razvoja na področju MFC, vključno z uporabo ogljikovih nanocevk, grafena, grafitnega ogljikovega nitrida, MXene in njihovih nanokompozitov kot anodnih materialov, izzivi in prihodnje perspektive v zvezi z razvojem MFC anodnih materialov, ki se zaključijo s splošnimi zaključki v zvezi z raziskavami MFC.

Pridobivanje in pretvorba sončne energije v vodikovo gorivo temelji predvsem na učinkovitih in stabilnih materialih. Prof. dr. Matjaž Spreitzer in dr. Hsin-Chia Ho z Odseka za raziskave sodobnih materialov, prof. dr. Miha Čekada z Odseka za tanke plasti in površine in prof. dr. Janez Kovač z Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko Instituta "Jožef Stefan" so pokazali, da je mogoče z enostavnim pristopom visokozmogljiv fotoabsorber, silicijev substrat, učinkovito zaščititi z robustno plastjo stroncijevega titanata (SrTiO₃) pred korozijo med fotoelektrokemičnimi reakcijami cepitve vode. V sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Inštitutom za fiziko Češke akademije znanosti so bili rezultati objavljeni v reviji ACS Applied Materials & Interfaces. Raziskava je pokazala, da se lahko z uporabo vmesne plasti reduciranega grafen oksida (rGO) na silicijevem substratu kristaliničnost in morfologijo zaščitne plasti SrTiO₃ ustrezno prilagodi, tako da se vzdržljivost silicijevega substrata in njena fotoelektrokemična zmogljivost močno izboljšata glede na lastnosti individualnih komponent.

28. novembra 2023 so v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili navjišje državne nagrade na področju znanosti. Med dobitniki nagrad in priznanj so tudi trije sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Dolgoletni sodelavec Instituta "Jožef Stefan" in direktor med letoma 1992 in 1996 prof. dr. Danilo Zavrtanik je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo za izjemne raziskovalne rezultate na različnih podpodročjih fizike visokih energij. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju toksinologije je prejel vodja Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti prof. dr. Igor Križaj; ob številnih odmevnih dosežkih dr. Križaja še posebej izstopata dva, ki prinašata konceptualni preboj pri zdravljenju dveh najbolj perečih boleznih današnjega sveta – Alzheimerjeve bolezni in venske trombembolije. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike je prejel vodja Odseka za plinsko elektroniko prof. dr. Uroš Cvelbar, ki je dosegel velik preboj v razumevanju in uporabi plinske razelektritve. Vsem nagrajencem čestitamo!