Slika

Z veseljem sporočamo, da je Evropska komisija potrdila skupen projekt konzorcija partnerjev Ustanove Hiša eksperimentov, Instituta »Jožef Stefan«, Kemijskega inštituta in Tehniškega muzeja Slovenije z naslovom »Noč ima svojo moč«. Cilj tega projekta je zasnovati skupek aktivnosti, ki jih bomo izvedli v okviru Evropske noči raziskovalcev v letih 2018 in 2019. Evropska noč raziskovalcev je vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020. Projekt bo združil 27 raziskovalnih institucij z namenom ozaveščanja o raziskovanju in inovacijah, o povezanih družbenih in gospodarskih koristih ter kariernih možnostih. V »nočnih« dejavnostih 28. septembra 2018 bo po vsej Sloveniji sodelovalo več kot 40 000 obiskovalcev iz različnih ciljnih skupin.

Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« je 17. maja 2018 potekalo predavanje na temo novosti s področja znanosti, raziskav in inovacij v EU s poudarkom na prihajajočem 9. okvirnem programu (FP9 2021-2027). Ob tej priložnosti je Institut obiskal izred. prof. dr. Draško Veselinovič, predsednik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA) v Bruslju, ki je predstavil bodoče vsebinske poudarke in okvirni finančni načrt prihajajočega 7-letnega evropskega raziskovalnega programa FP9, poimenovanega Horizon Europe. Gre za nadaljevanje okvirnega programa Horizon 2020. Predstavitev je bila ponovno iztočnica predvsem za razpravo o problematiki financiranja znanosti tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju. Predstavitve so se udeležili tudi predstavniki drugih slovenskih raziskovalnih in gospodarskih ustanov.

Slika

Dne 16. maja 2018 je ekipa misije Green Light World Flight na Institutu “Jožef Stefan” predstavila podatke, ki jih je v enomesečnem letu z ultralahkim letalom prek Azije zbiral Matevž Lenarčič. “Med poletom smo merili prispevke, ki jih povzročajo tako naravni kot človeški viri, eden od poudarkov pa je veljal črnemu ogljiku, ki ga v zrak izpuščajo promet, individualna kurišča in industrija.”, je poudaril vodja znanstvenoraziskovalne ekipe doc. dr. Griša Močnik z Instituta “Jožef Stefan”. Misija GLWF ima dva cilja: predstavitev podatkov na znanstvenih konferencah in ozaveščanje javnosti, saj je problem črnega ogljika povezan z življenjem vsakega od nas. “Žal pa naša družba še ni dovolj zrela, da bi rekla: ‘Dovolj je.’”, je poudaril Matevž Lenarčič.

Slika

Med tremi novimi članicami upravnega odbora Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) je tudi pomočnica direktorja Instituta »Jožef Stefan« dr. Romana Jordan. Upravni odbor sestavljajo strokovnjaki z znanjem in izkušnjami na področju izobraževanja, raziskav in poslovanja. Poleg Jordanove sta bili imenovani tudi Francozinja Agnes Paillard in Italijanka Gioia Ghezzi, vse tri pa so si s svojim delom na področju poslovanja, inovacij in akademskih krogov prislužile izredno spoštovanje, dr. Jordanova pa poleg tega sedaj predseduje tudi upravnemu odboru Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev. Vse tri se bodo upravnemu odboru EIT pridružile 1. julija 2018 in bodo v njem štiri leta. Tako bodo pomagale pri zagotavljanju inovativnih zmogljivosti Evrope.

Slika

Revija Nature Physics je objavila članek z naslovom Observation of two types of fractional excitation in the Kitaev honeycomb magnet sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", Nejca Janše, Andreja Zorka, Matjaža Gomilška, Mateja Pregelja in Martina Klanjška ter kolegov iz Švice. V članku je opisana prva čista potrditev obstoja dveh tipov anyonskih kvazidelcev v plastovitem kristalu α-RuCl3, ki velja za najboljšo uresničitev šestkotne Kitaeve mreže. Desetletje stara odmevna Kitaeva napoved je po svetu sprožila številne eksperimentalne poskuse potrditi obstoj anyonov. Odkritje je pomembno tudi zato, ker prav anyoni, s katerimi je mogoče izvajati operacije vezanja, ponujajo eno izmed najobetavnejših podlag za topološko kvantno računalništvo.

Slika

V novem trkalniku SuperKEKB na inštititu KEK v Tsukubi na Japonskem so prvič trčili pospešeni delci, elektroni in pozitroni. To je prvi nov trkalnik, ki je začel delovati po Velikem hadronskem trkalniku LHC v CERN-u v Ženevi, ki so ga pognali pred desetimi leti. Meritve s trkalnikom naj bi potekale nekaj let, dokler ne bodo z detektorjem našteli okoli 50 milijard razpadov delcev, sestavljenih iz kvarkov b, imenovanih mezoni B. Pospeševalnik SuperKEKB je skupaj z detektorjem Belle II namenjen iskanju t. i. »nove fizike«, pojavov zunaj Standardnega modela, teorije osnovnih delcev in njihovih interakcij. V skupini 750 znanstvenikov iz 25 držav je tudi skupina slovenskih fizikov z Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: prof. dr. Peter Križan, prof. dr. Samo Korpar in prof. dr. Boštjan Golob.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike