Na Institutu za fiziko v Zagrebu je konec novembra 2024 potekala mednarodna konferenca ECMetAC Days 2024. Njen osnovni namen je zagotoviti izčrpne informacije o nedavnih rezultatih, doseženih v tekočem letu na področjih razvoja novih kovinskih zlitin in spojin ter kompleksnosti periodičnih in aperiodičnih kovinskih zlitin in spojin, in razpravljati o usmeritvah za prihodnje raziskave. Konference se je udeležil dr. Jože Luzar z Odseka za fiziko trdne snovi Instiuta "Jožef Stefan", ki je predstavil poster z naslovom Physical properties of supersilent (GaNi)xCoCrFe high-entropy alloys. Komisija treh znanstvenikov s Hrvaške, Poljske in Nemčije je izbrala poster dr. Jožeta Luzarja kot najboljši posterski prispevek konference v kategoriji mladih znanstvenikov. Predstavljene raziskave so plod skupnega dela sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi F5 (Jože Luzar, dr. Stanislav Vrtnik, doc. dr. Primož Koželj, dr. Andreja Jelen, Julia Petrović. Peter Mihor in prof. dr. Janez Dolinšek), v sodelovanju s slovaškim znanstvenikom dr. Pavlom Priputenom s Fakultete za znanost o materialih in tehnologijo Univerze v Bratislavi.

Raziskovalci Odseka za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan" so v ugledni reviji Nature Scientific Reports objavili nov znanstveni članek Epithermal neutron activation dosimetry–(n,γ) reactions under boron-based filters. Dr. Vladimir Radulović in sodelavci dr. Anže Pungerčič, dr. Klemen Ambrožič in prof. dr. Andrej Trkov ter kolegi s CEA Cadarache (Nicolas Thiollay, Hubert Carcreff, Christophe Destouches) so raziskali možnosti za direktno merjenje do sedaj slabo pokritega epitermičnega energijskega območja v nevtronskem spektru z aktivacijsko metodo. Z eksperimenti na raziskovalnem reaktorju TRIGA na IJS v kombinaciji s simulacijami po metodi Monte Carlo jim je uspelo identificirati nabor jedrskih reakcij tipa (n,γ), ki, ob uporabi borovih nevtronskih filtrov (borov nitrid, borov karbid ter izotopsko obogaten borov karbid) omogočajo doseganje maksimalne občutljivosti na epitermično energijsko območje. Dosežek bo lahko prispeval k izboljšanju razumevanja in karakterizacije epitermičnega energijskega območja nevtronov v jedrskih napravah ter ima potencial za prelomne aplikacije v energetiki v okviru razvoja novih tehnologij jedrskih reaktorjev.

Na Institutu "Jožef Stefan" se veselimo novih dveh evropskih projektov ERC za utrditev samostojne raziskovalne kariere, ki sta ju med 2313 prijavami z vsega sveta uspela pridobiti doc. dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biološko in mehko fotoniko ter kvantno optiko na Odseku za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", in dr. Andrii Tykhonov. Za oba je to že drugi raziskovalni ERC projekt in absolutna potrditev, kako vrhunska znanstvenika sta. Cilj Humarjevega projekta SoftQuanta - Kvantni izvori svetlobe iz mehke in biološke snovi je razvoj doslej še neobstoječih virov kvantne svetlobe v mehki in biološki snovi na osnovi tekočih kristalov. Z drugimi besedami, razvit bo kvantni LCD, zato ima projekt potencial, da radikalno preoblikuje področje kvantne optike. Cilj raziskovalnega projekta dr. Andriija Tykhonova PeVGALAXY – Neposredno zaznavanje PeV galaktičnih kozmičnih žarkov v vesolju je prvič natančno zaznati kozmične žarke v vesolju na najvišjih energijskih ravneh, kar bo znanstvenikom omogočilo natančno določiti izvor najmočnejših zvezdnih eksplozij v naši galaksiji. Obema nagrajencema iskreno čestitamo!

V soboto, 30. novembra 2024 je Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) sodeloval na Sektorski vaji LOKS 2024, ki so jo organizirali gasilci Gasilske zveze Ljubljana. Vaja je potekala v Skladiščih LOKS, ki se nahajajo na Letališki cesti na vzhodu Mestne občine Ljubljana. Predpostavka je bila, da je neurje poškodovalo več zgradb, strela pa je v eni od njih zanetila tudi požar. Po scenariju je bilo nekaj oseb poškodovanih, med posredovanjem pa so gasilci našli tudi sumljiv zaboj z radioaktivno snovjo. V vaji je posredovalo 125 gasilcev iz Gasilske zveze Ljubljana in Gasilske brigade Ljubljana z 21 vozili, zaradi nevarnosti ionizirajočega sevanja pa tudi Mobilni radiološki laboratorij ELME s tremi člani in enim vozilom. V vaji je ELME izvedel meritve kontaminacije posredovalcev in ponesrečencev, izmeril jakost sevanja v neposredni bližini radioaktivnega vira, ocenil stopnjo nevarnosti ter sodeloval pri izvajanju dekontaminacije in sanaciji vira. Kot interventna ekipa so na vaji sodelovali Boštjan Črnič, Thomas Breznik in Anže Jazbec. Miha Mihovilovič je bil na vaji prisoten kot opazovalec. Vaja se je pričela ob 10.00 in končala ob 13.30.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so 28. novembra 2024 podelili letošnje najvišje znanstveno-raziskovalne nagrade. Slavnostni govornik je bil predsednik Vlade RS dr. Robert Golob, ki je poudaril, da smo Slovenci izjemen narod, ki ima izjemne posameznike, v športu in kulturi in tudi v znanosti. Poudaril je pomen vlaganja v znanost in razvoj za družbeni napredek, »kajti ravno znanost in razvoj sta tisto, kar omogoča, da živimo daljše, lepše in kvalitetnejše življenje«. Dodal je, da je zato vlada toliko vlagala v znanost in da bo v prihodnje še več. Med petnajstimi prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj sta bila tudi sodelavca Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Andreja Benčan Golob z Odseka za elektronsko keramiko, ki je Zoisovo priznanje prejela za pomembne dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov, in izr. prof. dr. Lev Vidmar z Odseka za teoretično fiziko, ki je Zoisovo priznanje prejel za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov. Na odličnem dogodku so program soustvarili simfoniki RTV Slovenija, dramska igralca Saša Pavlin Stošič in Klemen Janežič ter plesalci. Posnetek slavnostne podelitve na TV Slovenija

Na Institutu "Jožef Stefan" je od 18. do 21. novembra 2024 potekala mednarodna šola 'Ferroschool', namenjena izobraževanju mlajših kolegic in kolegov s področja raziskav feroelektričnih materialov, od teoretičnih vpogledov in eksperimentalnih tehnik do uporabe feroelektrikov v elektronskih napravah. Štiridnevni dogodek je sponzoriralo mednarodno društvo IEEE UFFC-S (Ultrasonics, Ferroelectrics and Frequency Control Society), organizirali pa so jo sodelavke in sodelavci Odseka za elektronsko keramiko pod vodstvom Mojce Otoničar, Danjele Kuščer, Barbare Malič in Tine Ručigaj Korošec. Štirinajst tujih in slovenskih predavateljic in predavateljev je pokrilo široko paleto tematik, od fizikalnih zakonitosti feroelektričnega pojava, simulacij defektnih struktur in strojnega učenja, sinteze materialov, do analitskih metod zaznavanja in vrednotenja lastnosti ter uporabnosti tovrstnih materialov v elektronskih napravah. Udeleženci šole, ki so s posterji in razpravo ob njih predstavili svoje delo vrstnikom in starejšim kolegom, so prišli iz številnih evropskih držav, kot tudi iz Japonske, Južne Koreje, Indije in ZDA.