24. oktobra 2024 je na Institutu "Jožef Stefan" potekal simpozij Aditivne tehnologije v inženirstvu in biomedicini (AMEB2024), ki sta ga organizirala prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" ter prof. dr. Edvarda Govekarja s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Simpozij je v poglobljeni predstavitvi najnovejših dosežkov na področju aditivnih tehnologij in proizvodnje združil strokovnjake iz industrije, raziskovalce in inovatorje. Poleg pregleda metod, naknadnih obdelav in inline spremljanja procesov je dogodek postavil v ospredje teme, kot so karakterizacija in odpornost materialov proti koroziji, inovativna uporaba polimerov in keramike ter aditivna izdelava medicinskih vsadkov po meri. V razpravi so bile izpostavljene praktične aplikacije doseženih napredkov, s posebnim poudarkom na njihovem potencialu za preoblikovanje industrijskega in biomedicinskega področja. Ob tako širokem strokovnem znanju v Sloveniji z optimizmom pričakujemo še več podobnih dogodkov, ki bodo spodbujali nadaljnje inovacije na tem področju.

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Jože Luzar, Andreja Jelen, Primož Koželj, Stanislav Vrtnik, Peter Mihor, Julia Petrović in Janez Dolinšek so skupaj s kolegi s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Kemijskega inštituta ter s kolegi s Slovaške in Poljske objavili znanstveni članek z naslovom Nanostructure-induced functional combination of vanishing magnetostriction and magnetic softness in ferromagnetic (GaNi)xCoCrFe (x = 0.4–1.6) high-entropy alloys v reviji Materials & Design. Odkrite visokoentropijske zlitine so magnetno mehki feromagnetni materiali z ničelno magnetostrikcijo, kar je posledica njihove nanostrukture. Taki materiali v izmeničnem magnetnem polju mehansko ne vibrirajo in zato ne oddajajo za človeško uho nadležnih zvočnih valov oziroma ne brnijo. Omenjeni materiali so primerni za izdelavo neslišnih transformatorjev, magnetokaloričnih hladilnikov in toplotnih črpalk ter drugih elektromagnetnih naprav, ki temeljijo na izmeničnem magnetenju in razmagnetenju komponent.

Raziskovalci raziskovalne skupine Laboratorija za kemijo pod ekstremnimi pogoji (ECCL) Instituta "Jožef Stefan" (Matic Belak Vivod, Matic Lozinšek in Mirela Dragomir) so s sodelavci (Zvonko Jagličić, Graham King, Thomas C. Hansen) vpeljali mehanokemijo kot novo metodo za sintezo reaktivnih spojin srebra(II). Ta inovativni pristop je omogočil pripravo prvih primerov binarnih srebrovih(I,II) fluoridov mešanih valenc Ag₃F₄ in Ag₂F₃. Kristalno strukturo novih spojin so določili s pomočjo meritev praškovne rentgenske difrakcije na sinhrotronu Canadian Light Source (CLS). Nevtronska difrakcija izvedena na Inštitutu Laue-Langevin (ILL) in magnetne meritve pa kažejo, da nova binarna srebrova(I,II) fluorida izkazujeta nizkodimenzionalno 1D antiferomagnetno obnašanje. Ti zanimivi rezultati nakazujejo, da mehanokemijska sinteza omogoča razširitev kemije srebra(II) in pripravo drugih spojin z elementi mešanih valenc ali spojin prehodnih kovin v redkih oksidacijskih stanjih. Študija je objavljena v reviji Journal of the American Chemical Society, avtorji pa so članek posvetili spominu na prof. dr. Borisa Žemvo.

22. oktobra 2024 je Institut "Jožef Stefan" predstavil projekt SQUASH (Slovenian Quantum Science Hub - Slovensko središče za kvantno znanost), ki ga je pridobil na razpisu MSCA COFUND 2023. Projekt bo koordiniral Institut "Jožef Stefan", izvedbeni partner bo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, v partnerski konzorcij pa bo vključenih 45 pridruženih partnerjev iz Slovenije, Evrope in širše, 38 akademskih in 7 industrijskih. Evropska komisija bo projekt financirala v vrednosti 5,73 milijona evrov, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa v vrednosti 5,79 milijona evrov. SQUASH je ambiciozen projekt Instituta "Jožef Stefan" postati vodilni oblikovalec kvantne prihodnosti v mednarodno izjemno konkurenčnem okolju. Osrednji cilj je izboljšati raziskovalno odličnost in konkurenčnost z zaposlitvijo izjemnih podoktorskih raziskovalcev z vsega sveta na področjih kvantnih znanosti in tehnologij. Projekt bo nudil triletno zaposlitev 40 vrhunskim podoktorskim raziskovalkam in raziskovalcem in bo skupaj trajal pet let.

Prof. dr. Ingrid Milošev, vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan", je letošnja dobitnica prestižne mednarodne nagrade H.H. Uhlig Award, ki jo podeljuje znanstveno združenje The Electrochemical Society s sedežem v ZDA. Nagrado, ki se od leta 1973 dodeljuje v spomin na tega izjemnega znanstvenika na področju korozije, je prof. dr. Milošev prejela za izjemne dosežke na področju znanosti in tehnologije s temeljnimi prispevki pri raziskavah inhibicije korozije, površinski obdelavi in koroziji biomaterialov. Njene raziskave se osredotočajo na korozijske procese in korozijsko zaščito tehnoloških in biomedicinskih materialov, vključno z inhibitorji korozije, sol-gel prevlekami, konverzijskimi in anorganskimi prevlekami. Prof. dr. Milošev je objavila približno 240 člankov v revijah z recenzijo in devet poglavij v knjigah z več kot 13.300 citati (h-index 58). Ob dodelitvi nagrade je prof. dr. Milošev imela vabljeno predavanje z naslovom »The Remarkable Versatility of Copper: From its Corrosion Resistance to Antibacterial Properties«.

V Centru Rog so 14. oktobra 2024 predstavili letošnje dobitnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj. Med petnajstimi nagrajenci sta tudi sodelavca Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Andreja Benčan Golob z Odseka za elektronsko keramiko in izr. prof. dr. Lev Vidmar z Odseka za teoretično fiziko. Prof. dr. Andreja Benčan Golob je dobitnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov. Prof. dr. Andreja Benčan Golob je s svojimi raziskavami pomembno prispevala k razvoju okolju prijaznih materialov za pretvorbo in shranjevanje energije. Izr. prof. dr. Lev Vidmar je dobitnik Zoisovega priznanja za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov. Vidmar je s svojimi ugotovitvami postavil pod vprašaj dolgo uveljavljeno teorijo o toplotnih in električnih izolatorjih ter razvil nov pristop, ki omogoča prepoznavanje toplotnih in električnih lastnosti. Svečana podelitev nagrad in priznanj bo 28. novembra 2024 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Čestitamo!