K3 / NoviceVse

K3/K3slo.png


K3/Stefan.jpg


NOVICE | English


  • Od 11. do 13. junija je v Ljubljani potekala delavnica CorrTalk, namenjena integrativnim pristopom pri raziskavanju korozije in inhibicije korozije. Delavnica je organizirana v okviru projektov COR_ID in COIN DESC. Več informacij je na voljo na spletni strani delavnice.


  • CorrTalk 2018


  • Mlada raziskovalka Urša Tiringer je dne 22. maja 2018 na Mednarodni podiplomski šoli Jožeta Stefana uspešno zagovarjala disertacijo z naslovom Hibridne barierne sol-gel prevleke z lastnostjo samoceljenja za protikorozijsko zaščito aluminijevih zlitin. Urša Tiringer se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljala pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev.


  • Urša


  • Uvodno srečanje projekta MAMI, ki je bil odobren v okviru razpisa H2020 MSCA – ITN – 2017 (Marie Skłodowska Curie Action – Innovative Training Network), je potekalo 17. in 18. maja na Univerzi v Strasbourgu, Francija. MAMI je akronim za »Magnetics and Microhydrodynamics« (št. 766007, slovenski naslov projekta: »Magnetizem in Mikrohidrodinamika«). Projekt, ki bo trajal od 1. 5. 2018 do 30. 4. 2022, združuje konzorcij 9 partnerjev uporabnikov in 4 partnerske organizacije. Člani konzorcija prihajajo iz 7 držav, 4 univerz, 5 raziskovalnih institutov in 4 industrijske organizacije. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih študentov. Koordinator projekta je prof. dr. Bernard Doudin iz Univerze v Strasbourgu.
    MAMI na družbenih omrežjih:
    https://www.facebook.com/H2020MAMI/ https://twitter.com/H2020Mami


  • Člani konzorcija projekta '''MAMI''' na uvodnem srečanju projekta


  • Na 52. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2018, ki je potekalo 14. maja 2018 v Murski Soboti v organizaciji Zavoda za tehnično kulturo Slovenije je dijakinja Gimnazije Jurija Vege Idrija Katarina Kokalj osvojila srebrno priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom Superhidrofobne sol-gel prevleke za tkanino,, steklo, papir in aluminij. Mentorica naloge je bila mag. Valerija Šemrl Kosmač iz Gimnazije Jurija Vege Idrija, somentorja pa dr. Peter Rodič in prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan". Tema raziskovalne naloge se priključuje aktualnim usmeritvam razvoju večfunkcionalnih prevlek za različne aplikacije.


  • Superhidrofobne sol-gel prevkeke


  • Na internetni strani M-ERA.NET je objavljena novica o uspešnosti projekta COR_ID (“Ciljano oblikovanje korozijsko odpornih prevlek za različne namene«). Uvrščen je med “Zgodbe o uspehu”. Projekt koordinira dr. Ingrid Milošev iz Odseka za fizikalno in organsko kemijo, vključuje pa partnerje iz Slovenije (Talum d.d. Kidričevo), Francije (ENSCP, CNRS) in Madžarske (Eötvös Loránd Univerza). Poglavitni cilj projekta COR_ID je ciljano oblikovanje in sinteza novih prevlek, ki bodo imele večjo korozijsko odpornost, daljšo življenjsko dobo in zmanjšano obremenitev okolja v primerjavi z obstoječimi prevlekami. Prevleke bodo lahko učinkovito zaščitile tudi sekundarni aluminij. Projekt vključuje postavitev “virtualnega laboratorija” za ugotavljanje parametrov, ki so potrebni za več-nivojsko modeliranje. V teku je tudi priprava pilotne industrijske naprave. Poglavitni cilj bo dosežen z inovativnim pristopom integriranega računalniškega načina v tehniki materialov (ICME), ki obsega naslednja področja: več-nivojsko molekulsko modeliranje, več-nivojsko kemijsko sintezo, eksperimentalno testiranje korozijske odpornosti in preverjanje tako načrtovanih prevlek.


  • Shematski prikaz različnih delov inhibitorja


  • V ugledni reviji Journal of the Electrochemical Society je bil objavljen pregledni članek o cirkonijevih in/ali titanovih konverzijskih prevlekah, ki sta ga pripravila I. Milošev in G.S. Frankel (Fontana Corrosion Center, The Ohio State University, USA). Konverzijske prevleke na osnovi Zr ali Ti predstavljajo alternativno tehnologijo kromatnim in fosfatnim prevlekam, katere so lahko povezane s problemi v okolju. V preglednem članku so zaobjeti znanstveni dosežki na tem hitro razvijajočem se področju. Po opisu sestave konverzijskih kopeli in mehanizma nanosa so predstavljeni procesni parametri konverzije in lastnosti prevlek kot so sestava, morfologija in debelina. Opisani so postopki priprave najbolj pomembnih kovinskih podlag. Podrobno so razčlenjene zaščitne protikorozijske lastnosti teh prevlek kot tudi adhezija organskih prevlek. Prednosti in potencialne pomanjkljivosti konverzijskih prevlek so kritično ovrednotene. V prvem četrletju 2018 je pregledni članek bil eden izmed petih najpogosteje prenesenih člankov na področju »Corrosion Science and Technology«.


  • Revija Journal of the Electrochemical Society


Prikaži arhiv novic | Skrij arhiv novic

  • Dne 16. in 17. novembra je na Universitat Politècnica de Catalunya v Barceloni potekalo letno srečanje M-era.Net projekta z naslovom "COIN DESC: Deskriptorji inhibicije korozije in selektivnega raztapljanja". Glavna cilja projekta sta poglobitev mehanističnega razumevanja inhibicije korozije in načrtovanje korozijsko odpornih bakrovih zlitin z uporabo korozijskih inhibitorjev. Srečanje je bilo posvečeno pregledu dosedanjih rezultatov in planiranju aktivnosti za naslednje leto.


  • Projekta skupina COIN DESC na letnem srečanju


  • Letno srečanje projekta COR_ID v okviru M-ERA.NET (European Research Area) je potekalo na Eötvös Loránd Univerzi v Budimpešti dne 9. in 10. novembra 2017. Poglavitni cilj projekta Ciljano oblikovanje korozijsko odpornih prevlek za različne namene (akronim COR_ID) je oblikovanje in sinteza novih prevlek, ki bodo imele večjo korozijsko odpornost, daljšo življenjsko dobo in zmanjšano obremenitev okolja v primerjavi z obstoječimi prevlekami za aluminijeve zlitine. Delo poteka v skladu s principi integriranega računskega načina v tehniki materialov (ICME). Srečanje je bilo posvečeno pregledu dosedanjih rezultatov in planiranju aktivnosti za naslednje leto. Projektni konzorcij sestavljajo: Institut “Jožef Stefan” in podjetje Talum d.d. Kidričevo (Slovenija), Chimie ParisTech, CNRS (Francija) in Univerza Eötvös Loránd (Madžarska).


  • Slika: Sodelavci COR_ID projekta in utrinek iz Budimpešte


  • Revija CORROSION je v decembru izdala posebno številko, ki je posvečena biokoroziji kovinskih vsadkov. Posebno številko je kot gostujoča urednica pripravila dr. Ingrid Milošev. Razumevanje mehanizma biokorozije in degradacije kovine v človeškem telesu, to je identifikacija korozijskih in obrabnih produktov in njihov efekt na človeško telo, je izrednega pomena za varno in dolgoročno delovanje kovinskih vsadkov pri pacientih z različnimi obolenji kosti. V tej številki je objavljenih dvanajst člankov, ki so razdeljeni med in vitro, analizne revizijske in modelne klinične študije. Dva pregledna prispevka sta pripravila Jeremy Gilbert, Univerza Clemson, in Ingrid Milošev. Posebna številka je namenjena tako predstavitvi področja kot tudi bolj zahtevnim bralcem, ki delajo na tem področju.


  • Slika: Posebna številka revije CORROSION



  • V četrtek 23. novembra 2017 je bila v Unionski dvorani v Ljubljani podelitev Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj in Puhovih priznanj za leto 2017. Doc. dr. Anton Kokalj iz Odseka za fizikalno in organsko kemijo je prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju molekulskega modeliranja kemijkih procesov na površinah kovin. Dr. Kokalj je vrhunski mednarodno vpet raziskovalec z izvirnimi in odmevnimi objavami s področja teoretičnih študij fizikalno-kemijskih procesov na površinah tehnološko pomembnih kovinskih materialov. Izjemno odmeven je njegov prispevek pri razvijanju programskih orodij za molekulsko modeliranje, ki so vsa odprtokodna in prosto dostopna. Dr. Kokalj je v slovenskem prostoru največkrat citiran avtor na področju kemije, v sam vrh pa se uvršča tudi po ostalih kazalcih uspešnosti.


  • Slika: Anton Kokalj je prejel Zoisovo priznanje.


  • Oddaja »Ugriznimo znanost« z naslovom »Boj proti rji« (RTV Slovenija 1, 19. 10. 2017) je bila posvečena koroziji in načinih preprečevanja korozije kovinskih materialov. »Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo?« V oddaji smo sodelovali sodelavci Odseka za fizikalno in organsko kemijo. V studiu je sodeloval dr. Peter Rodič, ki je na nazoren način razložil in demonstriral potek korozije. Predstavili smo sodobne protikorozijske prevleke, ki jih razvijamo na našem odseku: sol-gel, konverzijske prevleke, superhidrofobne in samoobnovljive prevleke. Poleg dr. Rodiča sta nastopili tudi mlada raziskovalka Urša Tiringer, mag. kemije, in Barbara Kapun, dipl. inž. kem. tehnol. V oddaji so poleg sodelavcev Instituta »Jožef Stefan« sodelovali še raziskovalci iz Zavoda za gradbeništvo. Protikorozijska zaščita materialov je izredno pomembno področje prav na vseh področjih življenja – od zaščite navadnih kovinskih ograj, mostov, preko ladij, avtomobilov, letal, in vse do prenosnih telefonov in mikroelektronike.


  • Slika: Sodelavci K3 ki so nastopali v oddaji "Ugriznimo znanost"


  • Uvodno srečanje projekta mCBEEs, ki je bil odobren v okviru razpisa H2020 MSCA – ITN – 2017 (Marie Skłodowska Curie Action – Innovative Training Network), je potekalo 16. in 17. oktobra na Univerzi v Vidmu, Italija. mCBEEs je akronim za Advanced integrative solutions to Corrosion problems beyond Micro-scale: towards long-term durability of miniaturized Biomedical, Electronic and Energy Systems (št. 764977, slovenski naslov projekta: Napredne integrativne rešitve korozijskih problemov na sub-mikro skali: dolgoročna zaščita miniaturiziranih biomedicinskih, elektronskih in energetskih sistemov). Projekt, ki bo trajal od 1. 10. 2017 do 30. 9. 2021, združuje konzorcij 15 partnerjev uporabnikov in 3 partnerske organizacije. Člani konzorcija prihajajo iz 11 držav, 10 univerz, 4 raziskovalnih institutov in 4 industrijskih organizacij. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih študentov. Poleg Odseka za fizikalno in organsko kemijo (prof. dr. I. Milošev) bo na projektu sodeloval tudi Odsek za kompleksne snovi in CENN Nanocenter. Koordinator projekta je dr. Maria Lekka iz Univerze v Vidmu.



  • Dr. Jerca Pahor, v obdobju 2012-2016 mlada raziskovalka na Odseku za Fizikalno in organsko kemijo, je za svoj doktorat z naslovom Novi pristopi k sintezi predzdravil fosfatov in fosforilirani derivati pantotenske kisline dobila Krkino nagrado 2017 za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge. V okviru nagrajenega doktorskega dela, ki ga je opravljala na IJS in podjetju ACIES BIO pod mentorstvom doc. dr. Ajde Podgoršek Berke in somentorstvom prof. dr. Stojana Stavberja ter zagovarjala julija 2016 na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, je Jerca Pahor pripravila številne nove derivate fosfopantotenata in fosfopanteteina, primerne za nadaljnje testiranje njihove biološke aktivnosti. Raziskava predstavlja znaten prispevek k še vedno pomanjkljivem znanju na področju priprave fosforiliranih derivatov pantotenske kisline ter aciloksialkilnih predzdravil fosfatov.


  • Slika: Dr. Jerca Pahor in somentor prof. dr. Stojan Stavber


  • V času od 11. do 15. junija 2017 smo se tradicionalno udeležili konference 6. konference RSE-SEE (Regional Symposium on Electrochemistry - South East Europe), ki je letos z več kot 100 udeleženci potekala v Balatonkenesu na Madžarskem. Konferenca združuje raziskovalce jugovzhodne Evrope na področju elektrokemije in je odlična priložnost za spoznavanje raziskovalcev iz tega dela Evrope. Prva RSE-SEE konferenca je bila leta 2008 na Crvenem otoku (Hrvaška), 2010 v Beogradu (Srbija), 2012 v Bukarešti (Romunija), 2013 v Ljubljani (Slovenia) in 2015 v Pravetzu (Bolgaria).


    Na letošnji konferenci smo sodelovali s kar šestimi prispevki (štiri predavanja in dva posterja):

    1. I. Milošev, T. Bakarič, D. Zimerl, M. Žnidaršič, P. Rodič, J. Rábai, J. Iskra: Alkyl and perfluoro compounds as corrosion inhibitrs for aluminium alloys containing Si (predavanje)

    2. U. Tiringer, I. Milošev, A. Duran: Self-healing effect of Ce(NO3)3 in coating based on GPTMS, TEOS and SiO2 nanoparticles applied on aluminium alloy 7075-T6 (predavanje)

    3. P. Rodič, I. Milošev: Simple and fast fabrication of superhydrophobic and corrosion resistant coatings based on fluoroalkyl silanes (predavanje)

    4. M. Poberžnik, D. Costa, A. Kokalj: Atomistic insight into the bonding of silanol molecules to oxidized aluminium surfaces (predavanje)

    5. G. Šekularac, I. Milošev: Investigation of corrosion behaviour of aluminium alloy ENAC-AlSi7Mg0.3 in artificial seawater with addition of inorganic sulfides (poster)

    6. I. Milošev, B. Kapun, P. Taheri, J.M.C. Mol, A. Kokalj: Imidazol-based compounds with different functional groups as corrosion inhibitors for copper and zinc (poster)


    Slika: Udeleženci konference RSE-SEE 2017

  • Na razpisu H2020-MSCA-ITN-2017 v okviru razpisa MARIE SKŁODOWSKA-CURIE INNOVATIVE TRAINING NETWORKS sta bila v maju 2017 odobrena dva projekta:
    • - Magnetic and Microdynamics – from guided transport to delivery, akronim MAMI, ki ga bo v obdobju od 2018 do 2022 koordinator prof. dr. B. Doudin, CNRS, Paris, Francija, in
      - Advanced integrative solutions to corrosion problems beyond micro-scale: toward log-term durability of miniturized Biomedical, Electronic and Energy systems, akronim mCBEEs, ki ga bo v obdobju od 2017 do 2021 koordinirala dr. M. Lekka, Univerza v Udinah, Italija.


  • V okviru teh projektov se bosta na triletnem študiju usposabljala dva doktoranda pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev. Oglas za kandidate bo objavljen v kratkem.

    Slika: Logotip


  • 9. Študentska konferenca Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana (MPŠ) bo potekala 19. in 20. aprila v Veliki predavalnici in galeriji Instituta Jožef Stefan (IJS). Sodelujejo lahko magistrski in doktorski študenti MPŠ, IJS in ostali podiplomski študenti iz Slovenije in tujine. Sodelujoči morajo pravočasno oddati kratek povzetek, pripraviti kratko 3-minutno ustno predstavitev svojega dela in plakat s podrobnejšim opisom opravljenega dela. Rok za oddajo povzetka je 15. marec 2017, natančnejša navodila so na voljo na konferenčnem plakatu in spletni strani.


  • Dne 27. in 28. oktobra je na Institutu "Jožef Stefan" potekalo dvo dnevno uvodno srečanje (kick-off meeting) projekta COIN DESC. Konzorcij, ki ga koordinira Dr. Anton Kokalj, vključuje znanstvenike ene raziskovalne institucije in treh univerz. Na srečanju so predstavniki vseh sodelujočih partnerjev prediskutirali delovni načrt in zastavili potek dela za dosego projektnih ciljev, to sta poglobitev mehanističega razumevanja inhibicije korozije in načrtovanje korozijsko odpornih bakrovih zilitin z uporabo korozijskih inhibitorjev.


  • Slika: The COIN DESC team


  • Mlada raziskovalka Simona Tušar je dne 21. oktobra 2016 z zagovorom doktorske disertacije z naslovom: Modeliranje reakcij radikalov ob prisotnosti vode in kislin v atmosferi (Modeling of Water and Acids Mediated Radical Reactions in the Atmosphere) uspešno zaključila podipolomski študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Raziskovalno usposabljanje je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo opravljala pod mentorstvom dr. Antonije Lesar.


  • Slika: Simona Tušar s člani komisije


  • Pri založbi Springer je izšla nova knjiga serije Modern Aspects of Electrochemistry, ki jo je uredil Stojan S. Djokić. Gre za eminentno in najbolj znano serijo knjig na področju elektrokemije, ki izhaja že od 50-tih let prejšnjega stoletja. Šestdeseti volumen z naslovom ''Biomedical and Pharmaceutical Applications of Electrochemistry'' je posvečen novim konceptom in rezultatom na področju elektrokemijskih procesov z aplikacijami v biomedicini in farmaciji. Ingrid Milošev je avtorica poglavja "Surface Treatments of Titanium with Antibacterial Agents for Implant Applications" . Bakterijsko vnetje ortopedskega vsadka je eden izmed resnih zapletov po operaciji. V poglavju so povzeta in kritično analizirana najnovejša dognanja na področju obdelave površine titana s ciljem zmanjšanja pojavnosti vnetja vsadka. Splošno delimo te postopke na dve vrsti: pasivne in aktivne. Med pasivne prevleke sodijo antiadhezivne prevleke, ki jih lahko pripravimo z obdelavo površine z nanotehnologijami ali z uporabo različnih polimerov. Med aktivne prevleke štejemo antimikrobne peptide, naravne polisaharide kot so hitozan in hialuron, anorganske bioaktivne snovi kot so srebro in cinkov oksid. Splošne značilnosti teh snovi so podane kot tudi njihova učinkovitost, ko so dodane prevlekam titanovega oksida in hidroksiapatita.


  • Figure:Biomedical and Pharmaceutical Applications of Electrochemistry


  • V času od 4. do 8. septembra 2016 je v Benetkah potekala letošnja največja mednarodna konferenca s področja zelene kemije, 6th International IUPAC Conference on Green Chemistry (ICGC-6), na kateri je sodelovalo 326 udeležencev. Mlada raziskovalka Centra odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov (CIPKeBiP) in sodelavka na Odseku za fizikalno in organsko kemijo, Klara Čebular, je prejela nagrado za najboljši poster z naslovom “Direct metal-free dehydrative cross-coupling of alcohols and alkenes catalysed by molecular iodine under solvent-free reaction conditions”. Tvorba vezi med ogljikovimi atomi je osnovni pristop k izgradnji molekul v organski kemiji. Glavni cilj v vzhajajočem področju zelene kemije je težnja k upoštevanju 12-ih principov zelene kemije, med katerimi je tudi načrtovanje kemijskih procesov brez ali s čim manj stranskimi produkti, uporaba obnovljivih virov kemikalij, uporaba nekovinskih in obnovljivih katalizatorjev ter uporaba čim manjše količine topil. Klara Čebular, univ. dipl. kem., ki opravlja doktorsko disertacijo pod mentorstvom prof. dr. Stojana Stavberja, je razvila metodo tvorbe vezi ogljik-ogljik med alkeni in alkoholi z uporabo molekularnega joda kot katalizatorja in pod reakcijskimi pogoji brez uporabe topil.


  • Slika: Član komisije prof. dr. Philip Jessop, eden izmed vodilnih kanadskih raziskovalcev na področju zelene kemije, podeljuje priznanje Klari Čebular.


  • V torek, 7. junija, so na slavnostni akademiji v Veliki Unionski dvorani Hotela Union v Ljubljani v sklopu osrednje prireditve ob 70-letnici Kemijskega Inštituta podelili Preglove nagrade. Preglovi nagradi za izjemne dosežke sta prejela prof. dr. Ingrid Milošev, vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo (IJS) in dr. Zdenko Časar (LEK). Obema nagrajencema iskrene čestitke!


  • slika: Prof. dr. Ingrid Milošev ob prejemu Preglove nagrade.


  • Dne 18. maja 2016 nas je obiskal prof. dr. Lorenzo Fedrizzi iz Univerze v Vidmu v Italiji. Prof. Fedrizzi je vodil Oddelek za kemijske znanosti in tehnologijo od leta 2009 in je profesor znanosti o materialih in tehnologiji. Je priznani strokovnjak na področju protikorozijske zaščite materialov in je aktiven v mnogih svetovnih združenjih kot npr. EFC (European Federation of Corrosion), ki mu je tudi predsedoval in vodil sekcijo »Prevleke«). Prof. Fedrizzi je avtor številnih znanstvenih člankov in član uredniških odborov nekaj uglednih znanstvenih revij na področju materialov. Namen obiska je poglobitev sodelovanja s skupino prof. I. Milošev na področju protikorozijske zaščite. V času obiska je prof. Fedrizzi v okviru Kolokvija IJS predstavil predavanje z naslovom »Izboljšanje korozijske odpornosti kovin z nanašanjem atomskih plasti«.


  • slika: Prof. dr. Lorenzo Fedrizzi s sodelavci odseka K3.


  • Na 50. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2016, ki je potekalo 16. maja 2016 v Murski Soboti v organizaciji Zavoda za tehnično kulturo Slovenije je dijak Gimnazije Novo mesto Simon Iskra osvojil zlato priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom »Samočistilne superhidrofobne površine aluminija in njegovih zlitin«. Mentorja naloge sta bila dr. Peter Rodič in prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" in prof. Janja Pust iz Gimnazije Novo mesto. Tema raziskovalne naloge se priključuje aktualnim usmeritvam razvoju »pametnih« prevlek, ki izkazujejo izboljšanje korozijske zaščite in samočiščenja površine za različne aplikacije.


  • slika: Kapljice vode na superhidrofobni površini aluminija.


  • Uvodno srečanje (kick-off meeting) projekta COR_ID v okviru M-ERA.NET (European Research Area) je potekalo na Institutu “Jožef Stefan” dne 11. in 12. aprila 2016. Poglavitni cilj projekta “Ciljano oblikovanje korozijsko odpornih prevlek za različne namene” (akronim COR_ID) je oblikovanje in sinteza novih prevlek, ki bodo imele večjo korozijsko odpornost, daljšo življenjsko dobo in zmanjšano obremenitev okolja v primerjavi z obstoječimi prevlekami za aluminijeve zlitine. Uporabljen bo inovativni pristop integriranega računalniškega inženiringa materialov (ICME), ki obsega naslednja področja: več-nivojsko modeliranje, več-nivojsko kemijsko sintezo, eksperimentalno testiranje korozijske odpornosti in preverjanje tako načrtovanih prevlek. Projektni konzorcij, ki ga koordinira prof. dr. Ingrid Milošev, združuje raziskovalce iz Slovenije, Madžarske in Francije, in sicer Odsek za fizikalno in organsko kemijo Instituta “Jožef Stefan”, podjetje Talum d.d. Kidričevo (partner mag. Dejan Lorber), Chimie ParisTech (CNRS) iz Parisa (partner prof. dr. Philippe Marcus) in Univerzo Eötvös Loránd iz Budimpešte (partner prof. dr. József Rábai). V okviru projekta bomo izvajali napredne temeljne raziskave iskali visokotehnološke rešitve na aplikativnem nivoju.


  • slika: Projektna skupina COR_ID



  • V oddaji Podobe znanja RTV Slovenija, program ARS, je 15. aprila 2016 gostoval naš sodelavec prof. dr. Jernej Iskra. Ukvarja se s tako imenovano zeleno kemijo, kjer proučujejo okolju prijazne materiale in produkcijske procese, med drugim raziskujejo alternative za strupene in korozivne materiale. Nekatere njegove raziskave imajo povsem aplikativni vidik, med drugim so na področju agrokemije odkrili postopek za poenostavljeno križanje pšeničnih sort. S profesorjem Jernejem Iskro se je pogovarjal Štefan Kutoš. Intervju je dostopen na: http://ars.rtvslo.si/2016/04/podobe-znanja-kemik-prof-dr-jernej-iskra/


  • slika: Podobe znanja



  • Mlada raziskovalka na Odseku za fizikalno in organsko kemijo, Jerca Pahor, je prejela nagrado za najboljši poster na International Conference on Current Challenges in Drug Discovery Research (CCDDR 2015), 23-25. November 2015, Jaipur, India, kjer je predstavila svoje delo “NEW APPROACHES TO THE SYNTHESIS OF ACYLOXYALKYL PRODRUGS OF PHOSPHATES”. Jerca Pahor je razvila nekaj novih reagentov za fosforiliranje hidroksi derivatiziranih organskih molekul, jih najprej testirala na nekaj enostavnejših alkoholih in nato aplicirana na potencialno bioaktivnih molekulah, ki utegnejo imeti lastnosti predzdravil fosfatov in s tem pomen pri pripravi nekaterih aktivnih farmacevtskih učinkovin. Rezultati raziskave so nastajali v okviru sodelovanja med Laboratorijem za organsko in bioorgansko kemijo IJS ter visokotehnološkim podjetjem ACIES BIO iz Tehnološkega parka Ljubljana.


  • slika: Jerca in poster



  • V oddaji Podobe znanja RTV Slovenija, program ARS, je 6. novembra 2015 gostoval naš sodelavec doc. dr. Anton Kokalj. Njegovo področje je kvantna kemija; z računskimi postopki in numeričnimi simulacijami na atomskem nivoju proučuje in predvideva kemijske reakcije. Mednarodno se je uveljavil z računalniškim programskim paketom, ki ga je že pred leti uporabljalo več kot 2000 laboratorijev po vsem svetu. S docentom Antonom Kokaljem se je pogovarjal Štefan Kutoš. Intervju je dostopen na: http://ars.rtvslo.si/2015/11/podobe-znanja-doc-dr-anton-kokalj-fizikalna-kemija/


  • slika: Podobe znanja



  • Mladi raziskovalec Gregor Žerjav je dne 20. novembra 2015 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom "Modificirane površine Cu, Zn, Cu10Zn in Cu40Zn z izraženimi hidrofobnimi lastnostmi v namene protikorozijske zaščite" . Gregor Žerjav se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljal pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev.


  • slika: Gregor


  • V času od 7. do 11. junija 2015 je v Pravetsu pri Sofii, Bolgarija, potekala 5. konferenca Regional Symposium on Electrochemistry South-East Europe (RSE-SEE). V okviru konference je bil organiziran tudi študentski simpozij (ISE Student Satellite Symposium), ki tradicionalno poteka pod pokroviteljstvom ISE (International Society of Electrochemistry) kot največjega svetovnega združenja na področju elektrokemije. Letos je na študentskem simpoziju sodelovalo 14 doktorantov, ki so predstavili svoje dosežke med 20-minutnimi predavanji. Predstavitve je ocenjevala tri-članska komisija, ki jo je imenoval organizator konference. Podelili so tri nagrade za najboljšo prezentacijo, med temi je nagrado prejela Barbara Volarič, univ. dipl. inž. kem. tehnol., ki opravlja doktorsko disertacijo pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev na Odseku za fizikalno in organsko kemijo. Naslov nagrajenega prispevka je »Conversion coatings based on lanthanide salts and their mixtures as a corrosion protection of 7075-T6 aluminium alloy in chloride solution«.


  • Barbara


  • Na 49. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2015, ki je potekalo 18. maja 2015 v Murski Soboti v organizaciji Zavoda za tehnično kulturo Slovenije, sta dijaka Gimnazije Novo mesto Simon Iskra in Nikolaj Candellari osvojila zlato prizanje za raziskovalno nalogo z naslovom »Protikorozijska zaščita in vrednotenje korozijskih procesov s »pametnimi« hibridnimi sol-gel prevlekami na železu in jeklu«. Mentorja naloge sta bila dr. Peter Rodič in prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" in prof. Janja Pust iz Gimnazije Novo mesto. Tema raziskovalne naloge se priključuje aktualnim usmeritvam aktivne korozijske zaščite, saj zgodnje odkrivanje korozijskih procesov lahko bistveno prispeva k zmanjšanju posledične škode na strukturnih ali industrijskih objektih.


  • Slika


  • V petek, 5. 12. 2014, so na Kemijskem inštitutu podelili letošnji Preglovi nagradi za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Nagrajenec je dr. Rok Prebil, ki je to prestižno nagrado prejel za doktorsko delo Aerobne oksidativne transformacije organskih spojin katalizirane z nitrati. Raziskave je pod mentorstvom izr. prof. dr. Stojana Stavberja opravil na Odseku za fizikalno in organsko kemijo in delno na University of North Florida, disertacijo pa zagovarjal aprila letos na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dr. Prebil je odkril, razvil in ovrednotil nekaj originalnih, popolnoma nekovinskih reakcijskih sistemov za vrsto selektivnih in učinkovitih oksidativnih pretvorb organskih spojin. Terminalni oksidant v teh reakcijskih sistemih je zračni kisik, saj je pri optimizaciji reakcijskih protokolov dr. Prebil sledil principom zelene kemije, postopke pa preveril tudi na večji masni skali in s tem pokazal njihov aplikativni potencial. Štiri objave v uglednih znanstvenih revijah s področja organske in aplikativne kemije (Organic Letters, European Journal of Organic Chemistry, Tetrahedron Letters in Advanced Synthesis&Catalysis) so že v kratkem času po objavi dosegle znatno odmevnost.


  • slika: acta


  • Ingrid Milošev (Institut “Jožef Stefan”) in Miran Gaberšček (Kemijski inštitut in Center odličnosti Nizkoogljične tehnologije) sta kot gostujoča urednika pripravila tematsko številko revije Acta Chimica Slovenica. Številka vsebuje 19 vabljenih prispevkov udeležencev 4. konference RSE-SEE (Regional Symposium on Electrochemistry - South East Europe), ki sta jo gostujoča urednika organizirala v juniju 2013 v Ljubljani. Konferenca je privabila več kot 200 udeležencev, ki so predstavili sodobne dosežke na področju splošne elektrokemije in fizikalne kemije, pretvorbe energije, korozije in elektrokemijske sinteze in inženirstva.


  • slika: acta



  • Dr. Jernej Iskra sodelavec Odseka za fizikalno in organsko kemijo je skupaj s podjetjem Krka d.d. dobil srebrno priznanje za inovacijo Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine za leto 2013 za Inventivni postopek za proizvodnjo zdravilne učinkovine in njeno vgradnjo v farmacevtske izdelke za zdravljenje okužb pri živalih. (Otočec, 5. junij 2014. Avtor fotografije: Boštjan Pucelj)


  • slika: srebrno priznanje




  • Na lestvici SICRIS najuspešnejših raziskovalcev na področju Kemije po številu čistih citatov znanstvenih del je v tekočem letu sodelavec dr. A. Kokalj uvrščen na prvo mesto. Med prvih dvajset so trije sodelavci odseka (Anton Kokalj, Ingrid Milošev in Stojan Stavber).


  • V sredo, 11. decembra 2013, so na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani podelili nagrade in priznanja Maksa Samca. Nagrado Maksa Samca za doktorsko disertacijo s področja kemije za leto 2013 je prejel dr. Sebastijan Peljhan za disertacijo z naslovom »Simulacije mehanizma inhibicije benzotriazola kot inhibitorja korozije bakra v kloridnem mediju«, ki jo je pripravil na Odseku za fizikalno in organsko kemijo. Nagrajencu iskrene čestitke!


  • Krka d.d. je podelila 43. Krkine nagrade za raziskovalno delo. Med nagrajenci je tudi dr. Leon Bedrač za svoje raziskovalno delo "Jodove(I) spojine: katalizatorji za jodiranje organskih spojin", ki ga je opravil tekom doktorskega študija na našem odseku. Na razpis so prejeli preko 100 raziskovalnih nalog, posebna komisija pa je med njimi izbrala in nagradila 30 mladih raziskovalcev, med njimi 16 doktorjev znanosti.


  • Krkine nagrade



Arhiv novic