K3 / NoviceVseDesno

• V petek, 29. septembra 2023, so na Institutu "Jožef Stefan" v sklopu Evropske noči raziskovalcev potekali različni dogodki. Na dogodku se je predstavil tudi odsek K3 z delavnico: Korozija kovin in njihova zaščita z inovativnimi prevlekami.

• 

• V četrtek, 28. 9. je na IJS potekala predstavitev delovanja in organiziranosti enote ELME, kamor so bili poleg sodelavcev iz IJS vabljeni tudi predstavniki Uprave za zaščito in reševanje, Uprave za jedrsko varnost in Uprave za zaščito pred sevanji. Mobilni kemijski laboratorij sestavljajo intervencijske ekipe iz različnih odsekov instituta. Član ekipe je tudi sodelavec našega odseka, doc. dr. Peter Rodič.

• 

• 21. 9. 2023 je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani potekala mednarodna konferenca Cutting Edge.
  Odsek K3 sta na konferenci v kategoriji Young scientists, Materials of the Future zastopala:
  - Nina Kovač (mlada raziskovalka) z naslovom prispevka: "Corrosion protection of aluminium using a superhydrophobic coating" in
  - Yusuf Kurupehlivan (ERASMUS+ študent iz Turčije) z naslovom prispevka: "The effect of methyl and butyl methacrylate in the hybrid sol-gel coating on corrosion protection of AA7075-T6".
  V kategoriji Young Minds so raziskovalna dela predstavljali tudi dijaki:
  - Mija Kapun in Daniil Gainullov (dijaka Gimnazije Jožeta Plečnika, Ljubljana), z naslovom prispevka: "Enhanced corrosion protection of aluminium using superhydrophobic coating" in
  - Ela Podboršek in Tim Strnad (dijaka Gimnazije Vič, Ljubljana), z naslovom prispevka: "Superhydrophobic coating for aluminium alloy 2024-T3 and glass".

• 

• Na odseku veliko pozornost posvečamo tudi mentoriranju mladim, ki opravljajo raziskovalno delo v naših laboratorijih. Raziskovalna dela predstavijo tudi na različnih tekmovanjih. Tako so dijaki:

  - Mija Kapun in Daniil Gainullov (dijaka Gimnazije Jožeta Plečnika, Ljubljana), z naslovom prispevka: "Superhidrofobna površina aluminija s protikorozijskim in protimikrobnim učinkom", mentorja: doc. dr. Peter Rodič in Grega Celcar (profesor fizike na gimnaziji),

  - Ela Podboršek in Tim Strnad (dijaka Gimnazije Vič, Ljubljana), z naslovom prispevka: "Večfunkcionalne superhidrofobne prevleke, nanesene na površino stekla in aluminija", mentorja: doc. dr. Peter Rodič in Alenka Mozer (profesorica kemije na gimnaziji). Na letošnjem 53. razpisu prejeli Krkino nagrado. S tem so dokazali, da imajo dijaki kljub mladosti znanje in pogum, ki sta pomembni vrlini prodornih raziskovalcev.

• 

• Ela Podboršek in Tim Strnad, dijaka 3. letnika Gimnazije Vič, sta se 17. 7. 2023 udeležila Genius olimpijade v Združenih državah Amerike. GENIUS olimpijada je mednarodno srednješolsko projektno tekmovanje na temo okoljskih vprašanj. Ustanovitelj in organizator je Terra Science and Education, poteka pa na Rochester Institute of Technology. Ela in Tim sta predstavila raziskovalno nalogo, ki sta jo opravila na našem odseku z naslovom: Advanced superhydrophobic coatings based on modified silica nanoparticles deposited on glass and aluminum surface. Mentorja: doc. dr. Peter Rodič (IJS) in gospa Alenka Mozer (Gimnazija Vič). Dijaka sta osvojila zlato medaljo v kategoriji naravoslovne znanosti.

• 

• Mednarodna projektna olimpijada Vilnius International Project Olympiad se je odvojala v glavnem mestu Litve, v Vilni. V finale se je uvrstilo 51 projektov iz 14 držav iz različnih kontinentov (Evropa, Azija, Afrika, Južna Amerika). Na olimpijadi sta dijaka Ela Podboršek in Tim Strnad osvojila zlato medaljo v kategoriji "Energy" z raziskovalno nalogo: Advanced superhydrophobic coatings based on modified silica nanoparticles deposited on glass and aluminium surface. Mentorja naloge sta bila doc. dr. Peter Rodič (IJS) in gospa Alenka Mozer (Gimnazija Vič). Dijakoma in mentorjema iskreno čestitamo!

• 

• Na 57. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije (tekmovanju ZOTKS), ki je potekalo 15. maja 2023, sta Mija Kapun in Daniil Gainullov (dijaka Gimnazije Jožeta Plečnika, Ljubljana) za raziskovalno delo, ki sta ga opravila na našem odseku, dosegla srebrno priznanje. Mentorja: doc. dr. Peter Rodič (raziskovalec na IJS) in Grega Celcar (profesor fizike na Gimnaziji Jožeta Plečnika, Ljubljana). Iskrene čestitke.

• 

• Kolega doc. dr. Peter Rodič je za septembrsko številko Novic IJS v rubriki "IJS pomaga" spisal članek z naslovom "Solidarnost in prispevek raziskovalcev družbi", kjer se spominja nedavne poletne povodnji in opozarja na pomen solidarnosti v družbi. Več lahko preberete v elektronskem izvodu mesečnika na strani 10, ki ga najdete tukaj.

• Med julijem in oktobrom 2023 gostimo na odseku dr. Bojana Đ. Božića iz Univerze v Beogradu Fakultete za biologijo, Oddelka za fiziologijo in biokemijo. Dr. Božić je strokovnjak na področju fizikalne, organske in bioorganske kemije. Kot gostujoči raziskovalec se dr. Božić posveča zelo aktualni temi razvoja hidrogelov za uporabo v biomedicini. Sodelovanje s dr. Božićem bomo v naslednjem letu še poglobili v okviru slovensko-srbskega bilateralnega projekta, ki ga financira ARIS.

• 

• Ana Koblar je dne 14. septembra 2023 na Naravoslovnotehniški fakulteti (NTF) Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom “Vpliv organskega inhibitorja in pH na korozijo bakrovih zlitin”. Nalogo je izdelala na pod mentorstvom doc. Dr. Blaža Karpe z NTF in somentrstvom prof. dr. Ingrid Milošev. V komisiji za zagovor magistrskega dela sta bila poleg mentorja in somentorice še prof. dr. Milan Bizjak in prof. dr. Peter Fajfar z NTF. Z uspešnim zagovorom naloge je Ana postala magistrica inženirka metalurgije in materialov. Čestitamo! Ana bo nadaljevala svoje usposabljanje na našem odseku, saj je postala mlada raziskovalka pri mentorici prof. dr. I. Milošev.

• 

• Med 13. in 15. septembrom so v kongresnem centru Grand Hotela Bernardin v Portorožu potekali "Slovenski kemijski dnevi 2023". V okviru konference so se študentke in študentje potegovali za nagrade najboljših predavanj in posterjev. Katarina Kokalj, študentka magistrskega študija kemije, je za svoje predavanje z naslovom The role of dipolar interactions in crystal structures prejela drugo nagrado. Katarina je raziskavo opravila na Odseku za fizikalno in organsko kemijo. Čestitamo!

• 

• Danes se verjetno bolj kot kdaj koli prej soočamo z naraščajočo potrebo po robustnem ohranjanju kovin in vzpostavitvi večje trajnosti materialov. Prof. Ingrid Milošev z Oddelka za fizikalno in organsko kemijo Instituta Jožef Stefan in prof. John R. Scully z Oddelka za znanost in inženirstvo materialov Univerze v Virginiji sta v septembrski številki revije CORROSION objavila članek Challenges for the Corrosion Science, Engineering, and Technology Community as a Consequence of Growing Demand and Consumption of Materials: A Sustainability Issue. Naraščanje povpraševanja po inženirskih kovinskih materialih, potrebnih za našo vse bolj tehnološko razvito družbo, je pod trenutnimi pogoji nevzdržno. Predstavljene so strategije, ki bi morale biti imperativ za raziskovalce na področju znanosti o materialih in protikorozijske zaščite. Visoka porabe kovine bo pripeljala rudarjenje in proizvodnjo kovin na ravni, ki jih je treba uravnotežiti z novimi inženirskimi in tehnološkimi metodami, ki vključuje strategije krožnega trajnostnega gospodarstva na področju kovinskih materialov.

• 

• Od 1. do 15. junija 2023 se je naša mlada raziskovalka Ana Kraš strokovno usposabljala na Odseku za elektrokemijo in velike podatke pod vodstvom dr. Sviatlane Lamake na Helmholtz-Zentrum Hereon v Geesthachtu v Nemčiji. To krajše raziskovalno uspoabljanje je bilo financirano s štipendijo ERASMUS+. Cilj izmenjave je bil izvesti lokalna elektrokemijska merjenja na cirkonijevih konverzijskih prevlekah. Obisk je prinesel izmenjavo znanja in izkušenj glede metod testiranja teh prevlek, medtem ko so lokalna elektrokemijska merjenja pomembno prispevala k našemu razumevanju njihove tvorbe ter hkrati odkrila nove podrobnosti procesa depozicije. Zadovoljni smo z rezultati in z veseljem pričakujemo priložnosti in zmožnosti, ki jih lahko naše skupno raziskovanje prinese v prihodnosti!

• 

• Matjaž Dlouhy je dne 23. junija 2023 na Mednarodni podiplomski šoli Jožeta Stefana uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom “Interakcije azolnih molekul z bakrovimi ioni in bakrenimi površinami, prekritimi s kemisorbiranim H, O, OH ali Cl.”. Matjaž Dlouhy se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljal pod mentorstvom prof. dr. Antona Kokalja. V komisiji za oceno doktorske disertacije so bili prof. dr. Ingrid Milošev (Institut "Jožef Stefan"), izr. prof. dr. Črtomir Podlipnik (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo) in dr. Christian Feiler (Helmholtz-Zentrum Hereon). Čestitamo!

• 

• V torek, 18. aprila, je v Razvojnem centru Novo mesto potekalo finalno tekmovanje ScieneceJam 2023. Na tekmovanju so bili predstavljeni tržno usmerjeni znanstveno-raziskovalni projekti dijakov. Na tekmovanju sta sodelovala tudi Ela Podboršek in Tim Strnad, dijaka 3. letnika Gimnazije Vič iz Ljubljane, ki sta predstavila raziskovalno nalogo z akronimom Super Nano COAT. Raziskovalno nalogo sta pripravila na Odseku za fizikalno in organsko kemijo pod mentorstvom doc. dr. Petra Rodiča in profesorice kemije na Gimnaziji Vič, ga. Alenke Mozer. V močni konkurenci sta osvojila 1. mesto in se uvrstila v finale mednarodne projektne olimpijade VILIPO, ki bo meseca maja v Litvi. Čestitamo! Nagrada je tudi potrditev uspešnega raziskovalnega dela opravljenega v naših laboratorijih, s čimer prispevamo k nadgradnji znanj nadarjenim dijakom.

• 

• V času od 5. do 7. decembra 2022 sta nas obiskala prof. dr. Philippe Marcus in dr. Dominique Costa iz CNRS – Chimie Paris Tech, Institute de Recherche de Chemie, Physical Chemistry of Surfaces Group, v Parizu, Francija. Vodja skupine prof. Marcus je eden izmed vodilnih svetovnih znanstvenikov na področju raziskav procesov korozije in elektrokemije ter dobitnik ERC Advanced Grant CIMNAS. Dr. Costa je priznana raziskovalka na področju modeliranja molekulskih procesov na površinah. S skupino prof. Marcusa intenzivno sodelujemo že vrsto let, kar potrjuje okoli deset skupnih znanstvenih člankov, nastopi na konferencah in skupni projekti. Naše sodelovanje se nadaljuje tudi v prihodnje. Med obiskom sta prof. Marcus in dr. Costa predstavila predavanji v okviru odsečnih seminarjev.

• 

• Uvodno srečanje projekta BIOAD, ki je bil odobren na Javnem razpisu Agencije za raziskovalno dejavnost R. Slovenije (ARRS) za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2022, je potekalo 11. novembra 2022 na Institutu "Jožef Stefan". BIOAD je akronim triletnega projekta »Protibakterijske zlitine: razvoj z aditivno 3D tehnologijo, karakterizacija in klinična uporaba« (J7-4639), ki združuje konzorcij petih partnerjev: Instituta "Jožef Stefan", Ortopedske bolnišnice Valdoltra ter Fakultete za strojništvo, Medicinske fakultete in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Projekt, ki ga vodi prof. dr. Ingrid Milošev iz Odseka za fizikalno in organsko kemijo, je bil odobren kot velik projekt na področju medicine in ga bo ARRS financirala v višini 1,5 milijonov € v treh letih.

• 

• 30.9.2022 smo v sklopu Noči raziskovalcev v glavni avli Instituta Jožef Stefan pripravili delavnico protikorozijske zaščite kovin in njihovih zlitin s pametnimi prevlekami. Dogodek je privabil več nadobudnih mlajših in tudi nekaj starejših radovednežev, ki so z obiskom naše stojnice dobili vplogled v delo odseka. Seznanili so se s pojmom korozija, identificirali različne kovine in njihove lastnosti, se igrali s spreminjanjem barv pri kislinsko-baznih ravnotežjih in izvedeli kako delujejo superhidrofobne prevleke. (Foto: Marjan Verč)

• 

• Med 28. 8. in 2. 9. 2022 je potekala vsakoletna konferenca Evropske federacije za korozijo (EFC) – EUROCORR. Omenjeni evropski korozijski kongres, ki je letos potekal v Berlinu, vsako leto privabi okoli tisoč delegatov iz držav celega sveta, da na enem mestu predstavijo svoja nova dognanja in raziskave s področja korozije in korozijske zaščite. Na letošnji konferenci, ki je potekala pod geslom: »Corrosion in a Changing World – Energy, Mobility, Digitalization« smo sodelovali s prispevkoma skupine v obliki dveh 20-minutnih predavanj:

  1. A. Kraš, I. Milošev, Optimization of Zr-based conversion coatings on different substrates via response surface methodology

  2. M. Dlouhy, A. Kokalj, How corrosion-relevant species affect the adsorption of imidazole on a copper surface

• 

• V času od 11. do 15. julija 2022, smo se tradicionalno udeležili konference RSE-SEE (Regional Symposium on Electrochemistry - South East Europe), ki je letos z več kot 150 udeleženci potekala v Grazu v Avstriji. Konferenca združuje raziskovalce jugovzhodne Evrope na področju elektrokemije in je odlična priložnost za spoznavanje raziskovalcev iz tega dela Evrope. Na letošnji konferenci smo predstavili kar šest prispevkov: eno vabljeno predavanje, štiri predavanja in poster.

• 

• Ivan Spajić je dne 24. junija 2022 na Mednarodni podiplomski šoli Jožeta Stefana uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom “Zaščita biomedicinskih zlitin z nanosom tankih plasti aluminijevega in hafnijevega oksida”. Ivan Spajić se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljal pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev. V komisiji za oceno doktorske disertacije so bili prof. dr. Dragan Mihailović (Institut "Jožef Stefan"), doc. dr. Matjaž Spreitzer (Institut "Jožef Stefan") in prof. dr. Mustafa Ürgen (Tehnična univerza Instanbul, Turčija). Čestitamo!

• 

• Dževad Kozlica je dne 21. junija 2022 na Mednarodni podiplomski šoli Jožeta Stefana uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom “Sinergijski učinek organskih inhibitorjev pri upočasnitvi korozije aluminija, bakra in zlitine aluminij-baker v kloridni raztopini”. Dževad Kozlica se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljal pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev. V komisiji za oceno doktorske disertacije so bili prof. dr. Miran Gaberšček (Kemijski inštitut), doc. dr. Peter Rodič (Institut "Jožef Stefan") in prof. dr. Ricardo M. Souto (Univerza v La Laguni, Tenerife, Španija). Čestitamo!

• 

• Prof. Ingrid Milošev je 31. maja 2022 predstavila spletni seminar v okviru serije CorroZoom, ki jo organizira prof. G. S. Frankel na The Ohio State University, Columbus, ZDA. V sklopu serije je letos šest vrhunskih znanstvenikov z vsega sveta predavalo o različnih temah, povezanih s korozijo, pri čemer je imela prof. Milošev čast zaključiti letošnjo sezono spletnih seminarjev. Njeno predavanje z naslovom “Cerijeve konverzijske prevleke na aluminijevih zlitinah” je obsegalo nekaj osnovnih dognanj o kemiji cerijevih soli in opis splošnega mehanizma nastajanja prevlek. Sledili so primeri iz raziskovalnega dela naše skupine na tej vrsti premazov. Predavanju, ki ga je spremljalo okoli 300 udeležencev po vsem svetu, je sledila široka razprava. Predstavitev na spletnem seminarju CorroZoom je velika čast in priznanje več kot tri desetletja trajajočemu raziskovalnemu delu prof. Milošev, posvečenemu protikorozijski zaščiti, med katerimi so tudi konverzijske prevleke.

• 

• 24. aprila obeležujemo Dan ozaveščanja o koroziji. Ob tem dnevu objavljamo videoposnetek z 12 fotografijami z vidnimi posledicami korozije s kratkimi pripisi, ki so nastale v okviru serije "Fotografija meseca". Korozija je vsepovsod okoli nas, da bi omilili negativne posledice korozije, se na odseku osredotočamo na študij korozijskih procesov in korozijske zaščite. Vabljeni, da tukaj oddate svoj posnetek korozije!

• 

• 11. februarja obeležujemo sedmi Mednarodni dan ženski in deklet v znanosti, ki ga je leta 2015 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov z namenom prepoznavanja in priznavanja pomembnosti vloge žensk v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in metematiki (STEM). Ob tej priložnosti naj navedemo posebno izdajo z naslovom Women in electrochemistry, ki jo je pripravila revija Journal of The Electrochemical Society, z namenom promoviranja številnih dosežkoov žensk, ki raziskujejo na različnih področjih elektrokemije. Poleg tega je izdajo urejalo 50 vrhunskih znanstvenic z vsega sveta. Na področju korozije je ena izmed gostojučih urednic in avtoric bila tudi dr. Ingrid Milošev.

• 

• Prejemnica letošnjega naziva »Inženirka leta« je dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Cilj projekta »Inženirka leta« je nasloviti problem “nevidnosti” inženirk v družbi in spoznati kako zanimivo in pomembno delo opravljajo. Nagrada, ki jo je izročil predsednik države Borut Pahor, je zgled in navdih mlajšim generacijam deklet in spodbuja njihovo odločitev za inženirske poklice. Ta teden je dr. Kovačević postala tudi »Ime tedna« na Valu 202. Nataša Kovačević je že med študijem kemije postala štipendistka Instituta “Jožef Stefan”, kjer je po opravljeni diplomski nalogi na Odseku za fizikalno in organsko kemijo leta 2009 postala tudi mlada raziskovalka in doktorirala leta 2013 na področju zaščite materialov pred korozijo. Dr. Kovačević vzdržuje sodelovanje med Odsekom K3 in Kolektor Group na področju zaščite materialov. Nataši na doseženem priznanju iskreno čestitamo!

• 

• V okviru projekta Marie Sklodowska Curie ITN MAMI najavljamo simpozij "Neutron & Synchrotron Radiation for Science & Technology", ki bo potekal preko spleta 13. in 14. decembra 2021. Podrobnejši program si lahko ogledate s klikom na povezavo. Prijave na dogodek so možne tukaj.

• 

• Pri založbi Woodhead Publishing (Cambridge, England) je izšla tretja izdaja knjige Joint Replacement Technology, ki jo je uredil prof. Peter A. Revell. V knjigi so zbrana najsodobnejša znanja, dosežki in razvojni uspehi na področju tehnologije umetnih sklepov. Poudarek je na interdisciplinarnosti in tesnem sodelovanju strokovnjakov inženirskih in medicinskih poklicev, saj so prispevki tako z vidika medicine kot tudi znanosti o materialih. Prof. Ingrid Milošev in soavtorji iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Univerze v Helsinkih, ORTON Ortopedske bolnišnice v Helsinkih in Friedrich-Alexander Univerze v Erlangen-Nurembergu so prispevali poglavje Metals for joint replacements. Pri prvih dveh izdajah knjige leta 2008 in 2014 je bil vodilni avtor pokojni prof. dr. Yrjö Konttinen, čigar vloga pri nastajanju tega poglavja je neprecenjiva. Tretja izdaja podaja posodobljen prikaz najnovejših dognanj na področju materialov za umetne sklepe.

• 

• Dijak 4. letnika gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer je v šolskem letu 2020/2021 pod mentorstvom Mateje Godec, prof. kem., in našega mladega raziskovalca Matjaža Dlouhyja, raziskoval antibakterijske lastnosti izoliranih eteričnih olj nekaterih rastlin iz domačega okolja. Avtorji so delo prijavili na Regijsko srečanje mladih raziskovalcev Pomurja, kjer je naloga osvojila zlato priznanje. Dijak je nalogo predstavil tudi na Državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki ga je že 54. zapored organizirala Zveza za tehnično kulturo Slovenije, in bil zanjo nagrajen z zlatim priznanjem. Delo z naslovom “Potencialna uporaba izoliranih eteričnih olj kot dezinfekcijska sredstva”, se je potegovalo tudi na tekmovanju za 51. Krkine nagrade za srednješolske raziskovalne naloge, kjer so avtorji osvojili krkino nagrado z dodatnim povabilo, da izsledke raziskave predstavijo na spletnem simpoziju. Posnetek predstavitve s simpozija si lahko ogledate tukaj (začetek: 15 min. 56 sek.). Dijaku in mentorjema iskreno čestitamo.

• 

• Dr. Ingrid Milošev je bila imenovana za pridruženo urednico znanstvene revije CORROSION. Revijo je leta 1945 ustanovilo Združenje za zaščito in učinkovitost materialov (AMPP, nekdanja NACE). AMPP je svetovno združenje strokovnjakov za zaščito materialov, ki šteje več kot 40.000 članov v 130 državah. Revija CORROSION, ki jo vodi glavni urednik dr. John Scully, je posvečena recenzijiranju in objavljanju vrhunskih člankov s področja preprečevanja in obvladovanja korozije. Interesi dr. Milošev vključujejo korozijske procese in zaščito pred korozijo tehnoloških in biomedicinskih materialov, katerih namen je podaljšati njihovo življenjsko dobo in funkcionalne sposobnosti. Revija CORROSION je predstavila novo pridruženo urednico z uredniškim člankom in z intrevjujem v podcastu. Večina izmed 16 pridruženih urednikov je iz Združenih držav Amerike, trije so iz Evrope. I. Milošev je med pridružene editorje bila imenovana kot druga ženska članica.

• 

• 9. junija 2021 je prof. Anton Kokalj predstavil webinar v okviru serije "CorroZoom", ki ga je organiziral prof. G.S. Frankel (The Ohio State University, Columbus, ZDA). Webinarji "CorroZoom" so gostili šest vrhunskih znanstvenikov z vsega sveta. Predavanje prof. Kokalja z naslovom "Molekularno modeliranje inhibitorjev korozije" je trenutno vroča tema raziskav na področju korozije in je bilo namenjeno DFT modeliranju mehanizma adsorpcije in vezave organskih molekul na površinah kovin. Prof. Kokalj je obravnaval različna vprašanja od osnovnih izhodišč vezave molekul do “cutting-edge” vprašanj, kot je modeliranje prodiranja klorida skozi samoorganizirani organski sloj. Predavanju, ki se ga je udeležilo več kot 300 udeležencev po vsem svetu, je sledila spodbudna razprava. Predstavitev na seminarju "CorroZoom" je velika čast in pohvala za več kot desetletje dolgo raziskovalno delo prof. Kokalja na področju DFT modeliranja.

• 

• Virtualna šola z naslovom MaX e-School on Advanced Materials and Molecular Modeling with Quantum ESPRESSO (v živo na YouTubu tukaj), poteka od 17. do 28. maja, 2021. E-šolo organizira SISSA in ICTP v sodelovanju z različnimi mednarodnimi institucijami, tj. CINECA, CECAM, Institut Jožef Stefan, Arnes in Univerza v Šanghaju, vse pod okriljem MaX CoE in Fundacije Quantum ESPRESSO. Namen šole je udeležencem predstaviti napredno molekulsko modeliranje in modeliranje materialov s programskim paketom Quantum ESPRESSO. Na šoli bodo obravnavani tako osnovni koncepti kot tudi nedavni razvoj, s poudarkom na metodah, ki temeljijo na teoriji gostotnega funkcionala (DFT) in visoko zmogljivem računalništvu (HPC), s posebnim poudarkom na nastajajočih arhitekturah, ki temeljijo na GPGPU. Na e-šolo se je prijavilo rekordno število udeležencev, tj. skoraj 1300 registracij je prispelo iz 92 držav za približno 120 razpoložljivih mest.

• V mesecu, ki obeležuje mednarodni Dan ozaveščanja o koroziji, smo pričeli z objavo fotografij v rubriki “Fotografija meseca”. Vsak mesec bomo objavili zanimiv posnetek korozije iz vsakodnevnega življenja. S tem želimo opozoriti, da proces korozije kovin poteka povsod okrog nas in ga razen v izjemnim primerih ne moremo preprečiti. Ustavitev ali upočasnitev procesa korozije zahteva ukrepanje, zato so nujne strategije za podaljšanje življenjskega cikla kovin s sodobnimi protikorozijskimi zaščitami. Prvo fotografijo meseca si lahko ogledate spodaj ali s klikom na povezavo, kjer se bodo nahajale tudi prihodnje fotografije. Svojo fotografijo lahko prispevate tukaj.

• 

• Svetovna organizacija za korozijo je 24. april razglasila za Dan ozaveščanja o koroziji. Naraščanje prebivalstva s potrebami po sodobnih in visokotehnoloških tehnologijah povečuje porabo osnovnih tehnoloških kovin kot so železo in jeklo, baker, aluminij, cink in nikelj. Uporaba kovin je nujno povezana s protikorozijsko zaščito, saj so kovine v vseh okoljih podvržene koroziji. Stroški zaradi korozije in z njo povezanih ukrepov so na svetovni ravni ogromni in dosegajo 2,5 bilijona dolarjev na leto (3,4% BDP). Največji delež gre na infrastrukturo in transport. Na splošno je sprejeto, da bi se lahko 15–35% stroškom korozije (370–870 milijard USD) letno izognili z ustreznimi pristopi za ublažitev korozije. Dodatno skrbi, da je dostop kovin v prihodnje je omejen tudi z izčrpavanjem naravnih rud, saj napovedi kažejo 2–6-kratno povečanje povpraševanja do leta 2100. Strategije za spodbujanje trajnostnih ciklov materialov, kot so krožno gospodarstvo in koncept 3R, morajo postajati naše vodilo. Na Odseku za fizikalno in organsko kemijo se aktivno posvečamo strategijam za podaljšanje življenjskega cikla kovin s sodobnimi protikorozijskimi zaščitami in tako prispevamo k zmanjšanju vrzeli med velikim povpraševanjem in zagotavljanjem virov. Ob obeležitvi Dneva o širjenju ozaveščenosti posledic korozije je na našem odseku nastal video, ki si ga lahko ogledate s klikom na spodnji video ali preko povezave.

• V ponedeljek, 8. marca 2021, je prof. dr. Anton Kokalj na povabilo prof. Sumit Sharma-e s fakultete Russ College of Engineering and Technology na Ohio University predaval v sklopu spletnih seminarjev s področja kemijskega in biomolekularnega inženirstva. V sklopu teh seminarjev vsaka dva tedna uveljavljen znanstvenik ali znanstvenica z vsega sveta predstavi svoje delo približno 60 doktorskim študentom in študentkam ter drugim udeležencem. Prof. dr. Kokalj je predstavil seminar z naslovom "Modeliranje inhibitorjev korozije na osnovi DFT: razumevanje njihove interakcije s kovinskimi površinami" v sklopu katerega je pokazal uporabnost modeliranja z metodo DFT, pri čemer se je osredotočil na interakcijo inhibitorjev korozije s površinami kovin. Seminarju je sledila zanimiva razprava med študenti in profesorji.

• 

• Dne 18. 1. 2021 je potekalo prvo predavanje v sklopu serije predavanj "CorroZoom", ki se je začela v organizaciji Prof. G.S. Frankela iz The Ohio State University, Columbus, ZDA. Namen serije predavanj, ki potekajo v živo in so brezplačna, je povezati raziskovalce na področju korozije iz celega sveta. V času pandemije so stiki omejeni, zato so druženje in izmenjava dosežkov ter novosti še posebej pomembni. Predavatelji bodo vrhunski svetovni raziskovalci na področju korozije. Prvo predavanje v seriji "CorroZoom" je imel Prof. Philippe Marcus iz CNRS, Chimie-ParisTech iz Francije. Odličnega predavanja Prof. Marcusa se je udeležilo več kot 2000 poslušalcev, kar je veliko več kot na katerikoli konferenci s področja korozije.

• 

• Naša nekdanja mlada raziskovalka Dr. Klara Čebular, je za svojo doktorsko disertacijo z naslovom Pretvorbe kisikovih funkcionalnih skupin v organskih molekulah ob prisotnosti molekularnega joda in/ali N-halo spojin prejela jubilejno 50. Krkino nagrado (Za ogled videoposnetka, klikni na povezavo, časovna skala 2.24.40 naprej). Klara je pod vodstvom prof. dr. Stojana Stavberja na našem odseku kot mlada raziskovalka raziskovala v času 2014-2019 in zagovarjala doktorsko disertacijo oktobra 2019 na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Trenutno je zaposlena v podjetju Lek d.d., Skupina Sandoz; Ljubljana. Čestitamo!

• 

• Letos je med 16. in 18. septembrom v kongresnem centru Grand hotela Bernardin v Portorožu potekalo 26. letno srečanje Slovenskega kemijskega društva z naslovom "Slovenski kemijski dnevi 2020". V okviru konference so se udeleženi študenti potegovali za nagrade najboljših posterjev in predavanj. Za poster z naslovom "Adsorption of imidazole on Cu(111) covered with corrosion relevant species", je prvo nagrado prejel naš doktorski študent Matjaž Dlouhy. Čestitke!

• 

• Mladi raziskovalec Gavrilo Šekularac je dne 16. junija 2020 na Mednarodni podiplomski šoli Jožeta Stefana uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom “Korozija in protikorozijska zaščita aluminijevih zlitin s konverzijskimi prevlekami na osnovi cirkonija”. Gavrilo Šekularac se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljal pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev. V komisiji za oceno doktorske disertacije so bili prof. dr. Janez Kovač (Institut "Jožef Stefan"), prof. dr. Miran Gaberšček (Kemijski inštitut) in prof. dr. Vladimir Panić (Univerza v Beogradu, Srbija).

• 

• 24. april je bil Dan ozaveščanja o koroziji in študenti, ki preučujejo korozijo na različnih področjih, so se spoprijeli z izzivom, ki ga je sprožil Young EFC za širjenje znanja o pomembni vlogi korozije in zaščite pred korozijo v današnji družbi. Če vas zanima, kako se študenti, ki sodelujejo v projektu mCBEEs, spopadajo s to težavo, sledite tej povezavi, kjer boste našli 14 kratkih videoposnetkov doktorskih študentov, ki razlagajo težave s korozijo, ki jih poskušajo nasloviti med svojim študijem.

• V podjetju JUB v Dolu pri Ljubljani je 21. novembra 2019 v razvojnem oddelku potekala konferenca Pot do tržne inovacije v okviru Dneva inovativnosti. Strateška politika podjetja vključuje tudi poglobljeno sodelovanje z raziskovalci iz javnih razsikovalnih organizacijah. Na konferenci je dr. Peter Rodič iz Instituta "Jožef Stefan" predstavil idejo: “Pametni premazi - od laboratorija do komercialne uporabe”, ki so jo razvili raziskovalci iz Odseka za fizikalno in organsko kemijo: dr. Peter Rodič, dr. Ingrid Milošev, Damir Hamulić in Barbara Kapun. Predstavljeni premazi izkazujejo možnost samo-celjenja in samo-čiščenja površine in so zato izjemno zanimivi za različne aplikacije. Predstavitev je prejemnik nagrade za Najboljšo idejo v sklopu razvojnega izziva.

• 

• Mlada raziskovalka Klara Čebular je dne 2. oktobra 2019 na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana uspešno zagovarjala disertacijo z naslovom Pretvorbe kisikovih funkcionalnih skupin v organskih molekulah ob prisotnosti molekularnega joda ali/in N-halo spojin. Klara se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljala pod mentorstvom prof. dr. Stojana Stavberja.

• 

• V času od 25. do 27. septembra 2019 je v hotelu Habakuk v Mariboru potekala 25. konferenca Slovenskega kemijskega društva z naslovom Slovenski kemijski dnevi. Študenti, ki so svoje delo predstavili v obliki predavanja ali posterja, so se potegovali za nagrade za najboljši poster/predavanje. Tretjo nagrado za najboljši poster je prejela Lea Gašparič, za poster z naslovom Hydrogen bonding between common organic functional groups and metal hydroxides. Čestitamo!

• 

• V času od 15. do 20. septembra 2019 je na Institutu Jožef Stefan potekala poletna šola z naslovom Quantum ESPRESSO Summer School on Advanced Materials and Molecular Modelling, ki je privabila več kot 70 udeležencev iz celega sveta. V okviru šole so udeleženci predstavili svoje raziskovalno delo v obliki posterjev in elevator pitchev. Tri-članska komisija in udeleženci so med 27 posterji in elevator pitchi izbirali prejemnika nagrade za najboljši poster. Izbran je bil poster Matica Poberžnika, naslovljen Lateral interactions between electronegative adatoms on metallic surfaces: a high-throughput computational study.

• 

• Od 15. do 20. septmebra je na Institutu Jožef Stefan potekala poletna šola z naslovom Quantum ESPRESSO Summer School on Advanced Materials and Molecular Modelling. Šola je potekala v organizaciji Fundacije Quantum ESPRESSO, EU MaX centra odličnosti za superračunalniške aplikacije in Instituta Jožef Stefan. Šole se je udeležilo več kot 70 udeležencev, tutorjev in predavateljev iz celega sveta. Cilj šole je bil predstaviti doktorskim študentom, podoktorskim in drugim raziskovalcem molekulsko modeliranje in modeliranje materialov s Quantum ESPRESSO programskim paketom. V okviru šole so bili predstavljeni tako osnovni koncepti kot tudi naprednejša uporaba, med drugimi so bila predstavljena tudi orodja, ki omogočajo visoko-prepustne izračune in koncepti uporabni v viskozmogljivem računalništvu. Predavanja, ki so potekala na šoli, so na voljo na spletni strani šole, praktične vaje pa so na voljo na GitLab-u. Udeleženci so predstavili svoje raziskave v obliki posterjev in "elevator pitchev". Nagrado za najboljši poster je prejel Matic Poberžnik.

• 

• V času od 9. do 13. septembra 2019 smo se udeležili največje evropske konference na področju korozijske zaščite EUROCORR, ki je letos z več kot 1200 udeleženci potekala v Sevilli v Španiji. Moto EUROCORR-a 2019 New times, new materials, new corrosion challenges je poudaril pomembnost razvoja novih materialov, ki omogočajo ekološko in trajnostno korozijsko zaščito. Na Odseku za fizikalno in organsko kemijo že nekaj časa sledimo tem motu, kar dokazuje tudi naša bogata letošnja udeležba na konferenci. Sodelovali smo s kar devetimi prispevki, vsi v obliki 20-minutnih predavanj:

  1. I. Milošev, D. Zimerl, B. Menczinger, A. Nemes, J. Rábai, A. Kokalj, P. Marcus, Corrosion inhibitors for aluminium investigated using integrative experimental-modelling approach: Fabrication and electrochemical study

  2. M. Poberžnik, F. Chiter, D. Costa, P. Marcus, I. Milošev, A. Kokalj, Corrosion inhibitors for aluminium investigated using integrative experimental-modelling approach: A DFT modeling study

  3. M. Poberžnik, D. Costa, I. Milošev, A. Kokalj, How silanol headgroups bond to oxidized aluminium surfaces: A DFT modeling study

  4. Dž. Kozlica, A. Kokalj, I. Milošev, Efficiency of mercapto and phosphonic inhibitors for copper and aluminium as a function of surface preparation

  5. I. Milošev, B. Kapun, P. Taheri, A. Kokalj, J.M.C. Mol Inhibitors for copper in chloride solution with different functional and side groups studied by electrochemical methods and XPS

  6. A. Kokalj, M. Lozinšek, B. Kapun, U. Tiringer, P. Taheri, S. Neupane, P. Losada-Perez, C. Xie, P. Bruna, E. Pineda, S. Stavber, D. Crespo, F.U. Renner, J.M.C. Mol, I. Milošev 'An integrative modeling and experimental approach toward corrosion inhibition: heterocyclic organic molecules as potential corrosion inhibitors for Cu and Zn'

  7. D. Hamulić, I. Milošev, The influence of length of alkyl chain on chemical structure and corrosion resistance of hybrid acrylic sol-gel coatings

  8. G. Šekularac, J. Kovač, I. Milošev, Self-sealing of zirconium based conversion coatings applied on aluminium alloy AlSi7Mg0.3

  9. U. Tiringer, G. Šekularac, J.M.C. (Arjan) Mol, J. Kovač, I. Milošev, Corrosion protection performance and in-depth composition analysis of hybrid sol-gel coatings based on CeO2 nanoparticles applied on AA7075.

  Pri dodatnih petih prispevkih smo bili koavtorji. Prispevki 1-7 so rezultat dela na evropskih projektih COR_ID in COIN DESC, ki sta ju koordinirala I. Milošev in A. Kokalj v okviru programa M.Era-Net. Prispevkom je bila posvečena tudi posebna pozornost v okviru mini-simpozija znotraj sekcije Mechanisms, Methods & Modelling, ki sta mu predsedovala I. Milošev in A. Kokalj.

• 

• Tretji izobraževalni dogodek v okviru projekta mCBEEs (»Napredne integrativne rešitve korozijskih problemov na sub-mikro skali: dolgoročna zaščita miniaturiziranih biomedicinskih, elektronskih in energetskih sistemov«, H2020 MSCA - ITN - 2017-764977) je potekal med 24. in 29. junijem 2019 na Institutu Jožef Stefan v organizaciji koordinatorice projekta dr. Marie Lekka ter vodja usposabljanja dr. Catarine Zanella in dr. Ingrid Milošev. Izobraževalna šola z naslovom »Osnove protikorozijske zaščite in proizvodnja prevlek« je vključevala predavanja o metodah zaščite pred korozijo ter pripravi in lastnostih različnih prevlek: kovinskih, organskih, sol-gel in prevlek pripravljenih s postopki fizikalnega in kemijskega nanašanja. Eksperimentalne vaje so vključevale meritve elektrokemijskih in korozijskih lastnosti, adhezije in poroznosti osmih vrst prevlek. Pri izobraževanju je sodelovalo osem eminentnih predavateljev, eksperimentalne vaje pa smo organizirali na Oddelku za fizikalno in organsko kemijo. Usposabljanja se je udeležilo 18 doktorskih študentov iz različnih držav Evropske unije.

• 

• Mlada raziskovalka Dunja Gustinčič je dne 6. junija 2019 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjala disertacijo z naslovom Adsorpcija azolnih molekul na oksidirano površino bakra in njihova inhibicija korozije bakra. Dunja Gustinčič se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljala pod mentorstvom doc. dr. Antona Kokalja.

• 

• V času od 27. do 30 maja 2019 je v Splitu na Hrvaškem potekala 7. konferenca RSE-SEE (Regional Symposium on Electrochemistry - South East Europe), ki je privabila več kot 150 udeležencev. Konferenca združuje raziskovalce jugovzhodne Evrope na področju elektrokemije in je odlična priložnost za spoznavanje raziskovalcev iz tega dela Evrope. V okviru postrske sekcije konference so organizatorji podelili tri nagrade za najboljši poster, med temi je nagrado prejela Dolores Zimerl, mag. kem., strokovna sodelavka na Odseku za fizikalno in organsko kemijo. Naslov nagrajenega prispevka je From organic synthesis to testing of compounds with different anchor groups as corrosion inhibitors for aluminium. Delo je bilo opravljeno v okviru M-ERA.Net projekta COR_ID (»Design of corrosion resistant coatings targeted for versatile applications«)

• 

• V času od 27. do 30 maja 2019 smo se tradicionalno udeležili konference 7. konference RSE-SEE (Regional Symposium on Electrochemistry - South East Europe), ki je letos z več kot 150 udeleženci potekala v Splitu na Hrvaškem. Konferenca združuje raziskovalce jugovzhodne Evrope na področju elektrokemije in je odlična priložnost za spoznavanje raziskovalcev iz tega dela Evrope. Letošnja konferenca je bila združena z 8. Kurt Schwabe simpozijem. Prva RSE-SEE konferenca je bila leta 2008 na Crvenem otoku (Hrvaška), 2010 v Beogradu (Srbija), 2012 v Bukarešti (Romunija), 2013 v Ljubljani (Slovenia), 2015 v Pravetzu (Bolgaria) in 2017 v Balatonkenese (Madžarska).
  
  Na letošnji konferenci smo sodelovali s kar sedmimi prispevki: eno vabljeno predavanje, štiri predavanja in dva posterja:

  1. Anton Kokalj, I. Milošev (vabljeno predavanje) Molecular modeling of corrosion inhibitors: a search for physically sound descriptors

  2. Urša Tiringer, J. Kovač, S. Abrahami, J. van Dam, I. Milošev, A. Mol The effect of pre-treatment on the surface chemistry and interfacial properites of sol-gel coating applied on aluminium and aluminium alloy (predavanje)

  3. Peter Rodič, D. Zimerl, I. Milošev Hybrid sol-gel coatings modified with fluorinated (meth)acrylates for corrosion protection of AA2024-T3 in 0.5 M NaCl (predavanje)

  4. Ivan Spajić, I. Milošev Al₂O₃ and HfO₂ films prepared by atomic layer deposition for protection of commercially pure titanium for biomedical applications (predavanje)

  5. Dževad Kozlica, I. Milošev The influence of surface preparation on efficiency of mercapto and phosphonic inhibitors adsorbed on aluminium and copper metal (predavanje 15 min)

  6. Dolores Zimerl, S. Stavber, I. Milošev From organic synthesis to testing of compounds with different anchor groups as corrosion inhibitors for aluminium (poster)

  7. Barbara Kapun, I. Milošev Sol-gel coating based on zirconium(IV) isopropoxide and epoxysilane for corrosion protection of aluminium alloy in deep-sea environment (poster)

  Prispevek št. 6, ki ga je predstavila Dolores Zimerl, mag. kem., je bil nagrajen kot »Best poster award«. Čestitamo!

• 

• Druga delavnica v okviru projekta MAMI (Magnetism and Microhydrodynamics, H2020 MSCA – ITN – 2017-766007), je potekala med 15. in 17. 5. 2019 na Univerzi Latvija v Rigi v organizaciji prof. dr. Andrejsa Cebersa. Namen delavnice z naslovom Magnetizem in življenje je bil predstaviti možnosti uporabe magnetizma v bioloških sistemih in medicini. Na delavnici se je s predavanji predstavilo 12 odličnih predavateljev. V okviru delavnice so tudi doktorandi predstavili svoje prve rezultate, med njimi tudi Nikolina Lešić. Delavnice in sestanka Nadzornega odbora projekta se je udeležila tudi prof. dr. Ingrid Milošev.

• 

• Fundacija QUANTUM ESPRESSO, EU MaX center odličnosti in Institut "Jožef Stefan" organizirajo enotedensko poletno šolo naslovljeno " Advanced Materials and Molecular Modelling with Quantum ESPRESSO". Cilj poletne šole je doktorskim in podoktorskim študentom ter drugim raziskovalcem predstaviti molekulsko modeliranje in modeliranje materialov s Quantum ESPRESSO programskim paketom. Šola bo potekala od 16. do 20. septembra 2019 na Institutu "Jožef Stefan". Več informacij je na voljo na spletni strani šole.

• 

• V okviru ITN projekta Napredne integrativne rešitve korozijskih problemov na sub-mikro skali: dolgoročna zaščita miniaturiziranih biomedicinskih, elektronskih in energetskih sistemov'' (mCBEEs) bo od 24. do 29. junija 2019 na Institutu "Jožef Stefan" potekala šola za usposabljanje, naslovljena "Fundamentals of Corrosion Protection and Coatings Production ". Šola je namenjena tako doktorskim študentom mCBEEs mreže, kot tudi zunanjim doktorskim študentom. Več informacij je na voljo na spletni strani šole.

• 

• Mladi raziskovalec Matic Poberžnik je dne 25. aprila 2019 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom Kvantno mehansko modeliranje oksidacije aluminijevih površin in njihovih interakcij s korozijskimi inhibitorji. Matic Poberžnik se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljal pod mentorstvom dr. Antona Kokalja.

• 

• Prva delavnica v okviru projekta MAMI (Magnetism and Microhydrodynamics, H2020 MSCA – ITN – 2017-766007), je potekala med 5. in 7. 12. 2018 na Institutu "Jožef Stefan" v organizaciji prof. dr. Ingrid Milošev. Projekt, ki ga koordinira prof. dr. Bernard Doudin iz Univerze v Strasbourgu, bo trajal od 1. 5. 2018 do 30. 4. 2022. Namen delavnice z naslovom Kako izpeljati uspešen doktorat je bil petnajstim doktorskim študentom na projektu opisati širši tematski okvir projekta in predstaviti različne vsebine, ki lahko prispevajo k uspešni zastavitvi in izpeljavi doktorata. Predavatelji na delavnici so bili projektni partnerji prof. dr. Michael Coey, prof. dr. Lourdes Basabe Desmonts, prof. dr. Thomas Hermans in dr. Sasha Cai Lesher Pérez, kot vabljeni zunanji predavatelji dr. Sašo Dolenc (Kvarkadabra), Anže Erjavec (Kolektor), mag. Robert Blatnik (IJS, Center za prenos tehnologij), dr. Mark Pleško (Cosylab) in Maja Ratej (Radio Slovenija).

• 

• Na 11. mednarodni konferenci o prenosu tehnologij (ITTC) je mednarodna ocenjevalna komisija za najboljšo invencijo oz. inovacijo s komercialnim potencialom iz JRO v letu 2018 nagradila dva prispevka: KATRI: Anti-fouling and corrosion protection top-coat avtorjev Damirja Hamulića, Petra Rodiča, Dolores Zimerl in Ingrid Milošev iz Odseka za fizikalno in organsko kemijo (K-3) in The ultimate European Assistant for the Elderly avtorjev Janija Bizjaka, Antona Gradiška in Matjaža Gamsa iz Odseka za inteligentne sisteme (E-9). Konferenca je potekala med 8. in 12. oktobrom na IJS in je bila odlična priložnost za raziskovalne skupine, da svoje znanstvene rezultate, izdelke ali prototipe predstavijo kot podjetniške ideje.

• 

• Avtorja posterja »The self-healing effect of hybrid sol-gel coatings based on CeO₂ nanoparticles modified with Ce³⁺ ions applied on AA7075-T6« U. Tiringer in G. Šekularac sta bila nagrajena z nagrado »Young Author's EFC Poster Prize EUROCORR 2018«, ki jo podeljuje organizator konference European Federation of Corrosion (EFC). V svojem raziskovalnem delu sta razvila hibridno sol-gel prevleko na osnovi prekurzorjev (3-Glicidiloksipropil)trimetoksilana (GPTMS), tetraetil ortosilikata (TEOS), ter SiO₂ nanodelcev. Prevleki sta dodala CeO₂ nanodelce ter cerijev nitrat (Ce(NO₃)₃) za boljše korozijske lastnosti prevleke. Hibridno sol-gel prevleko sta nanesla na aluminijevo zlitino AA7075-T6. Ugotovila sta, da dodatek CeO₂ nanodelcev v kombinaciji z Ce(NO₃)₃ v prevleko izboljša njene korozijske lastnosti ter omogoči učinek samoceljenja.

• 

• V času od 9. do 13. septembra 2018 smo se udeležili konference največjega dogodka na področju protikorozijske zaščite v Evropi – konference EUROCORR 2018. Na letošnji konferenci smo sodelovali s kar sedmimi prispevki: pet predavanj in dva posterja, pri dveh predavanjih smo bili koavtorji:
  1. M. Poberžnik, D. Costa, A. Kokalj: »Bonding of silanols to oxidized aluminium surfaces: an insight from DFT modeling« (predavanje)
  2. I. Milošev, B. Kapun, U. Tiringer, D. Hamulić, D. Zimerl, G. Šekularac, P. Rodič, S. Zanna, A. Seyeux, P. Marcus: »Field testing of different sol-gel coatings on aluminium alloys suitable for marine applications« (predavanje)
  3. I. Milošev, D. Zimerl, S. Zanna, A. Seyeux, J. Iskra, S. Stavber, M. Poberznik, A. Nemes, D. Costa, J. Rabai, A. Kokalj, P. Marcus: »The effect of anchor group and backbone chain on performance of organic compounds as corrosion inhibitors for aluminium investigated using iterative experimental-modeling approach« (predavanje)
  4. P. Rodič, I. Milošev, M. Lekka, F. Andreatta, L. Fedrizzi: »Corrosion protection of AA2024-T3 by »smart« coatings« (predavanje)
  5. A. Kokalj, M. Lozinšek, B. Kapun, P. Taheri, S. Neupane, P. Losada-Perez, C. Xie, P. Bruna, E. Pineda, S. Stavber, D. Crespo, F.U. Renner, A. J.M.C. Mol, I. Milošev: »A combined experimental and modeling search for corrosion inhibitor descriptors: functionalized azole molecules as potential corrosion inhibitors for Cu and Zn« (predavanje)

  6. U. Tiringer, G. Šekularac, I. Milošev: »The self-healing effect of hybrid sol-gel coatings based on CeO2 nanoparticles modified with Ce3+ ions applied on AA7075-T6« (poster)

  7. G. Šekularac, I. Milošev: »Investigation of zirconium-based conversion coatings applied on aluminium alloy ENAC-AlSi7Mg0.3« (poster)

  8. P. Taheri, O. Bottazzi, I. Milošev, A. Kokalj, J.M.C. Mol: »Corrosion inhibitors of copper, zinc and copper-zinc alloys, using imidazole-based compounds with different functional groups« (predavanje)
  9. D. Costa, P. Cornette, M. Poberžnik, A. Kokalj, S. Zanna, A. Seyeux, I. Milošev, P. Marcus: »Self-assembly of linear carboxylic acids on an Al surface and its effect on corrosion inhibition: insight from modelling and experiment« (predavanje)

  Večino prispevkov smo predstavili v sodelovanju s partnerji na M-ERA.NET projektih COR_ID (št. 1, 2, 3) in COIN DESC (št. 5, 8) in Talents Fellowship programme (št. 4).

• 

• Na 48. razpisu za Krkinih nagrad za srednješolske naloge je dijakinja Gimnazije Jurija Vege Idrija Katarina Kokalj osvojila Krkino nagrado za raziskovalno nalogo z naslovom »Superhidrofobne sol-gel prevleke za tkanino, steklo, papir in aluminij«. Mentorica naloge je bila mag. Valerija Šemrl Kosmač iz Gimnazije Jurija Vege Idrija, somentorja pa dr. Peter Rodič in prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan". Tema raziskovalne naloge se priključuje aktualnim usmeritvam razvoju večfunkcionalnih prevlek za različne aplikacije.

• 

• V ugledni reviji Journal of the Electrochemical Society je bil objavljen pregledni članek o cirkonijevih in/ali titanovih konverzijskih prevlekah, ki sta ga pripravila I. Milošev in G.S. Frankel (Fontana Corrosion Center, The Ohio State University, USA). Konverzijske prevleke na osnovi Zr ali Ti predstavljajo alternativno tehnologijo kromatnim in fosfatnim prevlekam, katere so lahko povezane s problemi v okolju. V preglednem članku so zaobjeti znanstveni dosežki na tem hitro razvijajočem se področju. Po opisu sestave konverzijskih kopeli in mehanizma nanosa so predstavljeni procesni parametri konverzije in lastnosti prevlek kot so sestava, morfologija in debelina. Opisani so postopki priprave najbolj pomembnih kovinskih podlag. Podrobno so razčlenjene zaščitne protikorozijske lastnosti teh prevlek kot tudi adhezija organskih prevlek. Prednosti in potencialne pomanjkljivosti konverzijskih prevlek so kritično ovrednotene. V drugem četrletju 2018 je pregledni članek bil najpogosteje prenesen članek na področju »Corrosion Science and Technology«.

• 

• Od 11. do 13. junija je v Ljubljani potekala delavnica CorrTalk, namenjena integrativnim pristopom pri raziskavanju korozije in inhibicije korozije. Delavnica je organizirana v okviru projektov COR_ID in COIN DESC. Več informacij je na voljo na spletni strani delavnice.

• 

• Mlada raziskovalka Urša Tiringer je dne 22. maja 2018 na Mednarodni podiplomski šoli Jožeta Stefana uspešno zagovarjala disertacijo z naslovom Hibridne barierne sol-gel prevleke z lastnostjo samoceljenja za protikorozijsko zaščito aluminijevih zlitin. Urša Tiringer se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljala pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev.

• 

• Uvodno srečanje projekta MAMI, ki je bil odobren v okviru razpisa H2020 MSCA – ITN – 2017 (Marie Skłodowska Curie Action – Innovative Training Network), je potekalo 17. in 18. maja na Univerzi v Strasbourgu, Francija. MAMI je akronim za »Magnetics and Microhydrodynamics« (št. 766007, slovenski naslov projekta: »Magnetizem in Mikrohidrodinamika«). Projekt, ki bo trajal od 1. 5. 2018 do 30. 4. 2022, združuje konzorcij 9 partnerjev uporabnikov in 4 partnerske organizacije. Člani konzorcija prihajajo iz 7 držav, 4 univerz, 5 raziskovalnih institutov in 4 industrijske organizacije. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih študentov. Koordinator projekta je prof. dr. Bernard Doudin iz Univerze v Strasbourgu.
  MAMI na družbenih omrežjih:
  

• 

• Na 52. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2018, ki je potekalo 14. maja 2018 v Murski Soboti v organizaciji Zavoda za tehnično kulturo Slovenije je dijakinja Gimnazije Jurija Vege Idrija Katarina Kokalj osvojila srebrno priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom Superhidrofobne sol-gel prevleke za tkanino,, steklo, papir in aluminij. Mentorica naloge je bila mag. Valerija Šemrl Kosmač iz Gimnazije Jurija Vege Idrija, somentorja pa dr. Peter Rodič in prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan". Tema raziskovalne naloge se priključuje aktualnim usmeritvam razvoju večfunkcionalnih prevlek za različne aplikacije.

• 

• Na internetni strani M-ERA.NET je objavljena novica o uspešnosti projekta COR_ID (“Ciljano oblikovanje korozijsko odpornih prevlek za različne namene«). Uvrščen je med “Zgodbe o uspehu”. Projekt koordinira dr. Ingrid Milošev iz Odseka za fizikalno in organsko kemijo, vključuje pa partnerje iz Slovenije (Talum d.d. Kidričevo), Francije (ENSCP, CNRS) in Madžarske (Eötvös Loránd Univerza). Poglavitni cilj projekta COR_ID je ciljano oblikovanje in sinteza novih prevlek, ki bodo imele večjo korozijsko odpornost, daljšo življenjsko dobo in zmanjšano obremenitev okolja v primerjavi z obstoječimi prevlekami. Prevleke bodo lahko učinkovito zaščitile tudi sekundarni aluminij. Projekt vključuje postavitev “virtualnega laboratorija” za ugotavljanje parametrov, ki so potrebni za več-nivojsko modeliranje. V teku je tudi priprava pilotne industrijske naprave. Poglavitni cilj bo dosežen z inovativnim pristopom integriranega računalniškega načina v tehniki materialov (ICME), ki obsega naslednja področja: več-nivojsko molekulsko modeliranje, več-nivojsko kemijsko sintezo, eksperimentalno testiranje korozijske odpornosti in preverjanje tako načrtovanih prevlek.

• 

• V ugledni reviji Journal of the Electrochemical Society je bil objavljen pregledni članek o cirkonijevih in/ali titanovih konverzijskih prevlekah, ki sta ga pripravila I. Milošev in G.S. Frankel (Fontana Corrosion Center, The Ohio State University, USA). Konverzijske prevleke na osnovi Zr ali Ti predstavljajo alternativno tehnologijo kromatnim in fosfatnim prevlekam, katere so lahko povezane s problemi v okolju. V preglednem članku so zaobjeti znanstveni dosežki na tem hitro razvijajočem se področju. Po opisu sestave konverzijskih kopeli in mehanizma nanosa so predstavljeni procesni parametri konverzije in lastnosti prevlek kot so sestava, morfologija in debelina. Opisani so postopki priprave najbolj pomembnih kovinskih podlag. Podrobno so razčlenjene zaščitne protikorozijske lastnosti teh prevlek kot tudi adhezija organskih prevlek. Prednosti in potencialne pomanjkljivosti konverzijskih prevlek so kritično ovrednotene. V prvem četrletju 2018 je pregledni članek bil eden izmed petih najpogosteje prenesenih člankov na področju »Corrosion Science and Technology«.

• 

• Dne 16. in 17. novembra je na Universitat Politècnica de Catalunya v Barceloni potekalo letno srečanje M-era.Net projekta z naslovom "COIN DESC: Deskriptorji inhibicije korozije in selektivnega raztapljanja". Glavna cilja projekta sta poglobitev mehanističnega razumevanja inhibicije korozije in načrtovanje korozijsko odpornih bakrovih zlitin z uporabo korozijskih inhibitorjev. Srečanje je bilo posvečeno pregledu dosedanjih rezultatov in planiranju aktivnosti za naslednje leto.

• 

• Letno srečanje projekta COR_ID v okviru M-ERA.NET (European Research Area) je potekalo na Eötvös Loránd Univerzi v Budimpešti dne 9. in 10. novembra 2017. Poglavitni cilj projekta Ciljano oblikovanje korozijsko odpornih prevlek za različne namene (akronim COR_ID) je oblikovanje in sinteza novih prevlek, ki bodo imele večjo korozijsko odpornost, daljšo življenjsko dobo in zmanjšano obremenitev okolja v primerjavi z obstoječimi prevlekami za aluminijeve zlitine. Delo poteka v skladu s principi integriranega računskega načina v tehniki materialov (ICME). Srečanje je bilo posvečeno pregledu dosedanjih rezultatov in planiranju aktivnosti za naslednje leto. Projektni konzorcij sestavljajo: Institut “Jožef Stefan” in podjetje Talum d.d. Kidričevo (Slovenija), Chimie ParisTech, CNRS (Francija) in Univerza Eötvös Loránd (Madžarska).

• 

• Revija CORROSION je v decembru izdala posebno številko, ki je posvečena biokoroziji kovinskih vsadkov. Posebno številko je kot gostujoča urednica pripravila dr. Ingrid Milošev. Razumevanje mehanizma biokorozije in degradacije kovine v človeškem telesu, to je identifikacija korozijskih in obrabnih produktov in njihov efekt na človeško telo, je izrednega pomena za varno in dolgoročno delovanje kovinskih vsadkov pri pacientih z različnimi obolenji kosti. V tej številki je objavljenih dvanajst člankov, ki so razdeljeni med in vitro, analizne revizijske in modelne klinične študije. Dva pregledna prispevka sta pripravila Jeremy Gilbert, Univerza Clemson, in Ingrid Milošev. Posebna številka je namenjena tako predstavitvi področja kot tudi bolj zahtevnim bralcem, ki delajo na tem področju.

• 

• V četrtek 23. novembra 2017 je bila v Unionski dvorani v Ljubljani podelitev Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj in Puhovih priznanj za leto 2017. Doc. dr. Anton Kokalj iz Odseka za fizikalno in organsko kemijo je prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju molekulskega modeliranja kemijkih procesov na površinah kovin. Dr. Kokalj je vrhunski mednarodno vpet raziskovalec z izvirnimi in odmevnimi objavami s področja teoretičnih študij fizikalno-kemijskih procesov na površinah tehnološko pomembnih kovinskih materialov. Izjemno odmeven je njegov prispevek pri razvijanju programskih orodij za molekulsko modeliranje, ki so vsa odprtokodna in prosto dostopna. Dr. Kokalj je v slovenskem prostoru največkrat citiran avtor na področju kemije, v sam vrh pa se uvršča tudi po ostalih kazalcih uspešnosti.

• 

• Oddaja »Ugriznimo znanost« z naslovom »Boj proti rji« (RTV Slovenija 1, 19. 10. 2017) je bila posvečena koroziji in načinih preprečevanja korozije kovinskih materialov. »Industrija naj bi imela zaradi tega procesa skupno več kot trilijon evrov letnih izgub, korozija pa nemalokrat terja tudi človeška življenja. Kako in zakaj nastane? Kako se pred njo lahko zaščitimo? Kako lahko odkrijemo korozijo na nedostopnih mestih, kot je notranjost betonskih stebrov, konstrukcij, sistemov? Na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo nove prevleke, ki naj bi nadomestile do zdaj zelo razširjene, a nevarne kromatske. Ali jim bo uspelo premagati korozijo?« V oddaji smo sodelovali sodelavci Odseka za fizikalno in organsko kemijo. V studiu je sodeloval dr. Peter Rodič, ki je na nazoren način razložil in demonstriral potek korozije. Predstavili smo sodobne protikorozijske prevleke, ki jih razvijamo na našem odseku: sol-gel, konverzijske prevleke, superhidrofobne in samoobnovljive prevleke. Poleg dr. Rodiča sta nastopili tudi mlada raziskovalka Urša Tiringer, mag. kemije, in Barbara Kapun, dipl. inž. kem. tehnol. V oddaji so poleg sodelavcev Instituta »Jožef Stefan« sodelovali še raziskovalci iz Zavoda za gradbeništvo. Protikorozijska zaščita materialov je izredno pomembno področje prav na vseh področjih življenja – od zaščite navadnih kovinskih ograj, mostov, preko ladij, avtomobilov, letal, in vse do prenosnih telefonov in mikroelektronike.

• 

• Uvodno srečanje projekta mCBEEs, ki je bil odobren v okviru razpisa H2020 MSCA – ITN – 2017 (Marie Skłodowska Curie Action – Innovative Training Network), je potekalo 16. in 17. oktobra na Univerzi v Vidmu, Italija. mCBEEs je akronim za Advanced integrative solutions to Corrosion problems beyond Micro-scale: towards long-term durability of miniaturized Biomedical, Electronic and Energy Systems (št. 764977, slovenski naslov projekta: Napredne integrativne rešitve korozijskih problemov na sub-mikro skali: dolgoročna zaščita miniaturiziranih biomedicinskih, elektronskih in energetskih sistemov). Projekt, ki bo trajal od 1. 10. 2017 do 30. 9. 2021, združuje konzorcij 15 partnerjev uporabnikov in 3 partnerske organizacije. Člani konzorcija prihajajo iz 11 držav, 10 univerz, 4 raziskovalnih institutov in 4 industrijskih organizacij. V okviru projekta se bo usposabljalo 15 doktorskih študentov. Poleg Odseka za fizikalno in organsko kemijo (prof. dr. I. Milošev) bo na projektu sodeloval tudi Odsek za kompleksne snovi in CENN Nanocenter. Koordinator projekta je dr. Maria Lekka iz Univerze v Vidmu.

• 
  Spletna stran: http://mcbees.eu/
  mCBEEs na družbenih omrežjih:
  
  Gmail: itn.mcbees@gmail.com

• Dr. Jerca Pahor, v obdobju 2012-2016 mlada raziskovalka na Odseku za Fizikalno in organsko kemijo, je za svoj doktorat z naslovom Novi pristopi k sintezi predzdravil fosfatov in fosforilirani derivati pantotenske kisline dobila Krkino nagrado 2017 za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge. V okviru nagrajenega doktorskega dela, ki ga je opravljala na IJS in podjetju ACIES BIO pod mentorstvom doc. dr. Ajde Podgoršek Berke in somentorstvom prof. dr. Stojana Stavberja ter zagovarjala julija 2016 na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, je Jerca Pahor pripravila številne nove derivate fosfopantotenata in fosfopanteteina, primerne za nadaljnje testiranje njihove biološke aktivnosti. Raziskava predstavlja znaten prispevek k še vedno pomanjkljivem znanju na področju priprave fosforiliranih derivatov pantotenske kisline ter aciloksialkilnih predzdravil fosfatov.

• 
  

• V času od 11. do 15. junija 2017 smo se tradicionalno udeležili konference 6. konference RSE-SEE (Regional Symposium on Electrochemistry - South East Europe), ki je letos z več kot 100 udeleženci potekala v Balatonkenesu na Madžarskem. Konferenca združuje raziskovalce jugovzhodne Evrope na področju elektrokemije in je odlična priložnost za spoznavanje raziskovalcev iz tega dela Evrope. Prva RSE-SEE konferenca je bila leta 2008 na Crvenem otoku (Hrvaška), 2010 v Beogradu (Srbija), 2012 v Bukarešti (Romunija), 2013 v Ljubljani (Slovenia) in 2015 v Pravetzu (Bolgaria).

  
  Na letošnji konferenci smo sodelovali s kar šestimi prispevki (štiri predavanja in dva posterja):

  1. I. Milošev, T. Bakarič, D. Zimerl, M. Žnidaršič, P. Rodič, J. Rábai, J. Iskra: Alkyl and perfluoro compounds as corrosion inhibitrs for aluminium alloys containing Si (predavanje)

  2. U. Tiringer, I. Milošev, A. Duran: Self-healing effect of Ce(NO3)3 in coating based on GPTMS, TEOS and SiO2 nanoparticles applied on aluminium alloy 7075-T6 (predavanje)

  3. P. Rodič, I. Milošev: Simple and fast fabrication of superhydrophobic and corrosion resistant coatings based on fluoroalkyl silanes (predavanje)

  4. M. Poberžnik, D. Costa, A. Kokalj: Atomistic insight into the bonding of silanol molecules to oxidized aluminium surfaces (predavanje)

  5. G. Šekularac, I. Milošev: Investigation of corrosion behaviour of aluminium alloy ENAC-AlSi7Mg0.3 in artificial seawater with addition of inorganic sulfides (poster)

  6. I. Milošev, B. Kapun, P. Taheri, J.M.C. Mol, A. Kokalj: Imidazol-based compounds with different functional groups as corrosion inhibitors for copper and zinc (poster)

  
  

• Na razpisu H2020-MSCA-ITN-2017 v okviru razpisa MARIE SKŁODOWSKA-CURIE INNOVATIVE TRAINING NETWORKS sta bila v maju 2017 odobrena dva projekta:

  • - Magnetic and Microdynamics – from guided transport to delivery, akronim MAMI, ki ga bo v obdobju od 2018 do 2022 koordinator prof. dr. B. Doudin, CNRS, Paris, Francija, in
    - Advanced integrative solutions to corrosion problems beyond micro-scale: toward log-term durability of miniturized Biomedical, Electronic and Energy systems, akronim mCBEEs, ki ga bo v obdobju od 2017 do 2021 koordinirala dr. M. Lekka, Univerza v Udinah, Italija.
    

• V okviru teh projektov se bosta na triletnem študiju usposabljala dva doktoranda pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev. Oglas za kandidate bo objavljen v kratkem.

  

• 9. Študentska konferenca Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana (MPŠ) bo potekala 19. in 20. aprila v Veliki predavalnici in galeriji Instituta Jožef Stefan (IJS). Sodelujejo lahko magistrski in doktorski študenti MPŠ, IJS in ostali podiplomski študenti iz Slovenije in tujine. Sodelujoči morajo pravočasno oddati kratek povzetek, pripraviti kratko 3-minutno ustno predstavitev svojega dela in plakat s podrobnejšim opisom opravljenega dela. Rok za oddajo povzetka je 15. marec 2017, natančnejša navodila so na voljo na konferenčnem plakatu in spletni strani.

• Dne 27. in 28. oktobra je na Institutu "Jožef Stefan" potekalo dvo dnevno uvodno srečanje (kick-off meeting) projekta COIN DESC. Konzorcij, ki ga koordinira Dr. Anton Kokalj, vključuje znanstvenike ene raziskovalne institucije in treh univerz. Na srečanju so predstavniki vseh sodelujočih partnerjev prediskutirali delovni načrt in zastavili potek dela za dosego projektnih ciljev, to sta poglobitev mehanističega razumevanja inhibicije korozije in načrtovanje korozijsko odpornih bakrovih zilitin z uporabo korozijskih inhibitorjev.

• 

• Mlada raziskovalka Simona Tušar je dne 21. oktobra 2016 z zagovorom doktorske disertacije z naslovom: Modeliranje reakcij radikalov ob prisotnosti vode in kislin v atmosferi (Modeling of Water and Acids Mediated Radical Reactions in the Atmosphere) uspešno zaključila podipolomski študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Raziskovalno usposabljanje je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo opravljala pod mentorstvom dr. Antonije Lesar.

• 

• Pri založbi Springer je izšla nova knjiga serije Modern Aspects of Electrochemistry, ki jo je uredil Stojan S. Djokić. Gre za eminentno in najbolj znano serijo knjig na področju elektrokemije, ki izhaja že od 50-tih let prejšnjega stoletja. Šestdeseti volumen z naslovom ''Biomedical and Pharmaceutical Applications of Electrochemistry'' je posvečen novim konceptom in rezultatom na področju elektrokemijskih procesov z aplikacijami v biomedicini in farmaciji. Ingrid Milošev je avtorica poglavja "Surface Treatments of Titanium with Antibacterial Agents for Implant Applications" . Bakterijsko vnetje ortopedskega vsadka je eden izmed resnih zapletov po operaciji. V poglavju so povzeta in kritično analizirana najnovejša dognanja na področju obdelave površine titana s ciljem zmanjšanja pojavnosti vnetja vsadka. Splošno delimo te postopke na dve vrsti: pasivne in aktivne. Med pasivne prevleke sodijo antiadhezivne prevleke, ki jih lahko pripravimo z obdelavo površine z nanotehnologijami ali z uporabo različnih polimerov. Med aktivne prevleke štejemo antimikrobne peptide, naravne polisaharide kot so hitozan in hialuron, anorganske bioaktivne snovi kot so srebro in cinkov oksid. Splošne značilnosti teh snovi so podane kot tudi njihova učinkovitost, ko so dodane prevlekam titanovega oksida in hidroksiapatita.

• 

• V času od 4. do 8. septembra 2016 je v Benetkah potekala letošnja največja mednarodna konferenca s področja zelene kemije, 6th International IUPAC Conference on Green Chemistry (ICGC-6), na kateri je sodelovalo 326 udeležencev. Mlada raziskovalka Centra odličnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov (CIPKeBiP) in sodelavka na Odseku za fizikalno in organsko kemijo, Klara Čebular, je prejela nagrado za najboljši poster z naslovom “Direct metal-free dehydrative cross-coupling of alcohols and alkenes catalysed by molecular iodine under solvent-free reaction conditions”. Tvorba vezi med ogljikovimi atomi je osnovni pristop k izgradnji molekul v organski kemiji. Glavni cilj v vzhajajočem področju zelene kemije je težnja k upoštevanju 12-ih principov zelene kemije, med katerimi je tudi načrtovanje kemijskih procesov brez ali s čim manj stranskimi produkti, uporaba obnovljivih virov kemikalij, uporaba nekovinskih in obnovljivih katalizatorjev ter uporaba čim manjše količine topil. Klara Čebular, univ. dipl. kem., ki opravlja doktorsko disertacijo pod mentorstvom prof. dr. Stojana Stavberja, je razvila metodo tvorbe vezi ogljik-ogljik med alkeni in alkoholi z uporabo molekularnega joda kot katalizatorja in pod reakcijskimi pogoji brez uporabe topil.

• 

• V torek, 7. junija, so na slavnostni akademiji v Veliki Unionski dvorani Hotela Union v Ljubljani v sklopu osrednje prireditve ob 70-letnici Kemijskega Inštituta podelili Preglove nagrade. Preglovi nagradi za izjemne dosežke sta prejela prof. dr. Ingrid Milošev, vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo (IJS) in dr. Zdenko Časar (LEK). Obema nagrajencema iskrene čestitke!

• 

• Dne 18. maja 2016 nas je obiskal prof. dr. Lorenzo Fedrizzi iz Univerze v Vidmu v Italiji. Prof. Fedrizzi je vodil Oddelek za kemijske znanosti in tehnologijo od leta 2009 in je profesor znanosti o materialih in tehnologiji. Je priznani strokovnjak na področju protikorozijske zaščite materialov in je aktiven v mnogih svetovnih združenjih kot npr. EFC (European Federation of Corrosion), ki mu je tudi predsedoval in vodil sekcijo »Prevleke«). Prof. Fedrizzi je avtor številnih znanstvenih člankov in član uredniških odborov nekaj uglednih znanstvenih revij na področju materialov. Namen obiska je poglobitev sodelovanja s skupino prof. I. Milošev na področju protikorozijske zaščite. V času obiska je prof. Fedrizzi v okviru Kolokvija IJS predstavil predavanje z naslovom »Izboljšanje korozijske odpornosti kovin z nanašanjem atomskih plasti«.

• 

• Na 50. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2016, ki je potekalo 16. maja 2016 v Murski Soboti v organizaciji Zavoda za tehnično kulturo Slovenije je dijak Gimnazije Novo mesto Simon Iskra osvojil zlato priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom »Samočistilne superhidrofobne površine aluminija in njegovih zlitin«. Mentorja naloge sta bila dr. Peter Rodič in prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" in prof. Janja Pust iz Gimnazije Novo mesto. Tema raziskovalne naloge se priključuje aktualnim usmeritvam razvoju »pametnih« prevlek, ki izkazujejo izboljšanje korozijske zaščite in samočiščenja površine za različne aplikacije.

• 

• Uvodno srečanje (kick-off meeting) projekta COR_ID v okviru M-ERA.NET (European Research Area) je potekalo na Institutu “Jožef Stefan” dne 11. in 12. aprila 2016. Poglavitni cilj projekta “Ciljano oblikovanje korozijsko odpornih prevlek za različne namene” (akronim COR_ID) je oblikovanje in sinteza novih prevlek, ki bodo imele večjo korozijsko odpornost, daljšo življenjsko dobo in zmanjšano obremenitev okolja v primerjavi z obstoječimi prevlekami za aluminijeve zlitine. Uporabljen bo inovativni pristop integriranega računalniškega inženiringa materialov (ICME), ki obsega naslednja področja: več-nivojsko modeliranje, več-nivojsko kemijsko sintezo, eksperimentalno testiranje korozijske odpornosti in preverjanje tako načrtovanih prevlek. Projektni konzorcij, ki ga koordinira prof. dr. Ingrid Milošev, združuje raziskovalce iz Slovenije, Madžarske in Francije, in sicer Odsek za fizikalno in organsko kemijo Instituta “Jožef Stefan”, podjetje Talum d.d. Kidričevo (partner mag. Dejan Lorber), Chimie ParisTech (CNRS) iz Parisa (partner prof. dr. Philippe Marcus) in Univerzo Eötvös Loránd iz Budimpešte (partner prof. dr. József Rábai). V okviru projekta bomo izvajali napredne temeljne raziskave iskali visokotehnološke rešitve na aplikativnem nivoju.

• 

• V oddaji Podobe znanja RTV Slovenija, program ARS, je 15. aprila 2016 gostoval naš sodelavec prof. dr. Jernej Iskra. Ukvarja se s tako imenovano zeleno kemijo, kjer proučujejo okolju prijazne materiale in produkcijske procese, med drugim raziskujejo alternative za strupene in korozivne materiale. Nekatere njegove raziskave imajo povsem aplikativni vidik, med drugim so na področju agrokemije odkrili postopek za poenostavljeno križanje pšeničnih sort. S profesorjem Jernejem Iskro se je pogovarjal Štefan Kutoš. Intervju je dostopen na: http://ars.rtvslo.si/2016/04/podobe-znanja-kemik-prof-dr-jernej-iskra/

• 

• Mlada raziskovalka na Odseku za fizikalno in organsko kemijo, Jerca Pahor, je prejela nagrado za najboljši poster na International Conference on Current Challenges in Drug Discovery Research (CCDDR 2015), 23-25. November 2015, Jaipur, India, kjer je predstavila svoje delo “NEW APPROACHES TO THE SYNTHESIS OF ACYLOXYALKYL PRODRUGS OF PHOSPHATES”. Jerca Pahor je razvila nekaj novih reagentov za fosforiliranje hidroksi derivatiziranih organskih molekul, jih najprej testirala na nekaj enostavnejših alkoholih in nato aplicirana na potencialno bioaktivnih molekulah, ki utegnejo imeti lastnosti predzdravil fosfatov in s tem pomen pri pripravi nekaterih aktivnih farmacevtskih učinkovin. Rezultati raziskave so nastajali v okviru sodelovanja med Laboratorijem za organsko in bioorgansko kemijo IJS ter visokotehnološkim podjetjem ACIES BIO iz Tehnološkega parka Ljubljana.

• 

• V oddaji Podobe znanja RTV Slovenija, program ARS, je 6. novembra 2015 gostoval naš sodelavec doc. dr. Anton Kokalj. Njegovo področje je kvantna kemija; z računskimi postopki in numeričnimi simulacijami na atomskem nivoju proučuje in predvideva kemijske reakcije. Mednarodno se je uveljavil z računalniškim programskim paketom, ki ga je že pred leti uporabljalo več kot 2000 laboratorijev po vsem svetu. S docentom Antonom Kokaljem se je pogovarjal Štefan Kutoš. Intervju je dostopen na: http://ars.rtvslo.si/2015/11/podobe-znanja-doc-dr-anton-kokalj-fizikalna-kemija/

• 

• Mladi raziskovalec Gregor Žerjav je dne 20. novembra 2015 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru uspešno zagovarjal disertacijo z naslovom "Modificirane površine Cu, Zn, Cu10Zn in Cu40Zn z izraženimi hidrofobnimi lastnostmi v namene protikorozijske zaščite" . Gregor Žerjav se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljal pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev.

• 

• V času od 7. do 11. junija 2015 je v Pravetsu pri Sofii, Bolgarija, potekala 5. konferenca Regional Symposium on Electrochemistry South-East Europe (RSE-SEE). V okviru konference je bil organiziran tudi študentski simpozij (ISE Student Satellite Symposium), ki tradicionalno poteka pod pokroviteljstvom ISE (International Society of Electrochemistry) kot največjega svetovnega združenja na področju elektrokemije. Letos je na študentskem simpoziju sodelovalo 14 doktorantov, ki so predstavili svoje dosežke med 20-minutnimi predavanji. Predstavitve je ocenjevala tri-članska komisija, ki jo je imenoval organizator konference. Podelili so tri nagrade za najboljšo prezentacijo, med temi je nagrado prejela Barbara Volarič, univ. dipl. inž. kem. tehnol., ki opravlja doktorsko disertacijo pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev na Odseku za fizikalno in organsko kemijo. Naslov nagrajenega prispevka je »Conversion coatings based on lanthanide salts and their mixtures as a corrosion protection of 7075-T6 aluminium alloy in chloride solution«.

• 

• Na 49. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2015, ki je potekalo 18. maja 2015 v Murski Soboti v organizaciji Zavoda za tehnično kulturo Slovenije, sta dijaka Gimnazije Novo mesto Simon Iskra in Nikolaj Candellari osvojila zlato prizanje za raziskovalno nalogo z naslovom »Protikorozijska zaščita in vrednotenje korozijskih procesov s »pametnimi« hibridnimi sol-gel prevlekami na železu in jeklu«. Mentorja naloge sta bila dr. Peter Rodič in prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" in prof. Janja Pust iz Gimnazije Novo mesto. Tema raziskovalne naloge se priključuje aktualnim usmeritvam aktivne korozijske zaščite, saj zgodnje odkrivanje korozijskih procesov lahko bistveno prispeva k zmanjšanju posledične škode na strukturnih ali industrijskih objektih.

• 

• V petek, 5. 12. 2014, so na Kemijskem inštitutu podelili letošnji Preglovi nagradi za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Nagrajenec je dr. Rok Prebil, ki je to prestižno nagrado prejel za doktorsko delo Aerobne oksidativne transformacije organskih spojin katalizirane z nitrati. Raziskave je pod mentorstvom izr. prof. dr. Stojana Stavberja opravil na Odseku za fizikalno in organsko kemijo in delno na University of North Florida, disertacijo pa zagovarjal aprila letos na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dr. Prebil je odkril, razvil in ovrednotil nekaj originalnih, popolnoma nekovinskih reakcijskih sistemov za vrsto selektivnih in učinkovitih oksidativnih pretvorb organskih spojin. Terminalni oksidant v teh reakcijskih sistemih je zračni kisik, saj je pri optimizaciji reakcijskih protokolov dr. Prebil sledil principom zelene kemije, postopke pa preveril tudi na večji masni skali in s tem pokazal njihov aplikativni potencial. Štiri objave v uglednih znanstvenih revijah s področja organske in aplikativne kemije (Organic Letters, European Journal of Organic Chemistry, Tetrahedron Letters in Advanced Synthesis&Catalysis) so že v kratkem času po objavi dosegle znatno odmevnost.

• 

• Ingrid Milošev (Institut “Jožef Stefan”) in Miran Gaberšček (Kemijski inštitut in Center odličnosti Nizkoogljične tehnologije) sta kot gostujoča urednika pripravila tematsko številko revije Acta Chimica Slovenica. Številka vsebuje 19 vabljenih prispevkov udeležencev 4. konference RSE-SEE (Regional Symposium on Electrochemistry - South East Europe), ki sta jo gostujoča urednika organizirala v juniju 2013 v Ljubljani. Konferenca je privabila več kot 200 udeležencev, ki so predstavili sodobne dosežke na področju splošne elektrokemije in fizikalne kemije, pretvorbe energije, korozije in elektrokemijske sinteze in inženirstva.

• 

• Dr. Jernej Iskra sodelavec Odseka za fizikalno in organsko kemijo je skupaj s podjetjem Krka d.d. dobil srebrno priznanje za inovacijo Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine za leto 2013 za Inventivni postopek za proizvodnjo zdravilne učinkovine in njeno vgradnjo v farmacevtske izdelke za zdravljenje okužb pri živalih. (Otočec, 5. junij 2014. Avtor fotografije: Boštjan Pucelj)

• 

• Dr. Rok Prebil in prof. dr. Stojan Stavber sta objavila članek z naslovom “The α-Chlorination of Aryl Methyl Ketones under Aerobic Oxidative Conditions” v najuglednejši reviji na področju organske kemije, Advanced Synthesis & Catalysis.

• Na lestvici SICRIS najuspešnejših raziskovalcev na področju Kemije po številu čistih citatov znanstvenih del je v tekočem letu sodelavec dr. A. Kokalj uvrščen na prvo mesto. Med prvih dvajset so trije sodelavci odseka (Anton Kokalj, Ingrid Milošev in Stojan Stavber).

• V sredo, 11. decembra 2013, so na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani podelili nagrade in priznanja Maksa Samca. Nagrado Maksa Samca za doktorsko disertacijo s področja kemije za leto 2013 je prejel dr. Sebastijan Peljhan za disertacijo z naslovom »Simulacije mehanizma inhibicije benzotriazola kot inhibitorja korozije bakra v kloridnem mediju«, ki jo je pripravil na Odseku za fizikalno in organsko kemijo. Nagrajencu iskrene čestitke!

• Krka d.d. je podelila 43. Krkine nagrade za raziskovalno delo. Med nagrajenci je tudi dr. Leon Bedrač za svoje raziskovalno delo "Jodove(I) spojine: katalizatorji za jodiranje organskih spojin", ki ga je opravil tekom doktorskega študija na našem odseku. Na razpis so prejeli preko 100 raziskovalnih nalog, posebna komisija pa je med njimi izbrala in nagradila 30 mladih raziskovalcev, med njimi 16 doktorjev znanosti.

• 

Arhiv novic