R4

O Institutu
ijs.si/novice

Raziskovalni odseki
Centri
Službe in podporne dejavnosti

Stefan.jpg

Odsek za reaktorsko tehniko je bil ustanovljen leta 1984, čeprav njegove znanstvene korenine segajo v čas nastanka Instituta "Jožef Stefan". Danes je Odsek za reaktorsko tehniko vodilna raziskovalna skupina na področju jedrske energetike v Sloveniji. Dejavnosti Odseka za reaktorsko tehniko so osredinjene na temeljne in razvojne raziskave zanesljivosti, varnosti in tveganja kompleksnih tehnologij na področju jedrske tehnike s posebnim poudarkom na varnem obratovanju Nuklearne elektrarne Krško.

Večina znanstvenih dejavnosti poteka v sodelovanju s tujimi partnerji v okviru številnih oblik mednarodnega sodelovanja in meddržavnih projektov. Poleg tega znanstveniki Odseka za reaktorsko tehniko aktivno sodelujejo pri podiplomskem študiju Jedrska tehnika, ki ga skupaj izvajata Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko in Institut "Jožef Stefan".

REAKTORSKA TEHNIKA - R4

  • Termohidrodinamika
    • Modeliranje osnovnih termohidrodinamičnih procesov
    • Modeliranje resnih nezgod
    • Termohidrodinamične varnostne analize
  • Trdnostna mehanika
    • Modeliranje razvoja medkristalnih razpok
    • Deterministične in verjetnostne trdnostne varnostne analize
  • Zanesljivost, industrijski hazard in tveganje
    • Analiza tveganja in negotovosti
    • Verjetnostne varnostne analize

Odsečne spletne strani

Vodja odseka
prof. dr. Leon Cizelj, leon.cizelj@ijs.si

Tajništvo
Tanja Klopčič, tanja.klopcic@ijs.si
Telefon: (01) 588 53 31
Faks: (01) 588 53 77

Raziskave, s katerimi se ukvarja Odsek, spadajo v širše področje jedrske tehnike in varnosti. Interdisciplinarne raziskave povezujejo med seboj termohidravlične, trdnostne in verjetnostne varnostne analize.

Osnovni cilj raziskav termohidravličnih pojavov je izboljšava modeliranja ter ocenjevanje natančnosti in negotovosti računalniških simulacij in napovedi prehodnih pojavov v jedrskih elektrarnah. Fizikalno razumevanje teh pojavov bo omogočilo razvoj novih metod in načinov ocenjevanja potencialnih nevarnosti in potrebnih ukrepov v primeru resne nezgode. Področja raziskovanja zajemajo prenos toplote v turbulentnem toku, konvektivno uparjanje, razslojeni tok plin-kapljevina, mešanje in razslojevanje atmosfere, ter interakcijo med gorivom in hladilom, ki lahko privede do parne eksplozije. Analize upoštevajo medsebojni vpliv različnih tipov energetskih objektov s stališča naravovarstvenih zahtev in tehničnih značilnosti, kar je osnova za izdelavo optimizacije njihovega obratovanja s stališča nacionalnih interesov.

Večina degradacijskih procesov, ki jih zajemajo trdnostne varnostne analize, omejuje varno trajnostno dobo komponent jedrskih elektrarn. Ti procesi se pričnejo kot mikroskopske poškodbe v materialu, ki pa jih inženirski prijemi na makronivoju ne morejo natančno napovedati oz. opredeliti. Cilj raziskav teh procesov so novi modeli, ki omogočajo napovedovanje in raziskovanje razvoja mikromehanskih poškodb ter napoved njihovega vpliva na makroskopsko vedenje komponente.

Verjetnostne varnostne analize so orodje za ocenjevanje in izboljševanje varnosti kompleksnih sistemov. Cilj teh raziskav so nove metode, ki bodo temeljile na dodanih parametrih ter z vključitvijo dimenzije časa omogočile izboljšano modeliranje tveganj. Cilj raziskav je tudi zasnova primerne metode za identifikacijo, ocenjevanje in analizo vpliva človeškega dejavnika na zanesljivost obratovanja kompleksnih tehnoloških sistemov.


Institut "Jožef Stefan", Jamova 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si