Superprevodnik po navadi pojmujemo kot snov, po kateri pri nizkih temperaturah teče tok brez upora. Ko presežemo določeno kritično temperaturo ali pa je tok prevelik, snov preide v normalno kovinsko stanje in upornost ni več nič. V zelo tankih, nanometrskih superprevodnih žicah pa se stvari močno spremenijo in superprevodno stanje postane nestabilno. V članku, ki je izšel 21. decembra v reviji Nature Communications, Jože Buh in sodelavci z Instituta »Jožef Stefan« kot prvi opisujejo kontrolirano preklapljanje med metastabilnimi superprevodnimi stanji z različnimi upornostmi v nanometrskih žicah s pomočjo zelo majhnih električnih sunkov. Preklapljanje je ekstremno hitro (v gigaherčnem področju) in izredno ponovljivo, kar napoveduje pomembno uporabno vrednost dosežka v kvantnih računalnikih.