Pregled2015

Naslov


Slika

Laboratorij za dozimetrične standarde in Laboratorij za meritve radioaktivnosti, ki delujeta v okviru Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij (F-2) na Institutu "Jožef Stefan" svoje merilne zmogljivosti in kakovost dokazujeta s primerljivimi rezultati pri mednarodnih interkomparacijah. Pri Mednarodnem uradu za mere in uteži (BIPM) so v novembru 2015 potrdili štirinajst najboljših kalibracijskih in merilnih zmogljivosti obeh laboratorijev (Calibration and Measurement Capabilities) ter jih vpisali v bazo Key Comparison Data Base, ki deluje pod okriljem tega urada. S tem pomembnim dosežkom sta oba laboratorija, ki sta v Sloveniji tudi nosilca nacionalnega etalona na področju ionizirajočega sevanja, potrdila svoje merilne zmogljivosti na najvišjem mednarodnem nivoju.


Slika

Mlada raziskovalka na Odseku za fizikalno in organsko kemijo Jerca Pahor je prejela nagrado za najboljši poster na International Conference on Current Challenges in Drug Discovery Research (CCDDR 2015 novembra v Indiji), kjer je predstavila svoje delo "New Approches to the Synthesis of Acyloxyalkyl Prodrugs of Phosphates". Jerca Pahor je razvila nove reagente za fosforiliranje hidroksi derivatiziranih organskih molekul, jih testirala na enostavnejših alkoholih in nato aplicirala na potencialno bioaktivnih molekulah, ki utegnejo imeti lastnosti predzdravil fosfatov in s tem pomen pri pripravi nekaterih aktivnih farmacevtskih učinkovin. Rezultati raziskave so nastajali v okviru sodelovanja med Laboratorijem za organsko in bioorgansko kemijo Instituta ter visokotehnološkim podjetjem ACIES BIO iz Tehnološkega parka Ljubljana.


Slika

Pri založbi Springer je v knjižni seriji Novosti industrijskega vodenja (Advances in Industrial Control), izšla znanstvena monografija Modelling and Control of Dynamic Systems Using Gaussian Process Models, ki jo je napisal prof. dr. Juš Kocijan z Odseka za sisteme in vodenje Instituta »Jožef Stefan«. Monografija inženirjem in raziskovalcem v industriji in v akademskih ustanovah odpira nov pogled na področje identifikacije sistemov in avtomatskega vodenja. Poleg teoretične osnove modeliranja na podlagi Gaussovih procesov avtor poudari praktične vidike uporabe in predstavi smernice za izvedbo metode za modeliranje, hkrati pa prikaže naštete možne bodoče smeri raziskav. Knjiga prikazuje potencial za praktično uporabo in daje bralcu intuitivni vpogled v to novo metodo s področja verjetnostnih metod strojnega učenja.


Slika

Eksperimenta ATLAS in CMS na velikem hadronskem trkalniku LHC v Cernu, ki sta leta 2012 odkrila Higgsov bozon, sta 15. decembra predstavila nepričakovan presežek parov žarkov gama pri energijah v okolici 750 milijard elektronskih voltov. Znanstveniki dopuščajo možnost, da bi po dolgih 40 letih šlo za prvo odkritje novega osnovnega delca, ki ni bil napovedan v standardni teoriji. Pri eni izmed prvih teoretičnih interpretacij teh nenavadnih opažanj, ki je bila objavljena na odprtem znanstvenem repozitoriju, je sodeloval tudi sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Jernej Fesel Kamenik. Opažanja bosta oba eksperimenta ATLAS in CMS skušala potrditi ali dokončno ovreči že v naslednjem letu. O tem dogajanju je v svojih novicah poročala tudi revija Nature.


Slika

Superprevodnik po navadi pojmujemo kot snov, po kateri pri nizkih temperaturah teče tok brez upora. Ko presežemo določeno kritično temperaturo ali pa je tok prevelik, snov preide v normalno kovinsko stanje in upornost ni več nič. V zelo tankih, nanometrskih superprevodnih žicah pa se stvari močno spremenijo in superprevodno stanje postane nestabilno. V članku, ki je izšel 21. decembra v reviji Nature Communications, Jože Buh in sodelavci z Instituta »Jožef Stefan« kot prvi opisujejo kontrolirano preklapljanje med metastabilnimi superprevodnimi stanji z različnimi upornostmi v nanometrskih žicah s pomočjo zelo majhnih električnih sunkov. Preklapljanje je ekstremno hitro (v gigaherčnem področju) in izredno ponovljivo, kar napoveduje pomembno uporabno vrednost dosežka v kvantnih računalnikih.


Slika

Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij F-2, ELME in SVPIS so na Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" organizirali primerjalne meritve hitrosti doze in spektrometrije gama PRIMER 2015. Namen vaje je bil, da vse slovenske organizacije, ki imajo merilnike radioaktivnega sevanja in opravljajo z njimi terenske meritve, preizkusijo svoje znanje in opremo pri različnih nalogah s področja detekcije radioaktivnih virov, izmenjajo izkušnje ter z medsebojno primerjavo rezultatov nadgradijo svoje znanje in delo. Meritev se je udeležilo približno 50 predstavnikov iz več kot 10 različnih organizacij iz vse Slovenije, poleg IJS še ARAO, NEK, URSJV, RŽV, Onkološki inštitut, Mobilni radiološki laboratorij Slovenske vojske, Prostovoljna gasilska društva iz Velenja in Radelj ob Dravi, Gasilska brigada iz Ljubljane in Maribora ter Gasilski zavod iz Trbovelj.


Slika

Pri načrtovanju bodočih fuzijskih elektrarn igrajo materiali eno trenutno najpomembnejših vlog. Ekstremne razmere v fuzijskem reaktorju zahtevajo uporabo posebnih materialov in natančno ter zanesljivo testiranje in presojo njihovih lastnosti. Tem temam je bila posvečena letošnja delavnica EFPW 2015, ki je od 30. novembra do 2. decembra 2015 potekala na Bledu v organizaciji Slovenske fuzijske asociacije (SFA) v sklopu programa EUROFusion (največji sofinancirani program v Obzorju 2020). Vabljeni vodilni evropski raziskovalci so razpravljali o lastnostih predvidenih materialov z različnih vidikov in začrtali smernice za nadaljnji razvoj. Slovenska fuzijska asociacija, ki jo koordinira IJS, v programu sodeluje s projekti v skupni vrednosti približno 1 milijon evrov.


Slika

V 82. letu starosti nas je zapustil dolgoletni sodelavec Fakultete za fiziko in matematiko in Instituta "Jožef Stefan", raziskovalec, profesor in popularizator znanosti, prof. dr. Janez Strnad. Janez Strnad je bil rojen leta 1934 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1957, doktoriral pa 1963 na Univerzi v Ljubljani. Leta 1974 je postal redni profesor, leta 2001 pa zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se je ukvarjal z difuzijo nevtronov, posebno teorijo relativnosti in jedrsko fiziko. Generacijam fizikov bo prof. Strnad ostal v spominu kot izjemen predavatelj, avtor temeljnih učbenikov za fiziko, kot najprepoznavnejši profesor fizike, poln znanja o prepletenih zgodovinskih poteh znanstvenega delovanja, iz katerega smo se učili in črpali navdih. Skupna žalna seja Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko UL je bila v torek, 8. 12. 2015, v Peterlinovem paviljonu.


Slika

Dne 23. novembra 2015 je Institut “Jožef Stefan“ na Reaktorskem centru v Podgorici slavnostno predal v uporabo novo in obnovljeno raziskovalno infrastrukturo za okoljske raziskave na Institutu »Jožef Stefan«. Ta investicija bo okrepila trdno umestitev Instituta in zlasti Odseka za znanosti o okolju v evropski raziskovalni prostor, sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji, kompetitivnost, kakovostno izobraževanje kadrov ter zaposlovanje na Institutu in pri sodelujočih organizacijah. Projekt je financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter MIZŠ. Projekt se je izvajal v obdobju med aprilom 2012 in novembrom 2015. Investicija v znesku 6,9 mio. EUR je dala Odseku za znanosti o okolju ustrezno raziskovalno infrastrukturo v skupni velikosti 803 m2 novih in 1.145 m2 obnovljenih površin vključno z zagotovitvijo visokotehnološke raziskovalne opreme.


Slika

Na sklepni predstavitvi evropskega projekta ROMEO (4 mio. evrov), ki ga je Institut »Jožef Stefan« (Odsek za nanostrukturne materiale, prof. Spomenka Kobe) tudi koordiniral, smo v četrtek, 26. novembra 2015, ob 13. uri v Veliki predavalnici predstavili dosežke, ki so produkt slovenske znanosti in razvojnih dosežkov. Rezultat pilotne proizvodnje, to je 550 magnetov, so prototipno vgradili v motor električnega vozila v francoski tovarni Valeo in v motor za vetrno elektrarno nemškega proizvajalca vetrnih elektrarn Siemens. Med krizo težkih redkih zemelj, ki so na samem svetovnem vrhu lestvice kritičnih surovin, je cena take težke zemlje (terbija) dosegla vratolomno višino 3000 evrov za kilogram. Slovenski strokovnjaki so s svojo inovativno tehnologijo dosegli 16-kratno zmanjšanje porabe težke redke zemlje za enak učinek, kar pomeni ogromen finančni prihranek in kar je pomemben ekološki dosežek.


Slika

European Atomic Energy Society (EAES) je neformalno združenje vodilnih raziskovalcev in direktorjev evropskih raziskovalnih inštitutov, ki raziskujejo tudi jedrsko energijo. Med člani so poleg sodelavcev IJS tudi sodelavci finskega VTT, belgijskega SCK-CEN, francoske CEA, nemškega KIT, madžarskega MTA AEK in drugi. Člani vodstva EAES so se 20. 11. sestali na delovnem srečanju v Odseku za reaktorsko tehniko. Osrednja tema srečanja so bili izzivi in priložnosti za krepitev bilateralnega in multilateralnega sodelovanja med člani združenja. Posebne pozornosti so bili deležni izzivi, ki jih prinašajo krčenja nacionalnih in evropskih virov financiranja raziskav. O mogočih ukrepih bomo razpravljali na naslednjem sestanku, ki bo v maju 2016 na poljskem nacionalnem inštitutu za jedrsko energijo NCBJ.


Slika

V Portorožu so v petek, 20. novembra 2015, podelili najvišje državne nagrade v znanosti, med dobitniki pa so tudi sodelavci Instituta »Jožef Stefan«. Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih dosežkov pri razvoju kordieritne keramike s stabilnim nizkim koeficientom linearnega termičnega raztezka sta prejela tudi dipl. inž. Silvo Drnovšek in doc. dr. Danjela Kuščer Hrovatin. Zoisovo priznanje za odkritje feromagnetnih tekočekristalnih suspenzij sta prejeli doc. dr. Alenka Mertelj in doc. dr. Darja Lisjak. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri sodobnem trajnostnem razvoju farmacevtske biotehnologije v Republiki Sloveniji pa je prejel tudi dopolnilni sodelavec Instituta prof. dr. Borut Štrukelj, ki je ustanovitelj skupnega raziskovalnega programa in laboratorijev med Institutom »Jožef Stefan« in Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani na področju farmacevtske biotehnologije.


Slika

V sredo, 18. novembra 2015, ob 19h je bilo v sklopu projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu v Kavarani Union poljudnoznanstveno predavanje prof. Aleša Udeta z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan". Z novinarjem časopisa Delo Lenartom J. Kučičem sta se pogovarjala o humanoidnih robotih. Na predavanju je bila predstavljena današnja stopnja razvoja humanoidnih robotskih sistemov in odgovor na vprašanje, kako blizu smo humanoidnim robotom, ki bodo koristni za opravljanje del v človekovih okoljih. Predstavljene so bile tehnologije, ki so potrebne za razvoj inteligentnih humanoidnih sistemov: aktuatorji, mehatronika in oblikovanje, robotsko zaznavanje in aktivni humanoidni vid, dvonožna hoja in prijemanje, učenje robotskih spretnosti s posnemanjem in samostojnim raziskovanjem ter robotsko odločanje.


Slika

Na Reaktorskem centru v Podgorici so sodelavci Instituta »Jožef Stefan« skupaj z gasilci enajstih prostovoljnih gasilskih društev in Gasilske brigade Ljubljana v petek, 13. novembra 2015, z začetkom ob 17. uri izvedli gasilsko vajo, s katero so potrdili dobro pripravljenost na morebitno posredovanje na objektu. Namen gasilske vaje je bil preveriti pripravljenost in usposobljenost enot za posredovanje v primeru požara na objektu Reaktorskega centra. Poseben poudarek je bil namenjen vodenju večje intervencije in usklajenosti različnih operativnih gasilskih enot, med vajo se je izvajalo tudi reševanje 15 ujetih oseb v stavbi v primeru požara. Kot je povedal vodja vaje, mag. Bojan Huzjan z Instituta »Jožef Stefan«, je šlo za prvo vajo v tako velikem obsegu, na težave pa med izvajanjem niso naleteli.


Slika

Institut »Jožef Stefan« in spletna agencija za promocijo znanosti, inovativnosti in kreativnosti TROMBA v sredo, 11. novembra 2015, prirejata 1. srečanje iz serije omizij z naslovom »Znanost ob 13«. Predstavniki Ministrstva za znanost, šolstvo in šport, Slovenske akademije znanosti in umetnosti - SAZU, Univerze v Ljubljani in Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost - ARRS, Institut »Jožef Stefan« in drugih inštitutov in fakultet se bodo spraševali, ali »se nam obeta razvojni preobrat?«. Podoba slovenske znanosti je v javnosti pogosto spregledana, zato namerava skupina ustvarjalcev s serijo srečanj pripravljati javne razprave, s katerimi želi prevzeti aktivno vlogo pri kreiranju zaslužene podobe. Vse prevečkrat se mora znanost zgolj odzivati na odločitve, ki jih sprejme politika, in zadnji čas je, da se postavi v aktivno vlogo nosilca razvoja.


Slika

V sredo, 4. novembra 2015, z začetkom ob 19. uri je v sklopu projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu« v Kavarni Union o aklimatizaciji na Marsu predaval prof. dr. Igor Mekjavič z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan". Se bodo ljudje lahko nekoč odselili z našega planeta, recimo na Mars? Kako bi se na nekajmesečno potovanje odzvale naše kosti, mišice, naš imunski sistem? Bi se po pristanku lahko prilagodili razmeram na neprijaznem planetu? Vrsta vprašanj, ki so na neki način povezana tudi z življenjem na Zemlji, saj razumevanje fizioloških odzivov človeškega telesa na ekstremna okolja pomaga tudi pri razumevanju adaptacije športnikov na napore v visokih nadmorskih višinah, rehabilitacije bolnikov po daljšem ležanju itd. S prof. dr. Igorjem Mekjavičem, strokovnjakom za okoljsko fiziologijo, se je pogovarjala Renata Dacinger, novinarka TV Slovenija.


Slika

Damir Staničić, sodelavec Centra za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan", je v okviru evropskega projekta Transparense zelo uspešno vodil pripravo Evropskega kodeksa ravnanja za energetsko pogodbeništvo. Kodeks opredeljuje temeljne vrednote in načela, ki so ključnega pomena za uspešno pripravo in izvajanje projektov pogodbenega zagotavljanja prihranka energije, in naj bi pripomogel k razvoju trga teh storitev in tako podprl evropska prizadevanja za zmanjšanje rabe energije in emisij toplogrednih plinov. Kodeks je bil zelo dobro sprejet na evropski ravni in ima sedaj že 171 podpisnikov, med njimi tudi Evropsko združenje podjetij za energetske storitve (eu.ESCO) in Evropsko zvezo za inteligentne storitve energetske učinkovitosti (EFIEES), podpira pa ga tudi Evropska komisija. V Sloveniji je bil kodeks v praksi že preizkušen pri projektu celovite energetske prenove občinske stavbe občine Brda.


Slika

Odsek za reaktorsko tehniko je v letu 2012 s finančno podporo Evropske komisije zasnoval in izvedel poskus zgorevanja vodika na eksperimentalni napravi HYKA A2 v Karlsruhe Institute of Technology (KIT). Najpomembnejši rezultat poskusa, ki je danes že eden izmed najpomembnejših eksperimentalnih virov za validacijo teoretičnih modelov, so bile hitrosti širjenja plamena. Z zasnovo in izvedbo podobnih poskusov bomo v letu 2016 nadaljevali na eksperimentalni napravi HYMIT na univerzi Jiao Tong v Šanghaju. Zasnovo in izvedbo poskusa, ki ga bo sofinanciral evropsko-kitajski projekt ALISA, bo vodil dr. Ivo Kljenak iz R4, sodelovali pa bodo strokovnjaki Nuclear Research and Consultancy Group (NRG) iz Nizozemske in KIT iz Nemčije.


Slika

Institut “Jožef Stefan” je 23. oktobra 2015 ob evropskem mesecu kibernetske varnosti organiziral mednarodno konferenco Informacijska varnost in digitalna forenzika. Konferenca je potekala v sklopu aktivnosti Mednarodne kibernetske akademije, ki jo vodi Univerza v Edinburghu, VB. Na konferenci so domači in tuji predavatelji osvetlili pomen informacijske varnosti pri uporabi in poslovanju na internetu in sorodnih komunikacijskih omrežij. Delovanje in metode digitalne forenzike, ki omogoča odkrivanje kibernetskega kriminala, je bila posebej predstavljena od strokovnjakov iz prakse in akademskega okolja. Pri organizaciji konference so sodelovali tudi združenje Internet Slovenija in Akademska mreža Slovenije ARNES. Konferenco je podprla Evropska komisija, Direktorat za notranje zadeve s sredstvi projekta D-FET.


Slika

Med dvodnevnim obiskom v Sloveniji je generalni direktor mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) g. Yukiya Amano obiskal tudi reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« v Brinju pri Ljubljani. V okviru obiska si je ogledal raziskovalni reaktor TRIGA, ionski pospeševalnik »tandetron« in razstavo o jedrski energiji. G. Amano se je v pogovoru z raziskovalci pod vodstvom direktorja Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadrana Lenarčiča seznanil z najodmevnejšimi raziskovalnimi aktivnostmi in opremo na področju miroljubne rabe jedrske energije in okoljskih znanosti v Sloveniji. V zanimivem pogovoru so se dotaknili tako mednarodne vpetosti in uspehov slovenskih jedrskih in okoljskih raziskovalcev kot tudi izzivov, ki jih še posebej med ekonomsko recesijo prinaša pomembno oslabljeno financiranje raziskav iz domačih javnih sredstev.


Slika

Letošnja Nobelova nagrada za fiziko je bila podeljena za odkritje nevtrinskih oscilacij, ki kažejo, da imajo nevtrini maso. Nevtrini so eni izmed najbolj skrivnostnih gradnikov narave, ki preplavljajo celotno vesolje. O uganki izvora njihove mase in pomenu nedavnih ugotovitev bo v sredo, 21. oktobra 2015 ob 19h v sklopu projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu« v Kavarni Union predaval dr. Miha Nemevšek z Odseka za teoretično fiziko IJS. V pogovoru z novinarko Vala 202 Majo Ratej bo komentiral vprašanje, ali je tudi izvor mase nevtrinov podoben kot pri drugih znanih delcih, pri katerih je za maso odgovoren Higgsov mehanizem, govoril pa bo tudi o raziskavah na Velikem hadronskem trkalniku in redkih jedrskih razpadih.


Slika

Od 28. septembra do 14. oktobra 2015 je na Institutu »Jožef Stefan« in Fakulteti za računalništvo in informatiko potekala multikonferenca Informacijska družba 2015 (is.ijs.si). Sestavljalo jo je 12 samostojnih konferenc in več dogodkov, kot je npr. okrogla miza o prepovedi avtonomnih orožij, kjer so dopis podpisali predsedniki štirih društev: SLAIS, ACM Slovenija, DKZ, Informatika. Letošnje leto je bilo rekordno po mnogih merilih: več kot 300 prispevkov, več kot dva tedna skupnega izvajanja, kvaliteta prispevkov itd. Podeljena je bila nagrada Michie-Turing prof. Tasiču za življenjsko delo, za tekoče dosežke dr. Mungusu, informacijska limona je šla informatizaciji pravosodja, jagoda pa Supervizorju g. G. Klemenčiču.


Slika

21. Slovenski festival znanosti bo prav poseben, saj bo v ospredju njegovega tridnevnega dogajanja počastitev 180-letnice rojstva fizika Jožefa Stefana. Zato ni presenetljivo, da bo vse festivalsko dogajanje med 20. in 22. oktobrom potekalo na Institutu »Jožef Stefan«, in sicer v Veliki predavalnici, Fizikalni seminarski sobi in Kolarjevi predavalnici, prav tako pa bo velikemu slovenskemu fiziku posvečeno uvodno predavanje dr. Nika Ottowitza z naslovom Kdo je bil Jožef Stefan? Festival bo na predavanjih, showih, panelih, okroglih mizah, forumih, delavnicah in razstavah predstavil dosežke iz slovenskih raziskovalnih laboratorijev, pa tudi dosežke zasebnih raziskovalcev. Častna pokroviteljica slovenskega festivala znanosti v letu 2015 je prof. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije.


Slika

Letošnja Nobelova nagrajenca za fiziko sta Japonec Takaaki Kadžita in Kanadčan Arthur B. McDonald, nagrado pa bosta prejela za njuno delo na področju raziskovanja nevtrinov, s katerim sta dokazala, da imajo nevtrini maso. Z eksperimentalno potrditvijo nevtrinskih oscilacij, prehajanja ene vrste nevtrinov v drugo, kar je mogoče le, če imajo nevtrini maso, sta skupaj s svojimi velikimi mednarodnimi skupinami pokazala na nezadostnost Standardnega modela, sedaj najbolj sprejete in potrjene teorije osnovnih delcev in interakcij med njimi. Odkritje je odprlo vrsto novih vprašanj, med drugim, ali nevtrini morda sestavljajo temno snov v vesolju. Letošnji Nobelovi nagrajenci za kemijo pa so Šved Tomas Lindahl, Američan Paul Modrich in Turek Aziz Sancar. Nagrajenci so na molekulski ravni odkrili, kako celice popravljajo poškodovani DNK. Njihovo delo je priskrbelo temeljno znanje o tem, kako celice delujejo, med drugim pa se uporablja pri razvoju novih zdravil za raka.


Slika

Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko Instituta »Jožef Stefan« H. Uršič, A. Benčan, G. Dražić, T. Rojac, J. Holc, S. Drnovšek, G. Trefalt in B. Malič so s sodelavci iz ZDA, Avstrije in Francije v sodelovanju s Kemijskim inštitutom v Ljubljani ter z V. Bobnarjem z Odseka za fiziko trdne snovi IJS v reviji »Journal of Materials Chemistry C« objavili članek z naslovom »Unusual structural-disorder stability of mechanochemically derived-Pb(Sc0.5Nb0.5)O3«. Pokazali so, da način priprave enega najbolj znanih relaksorskih materialov močno vpliva na urejanje kationov na B-mestih v perovskitni osnovni celici ter posledično na njegove funkcionalne lastnosti. Do sedaj je namreč veljalo, da se temperatura prehoda med urejenim in neurejenim stanjem B-kationov v polikristaliničnem materialu nahaja pri 1200 °C. Avtorji so pokazali, da Pb(Sc0.5Nb0.5)O3, pripravljen iz mehanokemijsko aktiviranega prahu, izkazuje neurejeno stanje B-kationov neodvisno od pogojev termične obdelave materiala.


Slika

Sodelavca Odseka za sintezo materialov Instituta “Jožef Stefan” dr. Slavko Kralj in prof. Darko Makovec sta skupaj z odcepljenim podjetjem Nanos SCI razvila inovativen postopek priprave anizotropnih superparamagnetnih nanostruktur. Sinteza nanostruktur temelji na dinamičnem magnetnem urejanju skupkov magnetnih nanodelcev v verigam podobne hierarhične strukture in na istočasnem razgrajevanju teh struktur, induciranim z delovanjem strižnih sil med mešanjem. Postopek omogoča pripravo zelo definiranih magnetnih nanoverig, ki bi se lahko izkazale kot pomemben material pri povsem novem načinu zdravljenja rakavih obolenj. Rezultati so opisani v članku Magnetic Assembly of Superparamagnetic Iron Oxide Nanoparticle Clusters into Nanochains and Nanobundles, ki je bil objavljen v priznani reviji ACS Nano.


Slika

Direktorat za notranje zadeve Evropske komisije je sprejel v financiranje aktivnosti delovanja in razvoja Mreže Centrov odličnosti na področju boja zoper kibernetsko kriminaliteto – SENTER (Strengthening European Network Centres of Excellence in Cybercrime). Mrežo sestavljajo priznane univerze in raziskovalni centri iz starih članic EU ter tri iz skupine novejših članic EU. Med njimi je Slovenija z Laboratorijem za odprte sisteme in mreže Instituta "Jožef Stefan". Delovanje mreže je namenjeno raziskavam metod in tehnik za preprečevanje kibernetske kriminalitete in kibernetskega terorizma ter prenosu in izmenjavi znanja z deležniki iz civilne sfere, tožilcev in organov pregona. Posebna pozornost bo namenjena vzpostavitvi partnerstva in sodelovanja s podobnimi institucijami iz ZDA, Latinske Amerike, Afrike, Avstralije in Azije, saj kibernetski kriminal nima mej in deluje na svetovnih kibernetskih omrežjih.


Slika

Gospodarska zbornica Slovenije je 16. septembra 2015 Institutu "Jožef Stefan" ter podjetjema ETI Elektroelement, d. d., in RC eNeM, d. o. o., podelila nacionalno srebrno priznanje za inovacijo »Razvoj novih steatitnih materialov«. Prejemniki priznanja so: Irena Ramšak, Marija Raspotnik, mag. Helena Razpotnik, Gorazd Frontini ter doc. dr. Danjela Kuščer in dr. Janez Holc z Odseka za elektronsko keramiko Instituta »Jožef Stefan«. Inovacija je kompleksen sistem sprememb na področju izdelave steatitnih materialov, ki po svojih mehanskih in električnih lastnostih znatno presegajo zahteve sprejetih standardov in so sposobni prenesti visoke obremenitve. Priznanje je potrditev uspešnega sodelovanja med Odsekom za elektronsko keramiko in podjetjem ETI Elektroelement iz Izlak, ki intenzivno sodelujeta od leta 2007 dalje.


Slika

Sodelavci Odseka za komunikacijske sisteme Instituta »Jožef Stefan« so v avgustu 2015 na strehi Instituta vzpostavili novo 4 kanalno satelitsko sprejemno postajo za sprejem signalov s satelita Alphasat. Gre za tretjo postajo v Evropi, ki je zmožna sprejemati 19,7 GHz in 39,4 GHz svetilniške signale in njihove pravokotno polarizirane komponente ter slediti satelitom v geosinhronih tirnicah. Postaja je bila namensko razvita in vzpostavljena v okviru PECS-projekta za Evropsko vesoljsko agencijo. Namen je analizirati merjene podatke in raziskati vpliv atmosfere na razširjanje satelitskih radijskih valov. Na podlagi rezultatov, ki jih bo analizirala mednarodna Evropska eksperimentalna skupina ASAPE, bodo lahko razvili učinkovito visokofrekvenčno komunikacijsko tehnologijo za hiter prenos podatkov v satelitskih omrežjih, ki bo dosegala hitrosti reda terabit na sekundo.


Slika

Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu "Jožef Stefan" je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije 16. septembra 2015 na Brdu pri Kranju organiziral 8. Mednarodno konferenco o prenosu tehnologij. Konference se je udeležilo več kot 100 obiskovalcev, ki so prisluhnili predavanjem vodilnih strokovnjakov s področja komercializacije raziskovalnih rezultatov in financiranja prenosa tehnologij iz raziskovalne sfere v gospodarstvo. V okviru konference so bile nagrajene tudi inovacije z največjim gospodarskim potencialom, ustvarjene na javnih raziskovalnih organizacijah, mednarodna ocenjevalna komisija pa je podelila dve nagradi v skupni vrednosti 2.000 EUR. Vzporedno s konferenco je bilo organiziranih tudi 59 spoznavnih sestankov med raziskovalci in predstavniki več kot 20 uspešnih podjetij.


Slika

Na povabilo urednika enciklopedije Wiley Encyclopedia of Electrical and Electronics Engineering so sodelavci Instituta "Jožef Stefan" prof. Zdravko Kutnjak in dr. Brigita Rožič z Odseka za fiziko trdne snovi ter prof. Raša Pirc z Odseka za teoretično fiziko napisali pregleden članek z naslovom Electrocaloric Effect: Theory, Measurements, and Applications. V prispevku je podan obsežen pregled raziskav s področja elektrokaloričnega pojava v različnih materialih. Poleg teoretične razlage elektrokaloričnega odziva v feroelektrikih, relaksorskih feroelektrikih in antiferoelektrikih so predstavljene številne eksperimentalne tehnike za njegovo posredno in neposredno meritev vključno s pomembnimi, do sedaj izmerjenimi rezultati. Omenjene so tudi mogoče aplikacije elektrokaloričnih materialov skupaj s »state of the art« hladilnimi in grelnimi napravami nove generacije.


Slika

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi in Odseka za kompleksne snovi Instituta “Jožef Stefan” so v sodelovanju z raziskovalci univerz v Ljubljani, Monsu in Bordeauxu ter Helmholtzevega centra v Berlinu pokazali, da lahko s počasno difuzijo anionov v trdni snovi kontrolirajo nered in elektronske lastnosti v nanodelcih. To so pokazali na primeru titan oksinitridnih nanopasov. Z uravnavanjem vsebnosti dušika, ki določa kemijski nered preko zasedenosti O/N-mest in ionskih praznin, so vplivali na prehod iz stanja slabe kovine v superprevodno stanje. S tem so pokazali, da lahko z ionsko difuzijo vplivamo ne samo na strukturno urejenost, pač pa tudi na fizikalne in funkcionalne lastnosti teh materialov. Rezultati so opisani v članku, ki je bil objavljen v reviji ACS NANO.


Slika

Dne 16. septembra 2015 se začenja nov evropski projekt Obzorje 2020 "Resource Efficient Food and dRink for the Entire Supply cHain" REFRESH. Šestindvajset partnerjev iz 12 evropskih držav in Kitajske, med njimi tudi Odsek za računalniške sisteme Instituta »Jožef Stefan«, bo z združenimi močmi skušalo prispevati k zmanjševanju odpadkov hrane v Evropi, in to za 30 odstotkov do leta 2025, tako z zniževanjem stroškov upravljanja z odpadki kot tudi s povečevanjem vrednosti neizogibljivih odpadkov hrane in embalažnih materialov. Dejstvo je, da količina izgubljene in zavržene hrane zadošča, da dvakratno nahranimo vse lačne ljudi na svetu, zmanjšanje odpadkov doma in zunaj doma pa je tudi najbolj pomemben ukrep za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi hrane. Projekt REFRESH bo potekal v obdobju od julija 2015 do junija 2019.


Slika

Na slovesnosti, ki je potekala v sklopu 27. Evropske konference o biomaterialih v Krakovu (30. 8.-3. 9. 2015), je dr. Martina Lorenzetti z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" prejela nagrado "European Doctoral Award 2015”, ki jo vsako leto podeljuje European Society of Biomaterials. Nagrada pomeni veliko priznanje študentom za doseženo nadstandardno visoko izobrazbo na evropskem nivoju s področja biomaterialov in tkivnega inženirstva. Dr. Lorenzetti je svoje doktorsko delo na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana opravila pod mentorstvom prof. dr. Saše Novak v okviru evropske mreže Marie Curie in projekta BioTiNet (Academic-Industrial Initial Training on Innovative Biocompatible Titanium-based Structures for Orthopaedics).


Slika

Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtni zbornici Slovenije je letos na sejmu MOS v Celju prejel dve priznanji, in sicer priznanje Obrtno-podjetniške zbornice in srebrno priznanje Celjskega sejma. Priznanji sta bili podeljeni za predstavitev novih tehnologij, inovacij in uspešnega sodelovanja s partnerji iz akademske in znanstvene sfere, med drugim tudi z Institutom »Jožef Stefan«. Na sejmu, ki je potekal od 8. do 13. septembra 2015, so letos predstavili nove tehnologije s področij elektronike, mehatronike, avtomatike, robotike, energetike, IKT, bionike, biomimetike, fotonike, novih materialov, nanotehnologije, vesoljske tehnologije, medicinske tehnologije in 3D-tehnologije. Podeljeni priznanji sta le še potrdili uspešno in aktivno delo Odbora za znanost in tehnologijo na številnih zahtevnih tehnoloških področjih.


Slika

Slovenija je z eno jedrsko elektrarno in polovico elektrike iz nje najmanjša jedrska država. Zato bi morala skrbi za razvoj in mednarodno odmevnost slovenske jedrske stroke namenjati veliko pozornost. Med 26. in 30. junijem 2016 bo v Charlotte (Severna Karolina, ZDA) potekala konferenca ICONE24, ki spada med najbolj ugledne globalne konference jedrskih strokovnjakov iz industrije, znanosti, izobraževanja in upravnih organov. ICONE organizirajo ameriško in japonsko združenje stojnih inženirjev (ASME in JSME) ter kitajsko društvo jedrskih strokovnjakov (CNS). Programskemu odboru ICONE 24 predseduje prof. dr. Leon Cizelj. Tako so ameriški, japonski in kitajski partnerji izkazali izjemno priznanje delu in odmevnosti Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan« in slovenski jedrski stroki.


Slika

Odsek za znanosti o okolju (O-2) Instituta "Jožef Stefan" je nosilec nacionalnega etalona (NNE) za množino snovi Kemijski elementi v sledovih v organskih in anorganskih materialih. Ta status odseku omogoča in ga hkrati zavezuje, da z odličnimi merilnimi zmogljivostmi izvaja meritve na področju imenovanja na najvišjem mednarodnem nivoju. V potrditev te dejavnosti mora odsek pridobiti CMC-je, ki so vpisani v bazi Key Comparison Data Base (KCDB). Avgusta 2015 je odseku uspelo v KCDB vpisati 11 CMC-jev, s čimer je Slovenija na področju meroslovja v kemiji dvignila število od dosedanjih 3 na 14, kar vsekakor dviguje mednarodni ugled Slovenije na tem področju dejavnosti.


Slika

Sodelavcem Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom dr. Aleša Udeta je uspelo pridobiti dva pomembna projekta s področja robotike v okviru programa Obzorje 2020. Institut je pri obeh projektih koordinatorska inštitucija. Glavna tema projekta ReconCall je vpeljava robotike v majhna in srednje velika podjetja; pri projektu bodo uporabili napredne tehnologije s področja robotskega učenja s posnemanjem in inovativne rekonfigurabilne elemente, s čimer bodo bistveno pospešili pripravo robotskih celic na nove proizvodne procese. Namen projekta SPEXOR pa je razvoj inovativnega obtelesnega robota (t. i. eksoskeleta) za preprečevanje bolečin v hrbtu. Celotna vrednost projektov, ki ju bo koordiniral prav Institut, je dobrih deset milijonov evrov, samo inštitut pa bo tako pridobil 1 602 482 evrov.


Slika

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v organizaciji Instituta "Jožef Stefan" in Univerze v Ljubljani med 17. in 22. avgustom 2015 potekala 27. Mednarodna konferenca fizike visokih energij LEPTON PHOTON 2015. Gre za najpomembnejšo konferenco na področju fizike visokih energij; organizacija te konference, ki je Ljubljano za teden dni spremenila v svetovno prestolnico fizike osnovnih delcev, je veliko priznanje vlogi, ki jo imajo slovenski raziskovalci na tem področju znanosti. Na konferenci so nastopila najbolj zveneča imena s področja fizike visokih energij: prof. dr. Rolf-Dieter Heuer, direktor CERN-a, prof. dr. Alan Guth, tvorec teorije o inflatornem razvoju vesolja, prof. dr. John Ellis, sloviti teoretični fizik in eden medijsko najbolj izpostavljenih fizikov sodobnega časa, ter predstavnika organizatorjev prof. dr. Marko Mikuž (na sliki) in prof. dr. Peter Križan.


Slika

Magnetni odziv magnetnih izolatorjev je določen s sklopitvijo med magnetnimi momenti, ki je navadno neodvisna od temperature. Po teoretični napovedi iz osemdesetih let naj bi morebitna temperaturna odvisnost temeljila predvsem na termičnem raztezanju kristalne mreže, prispevek mrežnih nihanj pa naj bi bil zanemarljiv. V nasprotju s tem sta Martin Klanjšek in Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" skupaj z nemškimi kolegi, ki so sintetizirali vzorec, pokazala, da se magnetna sklopitev v cezijevem superoksidu izrazito spreminja s temperaturo prav zaradi nihanj magnetnih superoksidnih molekul. Ta prva potrditev dinamične modulacije magnetne sklopitve, prototipskega pojava za vrsto preostalih molekulskih magnetov, je opisana v nedavno objavljenem članku v reviji Physical Review Letters.


Slika

Raziskovalcem je uspel izjemen podvig – v človeško celico jim je prvič uspelo vgraditi laser. Pokazali so tudi, da maščobne celice v našem telesu že same po sebi vsebujejo laserje, ki jih je treba le aktivirati. V obeh primerih je laser v obliki mikroskopske fluorescentne kroglice ali kapljice. Preko deformacije laserjev jim je uspelo izmeriti izjemno majhne sile v celici. Laserje so uporabili tudi kot črtne kode za označevanje celic, ki imajo dovolj enoličnih kombinacij za unikatno označenje vseh celic v človeškem telesu. Dosežek je bil objavljen v članku Intracellular lasers v reviji Nature Photonics. Avtorja raziskave sta raziskovalec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v ZDA, in Seok-Hyun Yun - video posnetek.


Slika

Revija Science Advances je v petek, 17. julija 2015, objavila članek Controlling the metal to insulator relaxation of the metastable hidden quantum state in 1T-TaS2 skupine raziskovalcev Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića, v katerem je predstavljena uspešna kontrola procesov relaksacije v spominskih elementih in s tem možnost globljega razumevanja delovanja optičnega spominskega elementa kot nove zvrsti računalniških spominov. Svetovni hitrostni rekord optičnega spominskega elementa sedaj držijo raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, ker pa deluje le pri nizki temperaturi (-200 °C), je bil do zdaj potencialno zanimiv le za posebne namene, npr. shranjevanje velike količine podatkov (Big data) v superračunalnikih Cryogenic Computing Complexity (C3). Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« so z zadnjo raziskavo relaksacijskih procesov odprli pot do delovanja pri višjih temperaturah in širši uporabnosti elektronsko krmiljenih spominskih elementov.


Slika

Od 29.junija do 3.julija 2015 je v Veržeju na Murskem polju potekal srednješolski tabor »Med naravo in umetnostjo« Gimnazije Bežigrad, na katerem so predavali in ga pomagali soorganizirati tudi sodelavci z Odseka za računalniške sisteme Insituta "Jožef Stefan". Doc. dr. Gregor Papa in dr. Vida Vukašinović sta predavala o evolucijskem računanju, igri življenja in simetriji, poleg njiju in nekaterih šolskih učiteljev pa je predaval tudi dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Namen tabora je bil obuditi zanimanje mladih za naravoslovne znanosti in jim približati raziskovalni način razmišljanja. Predavatelji so pokazali, da se znanje matematike, računalništva, fizike in biologije prepletajo in pojavljajo na vseh ravneh naše družbe, pri čemer je kot glavna nit tabora bila poudarjena povezava naravoslovnih znanosti in umetnosti.


Slika

Od leta 1951 imajo izbrani mladi doktorji z vsega sveta priložnost srečati se z Nobelovimi nagrajenci. Letos je med 28. junijem in 3. julijem na otoku Lindau na jezeru Constance v Nemčiji potekalo že 65. srečanje, ki se ga je udeležila tudi dr. Martina Lorenzetti z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan«. Verjetno je malo dogodkov, ki lahko naredijo na raziskovalca na začetku znanstvene poti večji vtis, kot so navdihujoča predavanja in neformalni pogovori z Nobelovci o njihovih znanstvenih in osebnih poteh ter o labirintih v znanosti. "Srečanje z Nobelovimi nagrajenci je nepozabna izkušnja in zagotovo velika delovna motivacija", pravi podoktorska sodelavka pri projektu ISOFood Martina in med vtisi s srečanja posebej poudarila predavanje »Food security in Africa: unlocking the potential of orphan crops«.


Slika

Raziskovalci Odseka za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan« so se skupaj s prof. Alenko Mozer izkazali z uspešnim mentorstvom dijakom Gimnazije Vič na Genius Olympiadi 2015, ki jo je gostila State University iz New Yorka. Med 1197 prijavljenimi projekti s celega sveta so osvojili številna odličja za predstavitve svojih raziskovalnih nalog: grand award, po eno zlato ter bronasto ter dve srebrni odličji. Nejc Hirci in Vid Klopčič sta pod mentorstvom dr. Davida Kocmana v okviru projekta CITI-SENSE predstavila raziskovalno nalogo z naslovom "Development of a mobile application for displaying air pollution in cities", Luka Derganc je dobil nagrado za kratki film "Diary of the future", Zala Štefanič in Hana Zupan pa sta v okviru katedre ISO-FOOD pod mentorstvom prof. dr. Nives Ogrinc in Doris Potočnik prejeli nagrado za raziskovalno nalogo "Geographical origin of milk".


Slika

Dolgoletni sodelavec in zaslužni znanstvenik Instituta »Jožef Stefan« akad. Raša Pirc je napredoval v redne člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. V obdobju 1994–2006 je bil vodja Odseka za teoretično fiziko. Leta 2007 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU. Leta 1986 je skupaj z Bosiljko Tadič prejel tudi Kidričevo nagrado. Najbolj odmevno delo akad. Pirca je sferični model slučajnih vezi in slučajnih polj, ki ga je postavil skupaj s kolegom, akad. Robertom Blincem, v zadnjem času pa se je posvetil področju teorije elektrokaloričnega efekta v polarnih dielektrikih. Je član strokovnega združenja American Physical Society in od 1995 mednarodnega znanstvenega odbora European Steering Committee on Ferroelectricity. Kolegu akad. Pircu iskreno čestitamo!


Slika

V okviru projekta »Infrastruktura meroslovnega sistema – Ionizirajoče sevanje« je bila Laboratoriju za dozimetrične standarde (NDS) Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij 1. junija 2015 predana v uporabo sodobna meroslovna oprema - kalibracijski sistem za merilnike mamografskih rentgenskih spektrov, ki jo je s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj nabavil Urad RS za meroslovje. NDS je edini laboratorij v Sloveniji, ki ponuja diseminacijo merilne sledljivosti na področju veličin ionizirajočega sevanja. Za svoje dejavnosti je akreditiran pri Slovenski akreditaciji in od Urada RS za meroslovje imenovan za nosilca nacionalnega etalona na področju ionizirajočega sevanja. Z nabavljeno opremo se bodo prenašale merilne vrednosti iz nacionalnega etalona na merilnike v medicino (mamografija), kar je strateško pomembno za zagotavljanje varnosti in zdravja občank.


Slika

Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje je 18. junija 2015 Institutu "Jožef Stefan" ter podjetjema ETI Elektroelement, d. d., in RC eNeM, d. o. o., podelila zlato priznanje za inovacijo s področja steatitnih materialov. Prejemniki priznanja so: Irena Ramšak, Marija Raspotnik, mag. Helena Razpotnik, Gorazd Frontini, doc. dr. Danjela Kuščer (IJS, K-5)in dr. Janez Holc, (IJS, K-5). Steatitna keramika se uporablja v elektrotehniki za izdelavo delov električnih naprav, kot so razna ohišja stikal, termostatov in varovalk. Inovacija je pomembna predvsem zaradi zagotavljanja visoke kvalitete steatitnih izdelkov in ohranitve oziroma dviga tržnega deleža ter krepitve blagovne znamke. Priznanje je potrditev uspešnega sodelovanja med Odsekom K-5 in podjetjem ETI, s katerim intenzivno sodelujemo od leta 2007 dalje.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« bo 23. in 24. junija 2015 II. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. V uvodnih nagovorih bosta med drugim nastopila predsednik organizatorja, Svetovnega slovenskega kongresa, Boris Pleskovič in ministrica dr. Maja Makovec Brenčič, v uvodnih predavanjih pa bo direktor Instituta »Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenarčič predstavil mednarodno sodelovanje na inštitutu, dr. Jernej Barbič z ameriške University of Southern California pa bo spregovoril o hitri fiziki v računalniški grafiki in animaciji. V nadaljevanju bodo sledile še okrogle mize o odhajanju v tujino, vrnitvi v Slovenijo po študiju v tujini ter predstavitev mladih raziskovalcev in inovatorjev ter podjetij v luči iskanja perspektivnih kadrov.


Slika

V sredo, 17. junija 2015, so v Ljubljani predstavili novo platformo Zakonodajni monitor, ki sta jo pripravila Transparency International Slovenia in podjetje Virostatq.com v sodelovanju s Centrom za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij Instituta »Jožef Stefan«. Zakonodajni monitor omogoča edinstven vpogled v sprejemanje zakonodaje v Sloveniji in pregled aktivnosti poslancev Državnega zbora. Z združevanjem in enostavnejšim prikazom različnih baz podatkov vsakomur predstavlja zakonodajni postopek posameznega zakona preko obravnav na sejah Državnega zbora vključno z glasovanji in izjavami poslancev. Z dostopom do informacij se tako povečuje vključenost vseh članov družbe v njene ključne procese. Ob tej priložnosti so predstavili tudi animirani film Kdo vpliva? Imaš pravico vedeti!.


Slika

Odsek za Inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« je skupaj s podjetjem Doktor24 v sredo, 17. junija 2015, pripravil delavnice v Domu starejših občanov Fužine. Cilj delavnice je bila predstavitev projekta IN LIFE ter pridobivanje mnenj in predlogov udeležencev z namenom rešiti najbolj pereče probleme, s katerimi se starostniki srečujejo pri vsakodnevnih opravilih. IN LIFE (INdependent LIving support Functions for the Elderly) je 3-letni projekt, financiran od Evropske unije, ki združuje 20 partnerjev iz 9 držav pri nalogi razvijanja ter preizkušanja rešitev za pomoč starejšim (tudi na domu). Projekt IN LIFE poskuša odpraviti pomanjkljivosti sedanjih tehnologij ter rešiti dejanske probleme, s katerimi se starostniki soočajo, ter jim zagotavljati dostojno in kvalitetno življenje.


Slika

Raziskovalna skupina Sistemi in vodenje Instituta »Jožef Stefan« in podjetje Danfoss Trata, d.o.o. sta na 7. industrijskem foruma IRT 2015 prejela priznanje TARAS za najbolj uspešno sodelovanje gospodarstva in znanstvenoraziskovalnega okolja. Priznanje sta prejela za uspešno sodelovanje pri razvoju družine inteligentnih pogonov ventilov za večje moči z bistveno izboljšanimi zmogljivostmi in zanesljivejšim delovanjem od obstoječih. Raziskovalni skupini v podjetju in na inštitutu sta skupaj sodelovali na vseh stopnjah razvoja izdelka, raziskovalci z Instituta »Jožef Stefan« pa so prispevali znanja in izkušnje o regulacijskih algoritmih, adaptivnih sistemih in elektronskih rešitvah, ki so bila potrebna za inovativne rešitve in so omogočila tržno prednost pred konkurenco. Uspeli sta jim tudi dve skupni patentni prijavi.


Slika

Za spojine, v katerih se isti element nahaja v več kot enem oksidacijskem stanju, se uporablja izraz spojine z "mešano valenco". V članku, objavljenem v reviji Dalton Transactions, vodilna avtorja Z. Mazej (IJS) in W. Grochala (Univerza v Varšavi) skupaj s sodelavci (T. Michałowski in J. Szydłowska, Univerza v Varšavi; E. Goreshnik, IJS; Z. Jagličić, Univerza v Ljubljani; I. Arčon, IJS, Univerza v Novi Gorici) poročata o podrobnih raziskavah zelene spojine AgI2AgII(SbF6)4, ki je prvi primer spojine srebra, kjer se kationi Ag(I) in Ag(II) v kristalni mreži nahajajo na istovrstnih kristalografskih položajih, a je kljub temu ohranjen značaj lokalizirane valence. Prispevek je bil izbran za t. i. notranjo naslovnico letošnje štiriindvajsete številke revije Dalton Transactions.


Slika

Revija Nature Communications je 12. junija 2015 objavila članek z naslovom Spin-stripe phase in a frustrated zigzag spin-1/2 chain, ki so ga napisali Matej Pregelj, Andrej Zorko in Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” v sodelovanju s partnerji iz Švice, Francije in Japonske. Delo razkriva spojino beta-TeVO4 kot nov modelski sistem frustrirane spinske verige. Glavni rezultat je odkritje nanometrske modulacije magnetne strukture (angl. stripe phase) na prehodu med spiralno in kolinearno magnetno ureditvijo. V nasprotju s prej znanimi moduliranimi elektronskimi strukturami se v tem primeru pasovi pojavijo kljub odsotnosti interakcij dolgega dosega. Predstavljeni sistem odpira možnosti za boljše razumevanja analognih nanometrsko moduliranih ureditev v drugih sistemih, npr. visokotemperaturnih superprevodnikih.


Slika

V raziskavi, objavljeni v Nature Materials, so raziskovalci (med njimi sodelavec IJS prof. dr. Jure Dobnikar) odkrili molekulska pravila nastanka avtoimunskih motenj lupus in psoriaza. Imunski odziv se normalno sproži ob okužbi, ko virusna DNK aktivira TLR9 receptorje, ti pa sproščanje obrambnih interferonov. Pri avtoimunskih motnjah receptorje aktivirajo skupki peptidov in lastnih DNK, a molekulski mehanizem je slabo poznan. Pokazali so, da je proces dosti bolj fizikalen, kot se je domnevalo. Elektrostatika in tvorba multivalentnih vezi vodita do superselektivne aktivacije: samo urejeni skupki z razdaljo med DNK-molekulami, kompatibilno z velikostjo receptorja, sprožijo močan odziv. Odkritje je mejnik v razumevanju celičnih aktivacijskih procesov in bo omogočilo učinkovitejše zdravljenje avtoimunskih bolezni.


Slika

Ameriška fizikalna revija Physics Today je v junijski številki objavila komentar ob izidu članka "In situ laser-imprinted surface realignment of a nematic liquid crystal", ki so ga v reviji Soft Matter objavili sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Giorgio Mirri, Miha Škarabot in Igor Muševič. Physics Today je najbolj vplivna revija združenja "American Physical Society", ki že več kot 50 let objavlja najbolj "vroče" novice, mnenjske članke in komentarje na prelomne fizikalne objave v svetu. Tokratni komentar je namenjen originalni metodi urejanja molekul v tekočekristalnih zaslonih z uporabo laserja, ki je bila razvita na inštitutu. Slika prikazuje lasersko izdelano "LCD-šahovnico" z velikostjo polj 40 mikrometrov.


Slika

Eden izmed ključnih pogojev za uspešno in učinkovito delovanje bodočih fuzijskih reaktorjev je uporaba materialov, ki bodo v stiku z vročo plazmo in bodo podvrženi ekstremnim razmeram v komori reaktorja. Volfram, ki ga najbolj poznamo po uporabi v žarnicah, v več pogledih ustreza zahtevam, nekatere lastnosti (npr. krhkost in občutljivost za termično cikliranje) pa terjajo izboljšave. Delovna skupina HHFM (High Heat Flux Materials) programa EUROfusion (med največjimi projekti v Obzorju 2020) v teh dneh na Odseku za nanostrukturne materiale, K7, razpravlja o najnovejših dosežkih in načrtuje nadaljnje korake. Odsek K7 sodeluje v programu EUROfusion (pod okriljem Slovenske fuzijske asociacije) pri razvoju kompozita s keramičnimi vlakni in matrico, utrjeno s karbidnimi delci.


Slika

V sredo, 3. junija 2015, ob 10.40 so prvič po 27 mesecih v CERN-u spet objavili “stabilne curke” (“stable beams”). Tako po skoraj dveletni zaustavitvi in nekajmesečnih pripravah na ponovni zagon zdaj trkalnik za vse svoje eksperimente ponovno zagotavlja trke, tokrat pri izjemni energiji 13 tera elektronvoltov, kar je za skoraj dvakrat več kot pred zaustavitvijo. Na tako veličasten način LHC torej začenja drugo obdobje delovanja, ki odpira poti do novih pomembnih odkritij. S takšnim začetkom in ponovnim zagonom Velikega hadronskega trkalnika v CERN-u tako slavijo konec dvomesečnih priprav na ponovno obratovanje. To je obenem velik dosežek za vse ekipe, ki so sodelovale med zaustavitvijo, pri preizkušanju in procesu ponovnega zagona trkalnika.


Slika

Institut “Jožef Stefan” je po raziskavi European Research Ranking v letu 2014 med najuspešnejšimi v Evropi. Rangiranje temelji na merilih, ki se nanašajo na sodelovanje pri evropskih projektih in obsegu evropskega financiranja, mreženju in mednarodnih povezavah ter raznolikosti projektov. Na prvih treh mestih so nemški inštituti Fraunhofer, francoski inštituti CNRS in nemški Max Planck, ki so do 35-krat večji od našega inštituta (lista najboljših v Evropi). Med vsemi organizacijami, kamor spadajo univerze, inštituti, agencije in ministrstva, je Institut zasedel 37. mesto, samo med inštituti pa je povsem v vrhu. Od slovenskih je bilo ocenjenih 31 organizacij, med katerimi daleč prednjači Institut »Jožef Stefan«, sledijo Univerza v Ljubljani in drugi (lista najboljših v Sloveniji).


Slika

Raziskovalci z Odseka za fiziko trdne snovi Denis Arčon, Peter Jeglič in Anton Potočnik so pomembno prispevali k odkritju novega kovinskega stanja snovi v superprevodnih materialih na osnovi molekul C60. V obširni mednarodni raziskavi so novo stanje odkrili pri sistematičnem spreminjanju razdalje med sosednjimi molekulami C60 preko dopiranja osnovnega materiala Cs3C60 z rubidijem. Študija je razkrila izredno bogat fazni diagram, kjer se prepletajo izolatorska, magnetna, kovinska in superprevodna stanja, vključno z doslej neznanim stanjem, ki so ga raziskovalci poimenovali »Jahn-Tellerjeva kovina«. Članek je bil nedavno objavljen v Science Advances, ki je nova znanstvena revija skupine AAAS (Science) in je bil takoj opažen na številnih spletnih portalih, vključno s physicsworld.com.


Slika

Na Odseku za sisteme in vodenje Instituta »Jožef Stefan« so uspešno končali 9,3-milijonski projekt (4.0 mio. € prispevka od EC) 7. okvirnega programa FCGEN. Glavni cilj projekta s sodelujočimi partnerji (Volvo, FZ Jülich, IMM, PowerCell, Johnson Matthey, Modelon) je bil razvoj agregata z gorivnimi celicami 3 kW in reformerjem na dizelsko gorivo. Agregat je v osnovi namenjen proizvodnji električne energije na tovornjaku med mirovanjem, npr. za ogrevanje ali hlajenje kabine ter druge potrebe voznika. Zavzema prostor enega rezervoarja za gorivo ter deluje z bistveno večjo učinkovitostjo, ničelnimi emisijami ter mnogo tišje kot glavni pogonski agregat v prostem teku. Na odseku so za agregat razvili kompletno električno podporo, krmilnik in sistem vodenja.


Slika

Na 49. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2015, ki je potekalo 18. maja 2015 v Murski Soboti v organizaciji Zavoda za tehnično kulturo Slovenije, sta dijaka Gimnazije Novo mesto Simon Iskra in Nikolaj Candellari osvojila zlato prizanje za raziskovalno nalogo z naslovom »Protikorozijska zaščita in vrednotenje korozijskih procesov s »pametnimi« hibridnimi sol-gel prevlekami na železu in jeklu«. Mentorja naloge sta bila dr. Peter Rodič in prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" in prof. Janja Pust iz Gimnazije Novo mesto. Tema raziskovalne naloge se priključuje aktualnim usmeritvam aktivne korozijske zaščite, saj zgodnje odkrivanje korozijskih procesov lahko bistveno prispeva k zmanjšanju posledične škode na strukturnih ali industrijskih objektih.


Slika

Revija Advanced Functional Materials je 15. 5. 2015 objavila članek z naslovom Controllable Broadband Absorption in the Mixed Phase of Metamagnets, ki so ga napisali Matej Pregelj, Andrej Zorko in Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" s partnerji iz Švice, Nemčije in Moldavije. Članek razkriva, da metamagnetni materiali absorbirajo elektromagnetno valovanje v izjemno širokem frekvenčnem območju. Efekt krmili zunanje magnetno polje, ki aktivira mešano fero/antiferomagnetno fazo, kjer se absorpcija v sistemu Cu3Bi(SeO3)2O2Br razteza vsaj preko devetih velikostnih frekvenčnih razredov. Ob dejstvu, da je v umetnih metamagnetnih materialih (tankih magnetnih plasteh) mogoče »nastaviti« krmilno magnetno polje, omenjen pojav razkriva možnost direktnega uravnavanja novih funkcionalnih lastnosti teh materialov.


Slika

V Velikem hadronskem trkalniku LHC v Cernu so sinoči okoli pol enajste ure prvič trkali protone z rekordno energijo trkov 13 tera elektronvoltov. Te trke bodo raziskovalci uporabili za zagon in vzpostavitev sistemov za varovanje samega pospeševalnika in detektorjev. Ključni so za nastavitve kolimatorjev, ki absorbirajo protone, ki zaidejo iz smeri in bi lahko poškodovali aparature. V Cernu imajo zdaj dovolj podatkov, da lahko natančno nastavijo ves sistem kolimatorjev, tako da bodo magneti pospeševalnika in detektorji varni. Ta uspeh je pomemben korak v procesu, ki bo omogočil skupinam pri eksperimentih ALICE, ATLAS, CMS in LHC, da bodo lahko v celoti zagnali detektorje, kar je načrtovano za začetek junija. Tudi znanstveniki z Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Marka Mikuža nestrpno pričakujejo nove podatke pri trkih z rekordnimi energijami.


Slika

V sredo, 13. maja 2015, je na 35. mednarodni podjetniški konferenci Podim v Mariboru potekala razglasitev zmagovalca tekmovanja Start up Slovenija. Odcepljeno podjetje Instituta »Jožef Stefan« InoVine, d. o. o., je bilo izbrano med pet finalistov tekmovanja. Podjetje je bilo ustanovljeno za trženje tehnologije na področju magnetne separacije mikroorganizmov v prehrambni industriji. Tehnologija je bila razvita na Odseku za sintezo materialov Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. S spajanjem magnetih delcev s kvasovkami v penečem se vinu in uporabo magnetnega separatorja je mogoče skrajšati čas izločevanja kvasne biomase iz več tednov na pribl. 30 minut.


Slika

Prof. dr. Vito Turk je postal častni član Hrvaške akademije tehniških znanosti (HATZ). Na letni skupščini 13. maja 2015 je ta naziv prejel na osnovi njegovega mednarodnega ugleda na področju znanosti, s poudarkom na tehniških znanostih, in sodelovanja s hrvaško akademijo pri projektu Vera Johanides. Izvoljenih je bilo 11 sodelavcev Akademije, en mednarodni član Akademije (prof. dr. Peter Raspor), poleg dr. Turka pa je častni član postal tudi prof. dr. Damir Boras, rektor Univerze v Zagrebu. Nazive in priznanja je podelil predsednik HATZ akademik prof. dr. Vladimir Andročec. Prof. dr. Vito Turk je tako postal eden od desetih domačih ali tujih raziskovalcev, ki so do danes prejeli naziv častni član Hrvaške akademije tehniških znanosti.


Slika

Na Teslovi ulici v Ljubljani nastaja nov Računski center Instituta “Jožef Stefan”. Institut je s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj prostore za računski center odkupil od Tehnološkega parka Ljubljana, v okviru projekta pa bo izvedena tudi celovita prenova in adaptacija prostorov ter vgrajena potrebna infrastrukturna oprema. Za Institut je gradnja centra velikega pomena, saj se z intenzivnim računanjem vrsto let ukvarja več raziskovalnih skupin, ki pa so to doslej izvajale v neustreznih prostorih in razpršeno po vsem inštitutu. Nastajajoči center bo omogočil tesnejše povezovanje in izmenjavo, širjenje dejavnosti tudi na druge raziskovalne enote in skupno strokovno podporo ter pomoč zunanjim uporabnikom. Nastaja torej pomembno slovensko središče na področju intenzivnega računanja.


Slika

Na povabilo rektorja Univerze v Trstu prof. dr. Maurizia Fermeglia je bila 6. maja 2015 na obisku v Trstu delegacija Instituta “Jožef Stefan”, ki jo je vodil direktor prof. dr. Jadran Lenarčič. V delegaciji Instituta so bili vidni predstavniki raziskovalnih odsekov, tržaško univerzo pa so predstavljali vodje oddelkov naravoslovja in tehnike. Na srečanju, ki je potekalo v zelo prijateljskem ozračju, sta si delegaciji izmenjali osnovne informacije o svojih raziskovalnih usmeritvah. Kljub obsežnemu sodelovanju, ki že poteka, pa so prisotni ugotovili, da je možnosti in interesa še mnogo več, še posebej v novi finančni perspektivi Evropske unije, saj postaja regionalno sodelovanje podlaga širšim evropskim povezavam. Obe ustanovi vidita veliko dodatnih možnosti tudi pri skupnem izkoriščenju evropskih kohezijskih skladov.


Slika

Koliščarji so nam na Ljubljanskem barju zapustili veliko zanimivih predmetov, ki pričajo o življenju in navadah v 3. tisočletju p. n. š. Za »keramike« na Institutu »Jožef Stefan« je med njimi najzanimivejši keramični kipec »Ižanski idol«, narejen iz črne žgane gline. Sodobna keramika, s katero se danes ukvarjajo raziskovalci na IJS, je od takratne keramike seveda precej drugačna, njena uporabnost pa seže precej dlje od posode in nakita. Uporablja se v vitalnih komponentah avtomobilov, za zaščitne obloge pri ekstremnih razmerah, biomedicinskih vsadkih itn. O keramiki v času nanotehnologije, njeni raznolikosti, uporabnosti in sodobnih postopkih priprave je v sklopu projekta »Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu« 6. maja v Kavarni Union predaval dr. Andraž Kocjan z Odseka za inženirsko keramiko.


Slika

V sredo, 6. maja 2015, je bilo v Edinburghu uradno odprtje Mednarodne kibernetske akademije, ki nastaja v sodelovanju Instituta »Jožef Stefan«, Edinburgh Napier University in Univerze v Stockholmu v sklopu evropskega programa na področju kibernetske varnosti in boja proti kibernetskemu kriminalu. Gre za partnerstvo med akademsko srenjo, organi pregona, industrijo in javnim sektorjem z namenom sodelovanja s široko paleto ustanov. Cilji Akademije so vodilni mednarodni položaj na področju kibernetske varnosti, podpora razvoju dinamičnim programom izobraževanja, inovacijam in raznovrstnim strokovnjakom na področju kibernetske varnosti. Slovenijo bo v Akademiji zastopal Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta »Jožef Stefan«, pomembno vlogo pa bo imela tudi vodja prof. dr. Borka Jerman Blažič.


Slika

Aprila 2015 mineva deset let od začetka delovanja Slovenske fuzijske asociacije (SFA). Ob tej priložnosti so na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologija Milana Čopiča pripravili slovesnost, na kateri so predstavili zgodovino, dosežke in sodelavce SFA. Že od vsega začetka je asociacija neločljivo povezana z Institutom "Jožef Stefan", v fuzijske raziskave je vključenih kar 8 različnih odsekov. Pomembno vlogo pri nastajanju SFA ima tudi Ministrstvo za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo, prav tako pa razvoj fuzije za proizvodnjo električne energije močno podpira Evropska skupnost v okviru programa EUROfusion. Številni sodelavci, od ustanovitelja prof. dr. Milana Čerčka do sedanjega predsednika dr. Boštjana Končarja, so uspešno povezovali vse te spodbude. Iskreno čestitamo in uspešno delo tudi vnaprej!


Slika

Ko aprila v Cernu znova zagnali Veliki hadronski trkalnik, jim je že v prvih dneh uspelo zagnati curke protonov pri novi rekordni energiji 6,5 teraelektronvoltov (TeV), kar je eden od korakov do trkov protonov pri 13 TeV na štirih interakcijskih točkah v detektorjih ALICE, ATLAS, CMS in LHC. Slika prikazuje stanje trkalnika LHC med 22:45 in 1:00 zjutraj v noči med 9. in 10. aprilom. Črti prikazujeta intenziteto Curka 1 (Beam1 – modro) in Curka 2 (Beam2 – rdeče) med več vbrizgi v LHC. Črna črta prikazuje energijo curkov, ki se okoli 0:35 začne dvigovati in od energije vbrizga 450 GeV v približno 15 minutah doseže rekordno znamko 6,5 TeV. Do danes je uspelo do 6,5 TeV pospešiti po dve gruči protonov v vsakem od obeh curkov in z njima več ur krožiti v nasprotnih smereh. Prve trke, uporabne za iskanje fizikalnih pojavov, v eksperimentih pričakujemo na začetku junija.


Slika

V članku, ki je 20. aprila 2015 izšel v Nature Communications, so raziskovalci z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" odkrili, da se elektroni pred tvorbo superprevodnega stanja ne gibljejo prosto, ampak se zelo hitro in dokaj tesno ujamejo na atomih kristala. Z izjemno hitro “kamero” in zelo kratkimi femtosekundnimi laserskimi sunki so namreč po vzbuditvi elektronov ugotovili način njihovega gibanja. Poleg tega so ugotovili, da se pri njihovi t. i. lokalizaciji v njihovi okolici spremeni tudi kristalna simetrija. Po izjavi vodje skupine Dragana Mihailovića eksperiment v veliki meri potrjuje mehanizem superprevodnosti, ki sta ga s kolegom Viktorjem Kabanovim objavila pred petnajstimi leti. Njuno teorijo je K. A. Müller večkrat v zadnjih petnajstih letih poudaril kot ključno za razumevanje pojava visokotemperaturne superprevodnosti, za katero je skupaj z G. Bednorzom leta 1987 dobil Nobelovo nagrado.


Slika

V Ljubljani je med 13. in 15. aprilom 2015 potekal mednarodni posvet o raziskavah in razvoju na področju varne rabe jedrske energije NUGENIA Forum. Posvet je bil namenjen predvsem spodbujanju in krepitvi sodelovanja vseh, ki sodelujejo pri raziskovalnih in razvojnih izzivih 2. in 3. generacije jedrskih elektrarn ter zametkom inovativnih novih projektov. Raziskave in razvoj so nepogrešljive za ohranjanje in stalno izboljševanje varnega, zanesljivega in konkurenčnega delovanja jedrskih elektrarn. Krepitev sodelovanja različnih jedrskih deležnikov pa je izjemno pomembna za dolgoročno stabilnost in varnost jedrske energije v Evropi in v svetu. Dogodka, ki ga je združenje NUGENIA organiziralo v sodelovanju z Odsekom za reaktorsko tehniko Instituta “Jožef Stefan”, se je udeležilo več kot 150 raziskovalcev iz EU in Severne Amerike.


Slika

V knjigi Electrocaloric materials: New Generation of Coolers ugledne založbe Springer je izšlo poglavje sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" prof. Zdravka Kutnjaka in dr. Brigite Rožič o posrednih in neposrednih meritvah elektrokaloričnega pojava v različnih materialih. To je prva knjiga na področju elektrokaloričnih materialov, ki so v zadnjih letih zaradi številnih možnih aplikacij, npr. v hladilnih in grelnih napravah nove generacije, doživeli precejšnje zanimanje svetovne znanstvene srenje. Poglavje sodelavcev F5 opisuje tudi novo metodo termometrije elektrokaloričnih vzorcev, ki je bila razvita na IJS in s katero je bilo mogoče prvič neposredno izmeriti elektrokalorični odziv v tankih plasteh.


Slika

Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko Instituta »Jožef Stefan« doc. dr. Tadej Rojac, dr. Hana Uršič, doc. dr. Andreja Benčan in prof. dr. Barbara Malič so v sodelovanju s prof. dr. Draganom Damjanovićem iz Swiss Federal Institute of Technology v aprilski številki revije Advanced Functional Materials (faktor vpliva IF 10,4) objavili članek z naslovom »Mobile Domain Walls as a Bridge between Nanoscale Conductivity and Macroscopic Electromechanical Response«. Avtorji so na primeru polikristaliničnega BiFeO3 dokazali, da lokalna prevodnost domenskih sten v zrnih pomembno vpliva na povprečni, makroskopski, piezoelektrični odziv keramike in jo torej moramo upoštevati pri interpretaciji in kontroli elektro-mehanskih lastnosti piezoelektrične keramike. Članek je bil pospremljen tudi z notranjo naslovnico revije.


Slika

V Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", ki se na Reaktorskem centru postavlja v sodelovanju z odsekoma za Teoretično fiziko ter Fiziko nizkih in srednjih energij, so prvič ujeli in ohladili atome cezija. Na sliki je pogled skozi okno vakuumske komore, kjer lebdi 50 milijonov cezijevih atomov s temperaturo nekaj 100 mikrokelvinov, ki jih zaradi fluorescenčne svetlobe vidimo kot majhno rožnato kroglico. V teku so že priprave na naslednji pomemben korak, kjer se bodo atomi z uporabo močne laserske svetlobe ujeli v dipolno past in s procesom izparevanja ohladili na temperaturo pod 50 nanokelvinov, ki ustreza temperaturi prehoda v Bose-Einsteinov kondenzat. Več informacij o metodah laserskega hlajenja in lovljenja atomov je na voljo na ultracool.ijs.si.


Slika

Dne 8. aprila 2015 so Institut »Jožef Stefan« obiskali predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Na srečanju z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem so spoznali delovanje in dosežke Instituta ter preučili možnosti za izboljšanje sicer dobrega sodelovanja. "Zahvala za zelo uspešno sodelovanje gre tudi vodstvu zbornice, ki je bilo temu vedno naklonjeno. V prihodnje pa bo treba razmisliti, kako do skupnih projektov; mislim, da bi bilo treba vrniti raziskovalne vavčerje," je dejal prof. Lenarčič. Predstavniki OZS so si ogledali še nekatere laboratorije ter Reaktorski center in nevtronski pospeševalnik v Podgorici. Predsednik OZS Branko Meh je bil z obiskom zadovoljen: "Takšni obiski nam približajo znanje in znanost, znanstveni dosežki so nam tako bolj dostopni, pot do izdelkov, ki prinašajo dodano vrednost, pa se skrajša."


Slika

V aprilski številki revije National Geographic Slovenija je v članku (Ne)Znana Ljubljana, ki odkriva manj znane bisere Ljubljane, predstavljen tudi Raziskovalni jedrski reaktor TRIGA Mark II na Institutu "Jožef Stefan". Priprave na fotografiranje reaktorja so trajale več dni, pri čemer so največ pozornosti posvetili svetlobi. Fotografija je bila posneta v zgodnjih jutranjih urah približno pol ure pred sončnim vzhodom, ko je dnevna svetloba podobna modri barvi sevanja Čerenkova v reaktorju. Svetlobo Čerenkova ustvarjajo elektroni, ki se v vodi gibljejo hitreje od svetlobe. Reaktor TRIGA, ki bo prihodnje leto praznoval 50 let, se sicer intenzivno uporablja za izobraževanje ter za raziskave na področju jedrske in reaktorske fizike, jedrskih tehnologij ter znanosti o okolju. Avtorji fotografije: Domen Pal, Jože Maček in Branko Čeak.


Slika

Dne 25. marca 2015, je v okviru 23. Dnevov Jožefa Stefana potekala slovesna podelitev zlatih znakov Jožefa Stefana. Dr. Aljaž Godec je prejel zlati znak na področju naravoslovno-matematičnih ved za odmevnost doktorskega dela »Večdelčne korelacije pri hidrofobnih interakcijah«. V delu je predstavljena vrsta metodoloških načinov ter skrbno izvedene analize, kot tudi teoretske novosti, ki bistveno dopolnjujejo sedanjo fizikalno sliko hidrofobnega efekta. Zlati znak na področju tehniških ved je prejel doc. dr. Erik Štrumbelj za odmevnost doktorskega dela »Učinkovita razlaga napovedi klasifikacijskih in regresijskih modelov«. Sedanje splošne metode so učinkovitost dosegale za ceno uspešnosti oz. nesmiselnih prispevkov v določenih primerih, doc. dr. Štrumbelj pa v svojem delu ubere drugo pot ter razvije in teoretično utemelji splošno metodo, ki upošteva prispevke podmnožic.


Slika

24. MAREC 2015 – 180 LET OD ROJSTVA JOŽEFA STEFANA - Jožef Stefan se je rodil v sedanjem predelu avstrijskega Celovca Slovencema Mariji Startinik in Alešu Stefanu. Že v nižjih razredih gimnazije je v matematiki presegal učno snov, na Dunaju pa je diplomiral iz matematike in fizike. Stefan je raziskoval na vseh tedanjih področjih fizike, najbolj znan pa je po določitvi fizikalnega zakona, ki ga je eksperimentalno odkril leta 1879. Pet let kasneje je zakon teoretično izpeljal Boltzmann in je zato znan kot Stefan-Boltzmannov zakon. Institut »Jožef Stefan« ob obletnici Stefanovega rojstva tradicionalno pripravlja Dneve Jožefa Stefana, s katerimi predstavlja dosežke slovenske znanosti širši javnosti. Letošnji 23. dnevi potekajo od 23. do 28. marca 2015, ko se bodo končali z Dnevom odprtih vrat - FOTO UTRINKI.


Slika

Raziskave termičnih reakcij med ksenonovim difluoridom in titanovim tetrafluoridom ter odmevna objava nastanka produktov [XeF]2 [Ti9F38] in [Xe2F3] [Ti8F33] so bile povzete v Nachrichten aus der Chemie, reviji nemškega kemijskega društva (GDCh), ki velja za evropsko različico ameriške ACS revije Chemical & Engineering News (C&EN). V njej je omenjen uporabljeni sintezni način razpada polimerne strukture trdnega titanovega tetrafluorida pri višjih temperaturah v gradnike z večjo Lewisovo kislostjo in nadaljnje reakcije s XeF2 v omenjene soli. Objava, ki se nanaša na raziskovalno delo avtorjev Kristiana Radana, Evgenya Goreshnika in Borisa Žemve, sodelavcev Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan", se nahaja v rubriki svetovnih usmeritev oz. dosežkov v anorganski kemiji v letu 2014.


Slika

V članku, ki je izšel v reviji Nature Physics, je prof. dr. J. Bonča s podoktorskima študentoma dr. L. Vidmarjem in dr. D. Goležem z Odseka za teoretično fiziko Instituta preučeval ultrahitro dinamiko elektronov v nekaterih visokotemperaturnih superprevodnikih, še posebej izvor privlačne sklopitve med nosilci naboja ter velikost njene časovne zakasnitve. Določitev te je eksperimentalno izjemno zahtevna. Z izvirno numerično metodo so avtorji pokazali, da fotovzbujen nosilec naboja relaksira preko sklopitve z lokalnimi antiferomagnetnimi ekscitacijami v približno 10 fs, kar se ujema z eksperimenti. Po analogiji s klasično fotografijo so avtorji sestavili "počasen posnetek" elektronske kvantne dinamike. Odkritje omogoča bolj podroben vpogled v časovno dinamiko kupratov na ultrahitri časovni skali in pomeni nov mejnik v razumevanju mehanizma visokotemperaturne superprevodnosti.


Slika

Partnerji nacionalnega programa L'Oreal - Unesco »Za ženske v znanosti« so tudi letos podelili štipendije za pomemben prispevek k razvoju znanosti. Med tremi dobitnicami priznanja je tudi Zala Lenarčič, mlada raziskovalka na Odseku za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan". V delu Neravnovesne lastnosti Mottovih izolatorjev, ki ga bo kot disertacijo zagovarjala na Fakulteti za matematiko in fiziko, Zala Lenarčič teoretično obravnava snovi, kjer je izvor izolatorskih lastnosti v močnem Coulombskem odboju med elektroni, ter predstavi teorijo, ki pojasnjuje elektični preboj pod vplivom močnih zunanjih polj, prehodne pojave po vzbuditvi z laserskimi sunki ter izvor nenavadno hitre relaksacije v osnovno izolatorsko stanje. Nagrajenka je s soavtorji objavila že šest člankov v najuglednejših revijah. Čestitamo!


Slika

Spojine s srebrom v oksidacijskem stanju +2 imajo številne nenavadne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so opisane v preglednem članku "Chemistry of Silver(II): a Cornucopia of Peculiarities". Članek, ki sta ga napisala Wojciech Grochala (Univerza v Varšavi) in Zoran Mazej (Institut »Jožef Stefan«), je izšel v reviji Philosophical Transactions A. Revijo izdaja Kraljeva družba iz Londona in je nastarejša revija na svetu, ki je namenjena izključno znanosti. Izhajati je začela leta 1665 in letos praznuje 350-letnico svojega obstoja. Vsaka posamezna številka je samostojen tematski sklop. Številka, v kateri je izšel omenjeni prispevek, nosi naslov "The new chemistry of the elements" in je namenjena pomenu periodnega sistema.


Slika

Odsek za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" je v okviru projekta FP7 CREW v Londonu namestil dve napravi VESNA SNE-ESHTER. SNE-ESHTER je radijski sprejemnik za UHF frekvenčno področje, ki je bil zasnovan na Institutu na podlagi senzorske platforme VESNA. Nameščeni napravi se bosta uporabljali za napredno zaznavanje spektra in s tem prispevali k obsežnemu pilotskemu projektu izrabe belih lis na TV-frekvencah v organizaciji regulatorja Ofcom. Ena naprava je bila nameščena na streho stavbe King's College London, druga pa na streho Queen Mary University London. Dolgoročne meritve bodo pomagale pri eksperimentih z naprednimi radijskimi napravami, tako imenovanim kognitivnim radiem, kot sekundarnimi uporabniki sedaj še neizrabljenega radijskega spektra.


Slika

Prof. dr. Boštjan Golob z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan" je sourednik monografije The Physics of the B Factories, ki jo je izdala založba Springer. Knjiga na več kot 900 straneh opisuje desetletje meritev s tovarnama mezonov B, detektorjema Belle na Japonskem in BaBar v ZDA. Monografija je povzetek vseh merskih metod, rezultatov in njihovih interpretacij, zaradi česar bo pomembno vodilo raziskovalcem pri eksperimentu naslednje generacije Belle 2 v Tsukubi na Japonskem. Na fotografiji, ki je bila posneta na nedavni promociji knjige v Londonu, so uredniki monografije (z leve v zadnji vrsti B. Yabsley, B. Golob, Th. Mannel in A. J. Bevan) z Nobelovima nagrajencema M. Kobayashijem (levo v prvi vrsti) in J. Croninom.


Slika

Revija PNAS je ob 100. obletnici izhajanja objavila članek Knot theory realizations in nematic colloids, ki so ga napisali Simon Čopar, Uroš Tkalec, Igor Muševič in Slobodan Žumer s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan". Avtorji poročajo o uporabi različnih načinov iz teorije vozlov na zavozlanih defektnih strukturah v tekočekristalnih koloidih. Z eksperimenti lahko razkrijemo številne podrobnosti teoretičnih algoritmov, najdemo bližnjice do konstrukcije grafov in ograjenih površin neposredno iz mikroskopskih posnetkov in identificiramo vozle brez uporabe numeričnih simulacij. Delo je primer vzajemne povezanosti fizikalnih konceptov z matematično teorijo, kjer abstraktna topologija zaživi v eksperimentu.


Slika

V soorganizaciji italijansko-slovenskega foruma, italijanskega veleposlanštva v Sloveniji in Instituta “Jožef Stefan” je 11. februarja 2015 na Institutu potekal tretji italijanski poslovni forum, usmerjen v naložbe v raziskave in razvoj za rast v digitalni dobi. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar, italijanska veleposlanica Rosella Franchini Sherifis ter predsednik italijanske trgovinske zbornice Riccardo Monti so poudarili pomen znanstvenega in gospodarskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič pa je poudaril, da se veliko evropskih držav sooča s težavami na področju naložb v raziskave in razvoj, saj so te v času krize opazno upadle, tudi v Sloveniji. Vzrok za padec teh naložb v Sloveniji ni le v finančni krizi, temveč predvsem v nerazumevanju pomena inovacij, ki temeljijo na raziskavah.


Slika

Pri Založništvu Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je izšla knjiga Informacijska varnost v podjetniškem okolju, katere avtorji so Rok Bojanc, Borka Jerman - Blažič in Metka Tekavčič z Ekonomske fakultete ter Instituta "Jožef Stefan". Knjiga obravnava učinkovito ravnanje z informacijsko varnostjo na podlagi originalnega razvitega modela za podporo odločanju pri izbiri varnostne tehnologije in drugih varnostnih ukrepov, ki je bil preverjen v praksi. Model omogoča vrednotenje tveganj in ustreznih varnostnih ukrepov, ki preprečujejo tveganja, pri čemer model upošteva vrednost investicije in kvantitativno analizo varnostnih tveganj. Kvantitativni način reševanja investicij v informacijsko varnost omogoča ekonomsko vrednotenje rešitev, zavedati pa se je treba tudi omejitev, kot je odvisnost od verodostojnosti podatkov.


Slika

Dr. Marko Soderžnik, sodelavec Odseka za nanostrukturne materiale je v okviru evropskega projekta »Replacement and Original Magnet Engineering Options« - ROMEO (koordinatorka prof. dr. Spomenka Kobe) odločilno prispeval k uspehu projekta. Raziskave, ki so bile osnova za visoko inovativno tehnologijo, razvito na odseku, in ki temelji na elektroforetski depoziciji in posebnem mehanizmu difuzije po mejah med zrni magnetnega materiala, so prispevale k temu, da so bile dosežene lastnosti, ki so končni cilj projekta. To tehnologijo zdaj skupaj s sodelavci iz nemškega Vacuumschmelze preizkušajo na pilotni liniji v Hanauu. Končni rezultat so visokoenergijski magneti z minimalno vsebnostjo dragocenih težkih redkih zemelj, ki so ključni element motorja vetrne elektrarne Siemens.


Slika

Od 28. do 30. januarja 2015 je v Celju potekal sejem IFAM-Intronika 2015, ki obsega številna področja, kot so avtomatika, robotika, elektronika, mehatronia, merilna tehnika in drugo. Letos se je ponovno predstavilo veliko število raztavljalcev. Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtni zbornici Slovenije, ki ga vodi g. Janez Škrlec, se je predstavil v okviru FERI – Univerze v Mariboru, predstavil pa je tudi partnerje: nekatere odseke Instituta "Jožef Stefan", Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Univerzo v Mariboru, Univerzo v Novi Gorici, Kemijski inštitut, Center odličnosti Namaste in druge.


Slika

Na avstrijskem inštitutu Joanneum Research je 21. januarja 2015 potekal FORUM ROBOTICS, kjer je na plenarnem predavanju z naslovom "Robots can learn!" direktor prof. dr. Jadran Lenarčič predstavil Institut "Jožef Stefan" ter najnovejše dosežke in vizijo razvoja robotike v svetu. Predavanja se je udeležil tudi član deželne vlade avstrijske Štajerske g. Christopher Drexler.
Sodelovanje med inštitutoma poteka na različnih področjih že od leta 2005, ko je bil podpisan dogovor o sodelovanju. Joanneum Research odpira nov oddelek robotike, ki bo v Celovcu in je za sodelovanje z Institutom "Jožef Stefan" še posebej zainteresiran. S tem se odpirajo tudi velike možnosti za skupne raziskovalne projekte in skupen nastop pri partnerjih v gospodarstvu na obeh straneh meje.


Slika

JE NAŠE ZNANJE RES TAKO MALO VREDNO?
Rektorska konferenca Republike Slovenije, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in Študentska organizacija Slovenije so ob napovedih zmanjševanja sredstev za raziskave, razvoj in inovacije ter visokošolsko izobraževanje v Sloveniji pripravili Izjavo za javnost. Ob tem je v sredo, 21. januarja 2015, na Institutu potekala tudi okrogla miza.
V izjavi so zapisali: "Izražamo veliko zaskrbljenost nad drastičnim zmanjševanjem proračunskih sredstev, namenjenih za raziskave, razvoj in inovacije ter visokošolsko izobraževanje v Sloveniji, ki poteka že od leta 2011, in to v nasprotju z Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 ter Nacionalnim programom visokega šolstva 2011-2020, ki ju je sprejel državni zbor leta 2011 z velikim konsenzom strokovne in politične javnosti."


Slika

Institut “Jožef Stefan” in francoski center CNRS sta 9. januarja 2015 podpisala dogovor o skupnem laboratoriju LIA. Glavna raziskovalna tematika novega laboratorija je področje kvazikristalov in kompleksnih zlitin z namenom poiskati odgovore na še nerešena, a temeljna vprašanja: kako in zakaj se pojavi kompleksnost, kaj je osnovni mehanizem za spodbujanje kompleksnosti, je ta mehanizem edinstven, v kakšni povezavi je z elektronsko in atomsko strukturo kristala in podobno. Laboratorij LIA ne bo prispeval le k boljšemu razumevanju razvoja kompleksnosti v kovinah, ki je na neki način še vedno na začetku, ampak bo tudi spodbuda za fizikalno metalurgijo na novih področjih znanja, povezanih s fiziko trdne snovi in anorganske kemije.


Slika

Člana Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" Luca Tubiana in Rudolf Podgornik ter nekdanji sodelavec Anže Losdorfer Božič so skupaj s sodelavcem Christianom Michelettijem s SISSA v Trstu objavili članek "Synonymous Mutations Reduce Genome Compactness in Icosahedral ssRNA Viruses” v zadnji številki revije Biophysical Journal. V članku opisujejo svoje študije efekta sinonimnih mutacij, torej takšnih, ki ne spreminjajo proteinskega komplementa, na velikost virusne ssRNA in dokažejo, da je tudi močno zožen fazni prostor sinonimnih mutacij še vedno dovolj velik, da lahko privede do sprememb v velikosti zložene virusne RNA. Članek je bil predstavljen tudi na naslovnici revije in kot “featured article” s komentarjem A. Ben-Shaula in W. M. Gelbarta z naslovom "Viral ssRNAs Are Indeed Compact”. Članek je bil predstavljen tudi na blogu phys.org.