Pogosta vprašanja o spletni predstavitvi (z odgovori)

Wiki? Kakšen Viki?

Ta spletna predstavitev temelji na načinu in orodjih Wiki. Wiki dobro deluje v mnogih okoljih in ni razloga, da ga ne bi znali s pridom izkoristiti tudi pri nas. Programov Wiki je na ducate in so si podobni, vendar se v podrobnostih (na primer v označevanju besedila in povezav) nekoliko razlikujejo. Pri nas uporabljamo MoinMoin (glej tudi: MoinMoin).

Kako spreminjam in oblikujem strani?

Obstoječe strani lahko spreminjamo in dodajamo nove, potrebujemo le spletni bralnik (browser). Skoraj katerikoli je primeren, če le ni zelo star. Glej: Uredniški pripomočki in navodila.

Ali res lahko vsakdo spreminja vsebino strani?

Načeloma, da (kot pravi Radio Erevan), če le prihaja z računalnika na IJS (IP-naslov) in če je prijavljen (login). Prijavi se lahko vsakdo z IJS sam, načelno lahko uporablja tudi psevdonim, čeprav je pravo ime zaželeno. Izdajanje z lažnim/tujim imenom ni dovoljeno (glej: Pravila dopustne uporabe). Morebitne zlorabe je možno odkriti na podlagi dnevnika sprememb in IP-naslova.

Proti nezaželenim spremembam vsebine obstaja več mehanizmov:

zapisuje se vsa zgodovina sprememb, vrnitev na starejše stanje je preprosto;
vsakdo se lahko prijavi na obvestila o spremembah vsake strani, ki ga posebej zanima. Ob morebitni nezaželeni spremembi vsebine ali brisanju strani lahko hitro ukrepa z vrnitvijo na prejšnje stanje ali s popravkom;
za vsako stran je možno nastaviti pravilo, kdo jo sme spreminjati in kdo dostopati do nje (več v naslednji točki). Privzeto pravilo je, da imajo vsi prijavljeni z IJS (login) pravice branja, pisanja in vračanja na starejše stanje (tj. spreminjanja in popravilo obstoječih strani ter dodajanja novih), drugi obiskovalci pa le pravico branja;
predvidoma bo kratena pravica spreminjanja le za nekaj najbolj izpostavljenih strani. Želimo, da zaščite drugih strani avtorji ali skrbniki ne bi tehnično omejevali, saj za večino namenov zadoščata prva dva mehanizma;
morebitne vsebinske konflikte je treba reševati osebno z dogovarjanjem (telefon, e-pošta), za tovrstne težave tehnična rešitev ne obstaja.

Spodobi se, da ne spreminjamo vsebine tujim skupinam brez njihove vednosti oziroma se pri tem omejimo le na popravke očitnih tipkarskih in slovničnih napak.

Pri oblikovanju vsebine in strukture strani skupnega pomena je aktivno sodelovanje vseh zainteresiranih zaželeno in toplo pozdravljeno.

Podrobneje o zaščiti strani (če res ne gre drugače)

Podrobnejša navodila so na: HelpOnAccessControlLists.

Pravica spreminjanje zaščite obstojeječih strani, ki že vsebujejo ukaz #acl, je omejena na administratorja strežnika in osebe, navedene v ukazu #acl, pri tvorjenju nove strani ali streminjanju strani, ki še nima izrecno navedene zaščite, pa lahko z ukazom #acl na začetku strani na primer preprečimo branje tujcem ali dodelimo več pravic nekaterim posameznikom, na primer odsečnemu uredniškemu odboru, ter preprečimo spreminjanje vsem drugim. Zaščita strani velja tudi za vse njene morebitne priponke. Zelo restriktivni primer:

#acl JanezNovak:admin,read,write,delete,revert Known,Trusted:read All:

Če zaščita ni izrecno navedena, velja:

#acl Trusted,Known:read,write,delete,revert All:read

Kaj se zgodi, če isto stran hkrati spreminja več ljudi?

Ob poskusu spreminjanja strani, ki jo pravkar spreminja nekdo drug, dobimo obvestilo, da je stran v delu. Zasedenost je časovno omejena na 10 minut po začetku urejanja ali zadnjem predogledu (Preview). Ob morebitni shranitvi sprememb kljub opozorilu se v delu dokumenta lahko pojavita dve različici besedila in konflikt je treba razrešiti v naslednjem vstopu v urejanje.

Najpogostejši razlog za nenamerno zasedenost strani je, da je nekdo začel urejanje in nadaljeval z back ali obiskom kakšne druge strani. Urejanje je treba izrecno zapustiti s Cancel ali Save Changes. Glej tudi: HelpOnEditLocks.

Kako je z uporabo slovenskih znakov?

V vseh dokumentih te predstavitve je uporabljen nabor znakov Unicode, zapisan v kodiranju UTF-8. To omogoča hkratno uporabo slovenskih in zahodnoevropskih znakov v istem dokumentu, pa tudi grške črke, cirilico in druge znake in pismenke. Bralniki zadnjih nekaj let s kodiranjem UTF-8 nimajo več težav, vsaj ne s prikazom znakov, ki nas v našem okolju posebej zanimajo (morda se je treba s kitajskimi in gruzijskimi pismenkami posebej potruditi). Tegobe s preklopi med nabori Latin-1 in Latin-2 ali CP1250 so k sreči šle v veliki meri v zgodovino. Takole: kožušček; Grüße. ¡Tan fácil! Очень хорошо! έκπληξη.

Priponke: kako objaviti dokument, ki ni preprosto besedilo?

Vsaki Wiki spletni strani so lahko pripeti dodatni dokumenti, shranjeni na strežniku kot običajne datoteke. Datoteko pripnemo dokumentu tako, da v desnem meniju Stran izberemo med drugimi možnosti Priponke in tam zahtevamo naložitev datoteke na strežnik. Na pripete datoteke se lahko sklicujemo s kazalcem iz besedila v obliki attachment:ime-datoteke.tip, ni pa izrecno sklicevanje na priponko nujno, saj so le-te dostopne tudi iz menija Stran. Več o tem na: napotki za priponke. Glede pravic do dostopa in spreminjanja priponk velja enaka zaščita kot je na strani, kateri so pripete. Mimogrede: imena datotek s priponkami naj ne vsebujejo presledkov, sicer lahko naletimo na težave pri sklicevanju nanje.

Za shranitev kot priponko so primerne na primer slike (jpg, gif, png), oblikovani dokumenti v obliki pdf, razpredelnice in podobno. Dokumenti, namenjeni za nadaljnje urejanje (na primer obrazci, prijavnice), so lahko tipa doc, pač ta format ni posebno primeren za dokumente, ki so že v svoji končni podobi (dopisi, objave) -- v takem primeru ga raje pred shranitvijo pretvorimo v pdf-dokument (tudi rtf ustreza, a je manj popularen kot pdf), kar ima več prednosti: preberejo ga lahko tudi uporabniki, ki na svojem računalniku ne poganjajo operacijskega sistema Windows, ne razkrivamo interne zgodovine nastajanja dokumenta in ne zahtevamo od bralcev zaupanja, da jim v dokumentu ne bo podtaknjen kakšen nevaren makroukaz.

V nasprotju z dokumenti, za katere strežnik hrani vso zgodovino sprememb, to ne velja za priponke. Te se shranjene le v eni inačici. Morebitno brisanje priponke ali nova naložitev datoteke z istim imenom uniči starejšo kopijo. Pametno je, da avtor priponke obdrži na svojem računalniku varnostno kopijo svoje priponke, da jo lahko ponovno naloži v primeru izgube ali poškodbe.

Kako vključiti sliko v dokument?

Sliko lahko vključimo v dokument kot priponko -- glej prejšnjo točko. Če se v besedilu sklicujemo na pripeto datoteko, katere ime se konča z .jpg, .gif ali .png, bo slika vključena v besedilo. Takole: inline:ime-slike.jpg. Za fotografije je primeren format jpg, za diagrame, risbe in drugo računalniško grafiko sta primernejša formata gif in png.