Neurejeni superprevodni materiali se pogosto uporabljajo v kvantnih napravah – kubitih, mikrovalovnih resonatorjih, detektorjih fotonov in drugih. Njihovo delovanje omejujejo nepojasnjene izgube energije pri nizkih temperaturah. Prof. dr. Mikhail Feigelman z Odseka za komleksne snovi je skupaj s kolegom z Univerze v Grenoblu Antonom V. Khvalyukom razvil novo mikroskopsko teorijo, ki pojasnjuje, kako izguba energije odvisna od temperature (T) in frekvence (ω) v tipičnih pogojih delovanja, ko sta tako T kot ω nizki v primerjavi s superprevodnimi energijskimi lestvicami. Ključno odkritje, objavljeno v reviji Physical Review Letters, je, da pri izgubah prevladujejo lokalizirani kolektivni modi, ki izhajajo iz nepravilnosti v superprevodnem stanju – še ena manifestacija neurejenosti. Izguba energije zaradi teh modov se hitro povečuje s frekvenco in zmanjšuje s temperaturo – kar je nenavadna posledica lokalne strukture teh modov. Teorija pojasnjuje nedavne poskuse na tankih filmih materialov in kaže na praktične strategije za zmanjšanje izgube energije v kvantni strojni opremi.