V001 / IJS / Levo

Slika

Sodelavca Laboratorija za bioanalitiko doc. dr. Aleš Lapanje z Odseka za znanosti o okolju Instituta “Jožef Stefan” in dr. Jan Zrimec, sedaj na podoktorskem izpopolnjevanju na Univerzi Chalmers na Švedskem, sta prva pokazala vplive strukturnih lastnostih DNA na medvrstni prenos genov pri bakterijah. S fizikalnimi lastnostmi DNA v nekodirajočih predelih sta napovedala odsek DNA, ki se prenese na druge bakterije, ter repertoar novih gostiteljev teh genov. Ta postopek tako omogoča izbiro ustreznih kombinacij antibiotikov, ki zmanjšajo prenos odpornosti med bakterijami. Izsledki so bili objavljeni v reviji Scientific Reports v članku z naslovom DNA structure at the plasmid origin-of-transfer indicates its potential transfer range.

Slika

Evropski projekt REProMag, pri katerem kot partner sodeluje Odsek za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan", je dobil prestižno nemško Nagrado za učinkovito rabo surovin 2017". Projekt REProMag, pri katerem sodeluje 14 partnerjev iz 5 držav, je uspešno razvil tehnološki proces ponovne uporabe recikliranih magnetov redkih zemelj, ki omogoča ekonomično proizvodnjo magnetnih delov s kompleksnimi strukturami in geometrijo, medtem ko je 100 % brez odpadnega materiala vzdolž celote proizvodne verige. Zmagovalce izbira žirija nemškega ministrstva za gospodarstvo; letos je izbrala tri industrijske projekte in enega akademskega. Že pred tem je projekt dobil Ecotech-nagrado nemške zvezne dežele Baden-Württemberg na področju učinkovite rabe surovin.

Slika

Revija Nature Communication je objavila delo sodelavca Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko prof. dr. Uroša Cvelbarja in kolegov korejske univerze KAIST The creation of electric wind due to the electrohydrodynamic force. V delu poročajo o neposrednem dokazu, da nastane električni veter zaradi elektrohidrodinamske sile, ki jo povzroči sklopitev nabitih delcev v plazmi z nevtralnimi delci. Ta pojav ima zelo dolgo zgodovino in je popularen znanstveni predmet, saj naj bi predstavljal enega od osnovnih mehanizmov v naravnih pojavih, vključno s konvekcijo ionov in nevtralnih delcev v planetarnih atmosferah in gibanju nevtralnih delcev v električnih razelektritvah. Razjasnitev tega pojava bo najverjetneje našla novo mesto v razumevanju sklopitve nabitih delcev z nevtralnimi na različnih področjih od procesnih plazem, fuzije, astrofizike do vesoljskega pogona.

Slika

Na nagradah Slovenske znanstvene fundacije 22. januarja 2018 za promocijo znanosti sta nagradi Prometej dobila tudi Institut "Jožef Stefan" kot institucija in prof. dr. Matjaž Gams kot posameznik. Prestižno nagrado "Komunikatorica znanosti" leta 2017 je dobila Delova novinarka Silvestra Rogelj Petrič. Slovenska znanstvena fundacija (SZF), ustanovljena leta 1994, v okviru svojih dejavnosti spodbuja tudi tako imenovano komuniciranje oziroma populariziranje znanosti. Na eni strani spodbuja raziskovalce, da s poljudnim pisanjem in predavanji obveščajo najširšo javnost o svojem delu in dosežkih, na drugi strani pa novinarje in medije, da poročajo o raziskovalnih novostih. Tako je direktor SZF dr. Edvard Kobal na slavnostni akademiji zahvalnega dneva SZF izročil priznanja odličnim promotorjem oziroma komunikatorjem znanosti v preteklem letu.

Slika

Britanska založba Taylor & Francis je nedavno objavila knjigo z naslovom Cellular Patterns, ki sta jo napisala dr. Antonio Šiber z Instituta za fiziku iz Zagreba in prof. dr. Primož Ziherl. Bogato ilustrirana knjiga prinaša pregled eksperimentalnih in teoretičnih osnov na hitro razvijajočem se področju mehanike bioloških tkiv, saj obravnava različne vidike strukture in oblike pretežno epitelijskih tkiv kakor tudi izbrane morfogenetske transformacije, predvsem tiste, ki so značilne za embrionalni razvoj. Zaradi pedagoškega načina, h kateremu prispevajo tudi opomniki s ključnimi tehničnimi in vsebinskimi pojmi ter številne naloge, je lahko zanimiva tako za študente kot za raziskovalce, ki jih zanimata biofizika in kvantitativna biologija.

Slika

Eden prvih poskusov, da bi razumeli nabojno dinamiko v sistemih z mešano valenco, je iz leta 1939, ko je Evert Verwey, danski kemik, opazil nenaden skok upornosti magnetita blizu -150 °C. Sedaj skupina raziskovalcev iz Slovenije in Nemčije v zadnji številki revije Science Advances poroča o podobnem Verweyevem prehodu v popolnoma drugačnem sistemu, sestavljenem iz negativno nabitih molekul kisika. Spojina Cs4O6 prehaja med stanjem, kjer so v strukturi vse enote O2x- enake v stanje z dobro definiranimi superoksidnimi O2- in peroksidnimi O22- anioni. Preboj te študije je v tem, da so raziskovalci odkrili urejanje naboja v relativno enostavni strukturi, kjer se pričakujejo novi fizikalni pojavi zaradi sklopitve med različnimi prostostnimi stopnjami, značilnimi za negativno nabite kisikove molekule.