V001 / IJS / Levo

Slika

Reaktor TRIGA in raziskovalci z Odseka za reaktorsko fiziko se v svetu vse bolj uveljavljajo kot ekipa z enim od najbolj karakteriziranih jedrskih reaktorjev na svetu. Konec novembra 2018 so tako sodelovali pri eksperimentalni kampanji za francosko podjetje Thermocoax, pri kateri so testirali samonapajalne nevtronske detektorjev (angl. Self-Powered Neutron Detectors - SPND) na osnovi rodija. Zaradi težavnosti se lahko tovrstna testiranja izvajajo le na redkih reaktorjih, kjer so obsevalni pogoji natančno znani, kot je npr. reaktor TRIGA na IJS. Testiranje je bilo uspešno in sicer so bila odstopanja med odzivi posameznih detektorjev celo pod 1 %, in sicer med 0,7 % in 0,8 %. Uporabniki storitev so bili z rezultati zelo zadovoljni.

Slika

Z veseljem sporočamo, da smo od evropske mreže HiPEAC za enega izmed predstavljenih projektov Centra za prenos tehnologij in inovacij(CTT) Instituta "Jožef Stefan" prejeli nagrado za prenos tehnologij »HiPEAC Tech Transfer Award«. V projektu smo predstavili tehnologijo, nastalo z uporabo intelektualne lastnine Odseka za reaktorsko fiziko (F8) in Reaktorskega infrastrukturnega centra (RIC) na Institutu »Jožef Stefan« (IJS), ki smo jo na CTT ustrezno zaščitili ter je bila uspešno komercializirana dvema slovenskima podjetjema, enemu francoskemu podjetju ter večji francoski raziskovalni in razvojni organizaciji. Prišlo je do uspešnega licenčnega in raziskovalno-razvojnega sodelovanja IJS z omenjenimi podjetji in raziskovalno organizacijo.

Slika

Vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo prof. dr. Ingrid Milošev je med 5. in 7. decembrom 2018 na Institutu »Jožef Stefan« organizirala prvo delavnico v okviru projekta MAMI. Projekt, ki ga koordinira prof. dr. Bernard Doudin z Univerze v Strasbourgu, bo trajal od 1. 5. 2018 do 30. 4. 2022. Namen delavnice »Kako izpeljati uspešen doktorat« je bil opisati širši tematski okvir projekta in predstaviti različne vsebine, ki lahko prispevajo k uspešni izpeljavi doktorata. Predavatelji na delavnici so bili projektni partnerji prof. dr. Michael Coey, prof. dr. Lourdes Basabe Desmonts, prof. dr. Thomas Hermans in dr. Sasha Cai Lesher Pérez, kot vabljeni zunanji predavatelji pa dr. Sašo Dolenc, Anže Erjavec, mag. Robert Blatnik, dr. Mark Pleško in Maja Ratej.

Slika

Dne 9. decembra 2018 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal TEDxLjubljana 2018: Razsvetlimo (ne)znano. Med nastopajočimi sta bila tudi sodelavca Instituta “Jožef Stefan”. Griša Močnik z Odseka za fiziko trdne snovi je na primeru zaprtja Slovenske ceste v Ljubljani predstavil črni ogljik kot zelo uporabno "orodje" za merjenje učinkovitosti ukrepov za izboljšanje kvalitete zraka; občinstvo je pozval k preprostim spremembam vedenja za izboljšanje kvalitete življenja vseh nas. Jernej F. Kamenik z Odseka za teoretično fiziko pa je predstavil nekatera ključna vprašanja, ki si jih danes zastavlja teoretična fizika osnovnih delcev, predvsem povezana z obstojem treh družin oziroma generacij osnovih delcev snovi, njihovimi lastnostmi ter njihovo vlogo v razvoju vesolja.

Slika

Dne 4. decembra 2018 je v Veliki predavalnici Instituta “Jožef Stefan” potekala delavnica Robotika v organizaciji Centra Tovarne prihodnosti. Delavnico sta skupaj organizirala horizontalna mreža oziroma ključna omogočitvena tehnologija “Robotika” in vertikalna veriga vrednosti “Robotski sistemi in komponente”. Dobro obiskana delavnica je bila namenjena povezovanju, mreženju ter projektnem in poslovnem sodelovanju na tem področju robotike ter strojnega vida. Partnerji SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) s teh področij so v kratkih predstavitvah povzeli kompetence in izzive ter prikazali ponudbo in povpraševanje. Dotaknili so se tudi vsebinskih potreb po razvoju človeških virov na omenjenih področjih ter podali skupne smernice mogočega sodelovanja, tako v okviru SRIP ToP kot tudi z drugimi SRIP-i.

Slika

Doc. dr. Juretu Kokalju, sodelavcu Odseka za teoretično fiziko, je skupaj z raziskovalci na Univerzi Princeton (ZDA), na Univerzi v Sherbrooku (Kanada) ter na Kanadskem inštitutu za napredne znanosti uspel preboj pri raziskovanju lastnosti elektronov v kristalu. Izvedli so uspešni simulaciji teh elektronov z ultrahladnimi atomi na optični mreži ter z numerično obravnavo ustreznega kvantno-mehanskega modela. Raziskovalcem je prvič uspela tehnično zelo zahtevna meritev upornosti v plinu ultrahladnih atomov z meritvijo difuzijske konstante in nabojne susceptibilnosti. Uspelo jim je pojasniti vedenje upornosti pri visokih temperaturah v tako imenovani fazi "slaba kovina", ki se pojavi v številnih materialih, tudi v visokotemperaturnih superprevodnikih. Rezultate so objavili v reviji Science.