Tjaša Okleščen, mlada raziskovalka na Odseku za nanostrukturne materiale IJS in doktorska študentka Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je na 31. Mednarodni konferenci o materialih in tehnologijah (ICM&T) prejela drugo nagrado za svojo ustno predstavitev. Nagrada je bila podeljena v okviru tradicionalnega tekmovanja mladih raziskovalcev, na katerem je letos svoje raziskovalno delo predstavilo 21 udeležencev. Na konferenci je predstavila raziskavo z naslovom »Additive Manufacturing of 2Y-TZP Dental Zirconia: The Role of Layer Build-up Orientation«, v kateri je preučevala vpliv orientacije tiskanja na mikrostrukturo in lastnosti 3D-tiskane cirkonijeve keramike za dentalno uporabo. Razumevanje teh povezav je pomembno za optimizacijo postopkov 3D-tiskanja ter izboljšanje zanesljivosti keramičnih materialov, ki so namenjeni izdelavi zobnoprotetičnih nadomestkov. Raziskava je bila izvedena v prvem letu njenega doktorskega študija in je del širšega raziskovanbja potenciala 3D-tiskanja in 2Y-TZP cirkonijeve keramike za uporabo v zobozdravstvu. Čestitamo! |
Na Institutu "Jožef Stefan" smo 16. oktobra 2026 gostili ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca. Direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj je s sodelavkami in sodelavci predstavil raziskovalne kompetence Instituta "Jožef Stefan" ter ključne razvojne priložnosti na področjih jedrske energetike, superračunalništva, umetne inteligence in kvantnih tehnologij. V ospredju srečanja sta bila projekta novega raziskovalnega reaktorja VERONICA, namenjenega razvoju jedrskega znanja, raziskav in kadrov ter podpori projektu JEK2, in novega računskega centra, ki bi okrepil nacionalno infrastrukturo za napredne digitalne tehnologije in varno hrambo podatkov. Sogovorniki so poudarili pomen strateškega vlaganja v raziskovalno infrastrukturo, učinkovitega umeščanja investicij v prostor ter tesnejšega povezovanja znanosti z razvojnimi prioritetami države. Institut "Jožef Stefan" želi s svojim znanjem in mednarodnimi povezavami še dejavneje prispevati k energetski varnosti, tehnološki suverenosti in dolgoročni konkurenčnosti Slovenije. |
14. oktobra 2026 so razglasili letošnje prejemnice in prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj. Med petnajstimi priznanji in nagradami jih pet, po dve priznanji in dve nagradi ter nagrado za življenjsko delo, prejemajo raziskovalke in raziskovalci Instituta "Jožef Stefan". Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije prejema izr. prof. dr. Hana Uršič Nemevšek. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja gre v roke doc. dr. Denisa Goleža. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti prejema prof. dr. Sašo Džeroski, prof. dr. Ingrid Milošev prejema Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo. Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti gre letos v roke prof. dr. Mileni Horvat. Slovesna podelitev nagrad bo 8. novembra 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Čestitamo! |
Na Institutu "Jožef Stefan" smo 12. oktobra 2026 gostili ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janeza Ciglerja Kralja. Na srečanju smo predstavili raziskovalne kompetence Instituta "Jožef Stefan" in možnosti sodelovanja pri razvoju trajnostnega, digitalno podprtega in konkurenčnega slovenskega kmetijstva. V ospredju so bila tri področja: uporaba umetne inteligence in digitalnih tehnologij v kmetijstvu, preverjanje kakovosti in izvora živil ter zagotavljanje zanesljivih podatkov o sestavi hrane. Predstavili smo tudi vlogo IJS Raziskovalno-razvojnega centra Pomurje in Zelene točke, ki predstavljata priložnost za povezovanje raziskovalne odličnosti z lokalnimi pridelovalci, podjetji in regionalnim razvojem. Posebno pozornost smo namenili možnostim vključevanja ministrstva v evropski raziskovalni partnerstvi AgData in FutureFoodS, ki ponujata nove priložnosti za razvoj sodobnega kmetijstva in odpornih prehranskih sistemov. Srečanje je poudarilo pomen povezovanja znanosti, javnih politik in gospodarstva za razvoj slovenskega agroživilstva. |
Na Univerzi v Ljubljani so 9. oktobra 2026 že petič podelili nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentk in študentov prve in druge stopnje študija v Sloveniji. Nagrada spodbuja študentke in študente k znanstvenemu raziskovanju že med študijem ter prepoznava njihove izjemne raziskovalne dosežke. Posebno pozornost namenja tudi pomenu kakovostnega mentorstva – plakete za svoje delo skupaj z nagrajenci prejmejo tudi njihovi mentorji. Nagrado je letos prejela tudi Sara Klopčič s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta "Jožef Stefan" za objavo Električno in geometrijsko nastavljiva prepletenost parov fotonov iz feroelektričnega nematskega tekočega kristala (Electrically and Geometrically Tunable Photon Pair Entanglement from Ferroelectric Nematic Liquid Crystal). Mentor nagrajenke je izr. prof. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Poleg njiju sta nagrado prejela še Valter Hudovernik in Jona Novljan, podelili pa so tudi pohvale. Čestitamo! |
V okviru slovesnosti multikonference Informacijska družba 2026 so 9. oktobra 2026 podelili tudi nagrade 19. Mednarodne konference o prenosu tehnologij (ITTC). Letošnjo nagrado za najboljšo inovacijo z javnih raziskovalnih organizacij z največjim tržnim potencialom je prejela dr. Naomi Northage z Instituta "Jožef Stefan" za projekt ELECTRA. Projekt prinaša inovativne metode za pridobivanje naravnih pigmentov z UV-zaščitnimi lastnostmi. Nacionalno nagrado Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za podjetja je prejelo podjetje CBD gradbeno in poslovno projektiranje d. o. o. Nacionalno nagrado Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za inovatorje so prejeli dr. Xuan Xu, prof. dr. Sašo Šturm in prof. dr. Kristina Žužek, ki so razvili in patentirali metodi za pridobivanje redkih zemelj in ponovno uporabnega magnetnega materiala iz odpadnih magnetov. Razviti tehnologiji predstavljata pomemben korak k učinkovitejši rabi surovin in krožnemu gospodarstvu, saj omogočata pridobivanje dragocenih materialov iz odpadnih virov. |
