V petek, 3. aprila 2026, je bilo v galeriji Kresija slovesno odprtje razstave o petdesetih letih umetne inteligence v Sloveniji Izvor prihodnosti. Razstava ponuja poglobljen vpogled v pet desetletij razvoja umetne inteligence v Sloveniji ter razkriva bogato domačo tradicijo znanja. Septembra 1970 so trije nedavni diplomanti elektroinženirstva, Iztok Lajovic, Vladislav Rajković in Ivan Bratko obiskali dr. Antona P. Železnikarja na Institutu "Jožef Stefan", kjer so v skromnih podstrešnih prostorih začeli pionirsko raziskovanje umetne inteligence. Zgodovinska pripoved o začetkih tega danes izjemno vplivnega področja je prepletena s spomini pionirjev, kot so Ivan Bratko, Nada Lavrač in Igor Kononenko. Poseben poudarek je na Ljubljanski šoli umetne inteligence, ki temelji na logiki in razložljivosti ter povezuje znanstveno odličnost z uporabnostjo v praksi. Interaktivne postaje obiskovalcem približajo ključna vprašanja razvoja umetne inteligence. Razstava poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in bo na ogled do 3. maja 2026. |
Institut "Jožef Stefan" je bil uspešen na razpisu ARIS RRI TRL 3–6; izbran je bil v treh programih – dvakrat v vlogi koordinatorja in enkrat kot partner. Dosežek predstavlja pomemben korak k razvoju naprednih tehnologij na ključnih področjih pametne specializacije S5. Program »Prihajajoče tehnologije za pametne tovarne« bo prejel 8.832.720,83 evra sofinanciranja, program bo koordiniral doc. dr. Gregor Dolanc z odseka E2, sodelovali bodo še odseki E1, F4, F3, K5 in K9. Za drugi program, »Razvoj inovativnih ‘odpadek-v-vrednost’ tehnologij za trajnostno reciklažo redkih zemelj in večvrednostno recikliranje magnetov«, je odobrenih 4.999.305,75 evra sofinanciranja, koordinirala ga bo prof. dr. Kristina Žužek z odseka K7, sodelujejo pa še odseki K1, F3 in K8. IJS je bil uspešen tudi na področju mobilnosti, kjer sodeluje kot partner z odsekoma E2 in E9. Pomembno vlogo pri oblikovanju konzorcijev je imel tudi Center za razvojno inovacijsko partnerstvo (CRIP), ki je spodbujal povezovanje članov in usklajevanje idej med partnerji. Čestitamo! |
Na Institutu "Jožef Stefan" so v okviru 34. Dnevov Jožefa Stefana podelili zlate znake Jožefa Stefana. Prejeli so jih dr. Ana Rebeka Kamšek za odmevnost doktorskega dela "Kristalna struktura platinskih in iridijevih nanokompozitnih elektrokatalizatorjev" na predlog mentorja prof. dr. Nejca Hodnika in somentorja prof. dr. Gorana Dražića. Dr. Luka Pavešić je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Vpliv energije Coulombskega odboja na stanja znotraj superprevodne reže" na predlog mentorja prof. dr. Roka Žitka z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Vitjan Zavrtanik je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Nenadzorovane rekonstrukcijske in diskriminativne metode za detekcijo in lokalizacijo površinskih anomalij" na predlog mentorja prof. dr. Danijela Skočaja. Priznanja sta podelila direktor prof. dr. Leon Cizelj in predsednik Odbora za zlati znak prof. dr. Jadran Lenarčič, slavnostni nagovor je imel minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. |
V Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" so 24. marca 2026 slovesno zagnali novi tandemski ionski pospeševalnik Tandetron. Gre za edini tovrstni raziskovalni pospeševalnik v Sloveniji, ki z napetostjo do 3 milijonov voltov, kar pomeni kar 50 % povečanje glede na prejšnji sistem, omogoča še natančnejše in naprednejše raziskave na številnih področjih. Direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pomagali pri vzpostavitvi pospeševalnika: »Gre za pomemben korak naprej, ki bo bistveno izboljšal raziskovalne pogoje in odprl nove priložnosti za prihodnost znanosti.« Državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič je poudaril, da je pospeševalnik rezultat dolgoročnega, sistematičnega vlaganja v znanost ter povezovanja raziskovalnih potencialov na nacionalni in evropski ravni. »Takšni projekti raziskovalcem omogočajo postavljanje vedno boljših raziskovalnih vprašanj in s tem napredek znanosti.« Trak ob slovesnem zagonu novega pospeševalnika sta prerezala direktorica Aris Tjaša Dobnik in direktor IJS prof. dr. Leon Cizelj. |
Potem ko je Institut "Jožef Stefan" 22. decembra 2022 sklenil Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z Italijanskim raziskovalnim svetom (CNR) in se tudi formalno zavezal krepitvi sodelovanja na področju znanstvenih raziskav in razvoja, se srečanja med obema institucijama nadaljujejo. Decembra 2023 se je delegacija Instituta udeležila dogodka "Znanost in inovacije, Slovenija in Italija" v Rimu, 13. marca 2026 pa je delegacija italijanskega Nacionalnega raziskovalnega sveta (CNR) obiskala IJS. Obisk je združil raziskovalke in raziskovalce obeh institucij, ki sodelujejo v bilateralnih projektih za obdobje 2026‑2027. Uvodnim nagovorom direktorja IJS prof. dr. Leona Cizlja in italijanskega veleposlanika v Sloveniji, Nj. eksc. g. Giuseppeja Cavagne, so sledile predstavitve dejavnosti CNR ter razprave. Delegacija si je ogledala tudi izbrane laboratorije in raziskovalno infrastrukturo na IJS. Obisk se je zaključil z delovnim kosilom, ki je omogočilo nadaljnjo izmenjavo med raziskovalci in vodstvom institucij ter krepitev povezav med institucijama. |
Cianobakterije sodijo med najpomembnejše življenjske oblike v zgodovini našega planeta. Med drugim so povzročile nastanek kisikove atmosfere, ki je omogočila razvoj kompleksnejših organizmov. Nitaste cianobakterije se lahko po površinah premikajo z drsnim gibanjem, na spremembo okolice pa se odzovejo z obratom smeri drsenja. V novi študiji, ki jo je objavila revija PNAS, je doc. dr. Andrej Vilfan z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju z eksperimentalno skupino dr. Vahida Nasirimarekanija z MPIDS Göttingen v Nemčiji raziskal tudi nov navigacijski mehanizem, pri katerem se niti v vodi gibljejo naravnost, na suhi podlagi pa se upognejo in zavijejo v desno. S teoretičnim modelom so poiskali povezavo med vijačnostjo cianobakterije in ukrivljenostjo tira. Zavijanje v suhi okolici bi lahko pomagalo bakteriji pri iskanju ugodnejših življenjskih pogojev. Kiralno gibanje cianobakterij tako predstavlja mehanizem prenosa kiralnosti z molekulske na makroskopsko skalo. |
