Med tremi slovenskimi strokovnjaki, ki bodo v obdobju enega leta delovali v Tehnološkem centru Evropske vesoljske agencije (ESTEC) v Noordwijku na Nizozemskem, bo tudi dr. Adam C. McDonnell. Slovenec irskega rodu je član ekipe Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta “Jožef Stefan”, ki je vgradila simulator višinskih razmer v Olimpijskem športnem centru Planica in izvajala številne raziskave na področjih vesoljske medicine, višinske aklimatizacije, višinskega treninga športnikov in metabolizma. Primarna zadolžitev dr. McDonnella bo koordinacija vgraditve centrifuge v Planiški laboratorij. Z napotitvijo v Noordwijk bo dr. McDonnell sodeloval v programu Human and Robotic Exploration (HRE). Z njegovo pomočjo bo Planiški laboratorij postal tudi ESA-laboratorij. |
Prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta "Jožef Stefan", je na jubilejni, 30. podelitvi v četrtek, 9. januarja 2020 postal Delova osebnost leta. Ob prejemu priznanja je poudaril, da je to priznanje vsej slovenski znanosti in Institutu "Jožef Stefan": »Institut "Jožef Stefan" je zaradi velikosti in svoje vloge v mednarodnem prostoru simbol vse slovenske znanosti, raziskovanja, tehnološkega razvoja in inovativnosti. V znanosti delaš le to, česar ne znaš, in ne tega, kar znaš, drugače ni napredka.« Najbolj glasen aplavz pa je prejela misel, ki jo je direktor namenil predsedniku vlade ob njegovem obisku na Institutu: »Vlaganje v znanost ni poceni, ni pa to najdražja reč na svetu, najdražja reč na svetu je nevlaganje v znanost!« Iskreno čestitamo! Foto: Marjan Verč |
7. januarja leta 1893 je na Dunaju umrl znameniti fizik Jožef Stefan, po katerem nosi ime naš Institut. Rodil se je 24. marca 1835 v Šentpetru pri Celovcu v času avstrijskega cesarstva. V njegov spomin na Institutu organiziramo Dneve Jožefa Stefana, in sicer v tednu, ki zajema 24. marec. Jožef Stefan je bil eden od največjih slovenskih raziskovalcev vseh časov. Za dosežke ga je odlikoval cesar, kar mu je prineslo pravico do plemiškega naslova, ki pa je ni izkoristil. Postal je najmlajši redni profesor v tedanji državi. Leta 1865 je začel načelovati fizikalnemu inštitutu, bil je redni član avstrijske Cesarske akademije znanosti ter prvi predsednik avstrijskega elektrotehniškega društva. V letih 1876 in 1877 je bil tudi rektor Univerze na Dunaju. |
Raziskovalci UL FMF, UL MF in Instituta "Jožef Stefan" Simon Čopar, Žiga Kos, Tadej Emeršič in Uroš Tkalec poročajo o do zdaj neraziskanih dinamičnih kiralnih stanjih, ki se vzpostavijo z natančno regulacijo pretoka homogenih nematikov v mikrofluidičnih kanalčkih. Avtorji pojasnijo mehanizem faznih prehodov med topološko različnimi stanji tlačno gnanega tekočega kristala s fenomenološkim modelom, ki temelji na anizotropiji elastičnih konstant in ustrezno dopolni fazni diagram vseh opaženih hidrodinamskih stanj. Rezultati obetajo uporabo teh konceptov v liotropnih in aktivnih tekočinah z nematskim redom. Raziskava je objavljena v ugledni reviji Nature Communications. |
Raziskovalci Simon Čopar, Jure Aplinc, Žiga Kos, Slobodan Žumer in Miha Ravnik z Oddelka za fiziko FMF UL in Odseka za fiziko trdnih snovi IJS so kot prvi uspeli raziskati topologijo tridimenzionalne aktivne nematske turbulence v sferični ograditvi. Z mezoskopskim pristopom so numerično modelirali dinamiko aktivnih nematikov - praviloma bioloških kompleksnih tekočin, kjer se gradniki sami poganjajo z energijo prejeto iz okolice- . Kompleksno kaotično dinamiko aktivne turbulence so opisali s topološkimi dogodki, katerim so podvrženi defekti, ki nastajajo v taki snovi. Predstavili so tudi z defekti posredovano sklopitev površinske in volumske dinamike. Delo, objavljeno v reviji Physical Review X, je pomemben prispevek k razumevanju hitro se razvijajočega področja aktivnih mehkih snovi. |
Predavanje Darje Gačnik na mednarodni konferenci European C-MetAC Days 2019, ki je decembra 2019 potekala na Inštitutu Max Planck za kemijsko fiziko trdnih snovi (MPI CPfS) v Dresdnu v Nemčiji, je bilo nagrajeno kot najboljša predstavitev v kategoriji mladih znanstvenikov. V okviru predavanja z naslovom »Superconductivity in Ti–Zr–Hf–(Sn,Ni,Nb) high-entropy alloys« je predstavila svoje raziskave superprevodnosti v novem tipu kovinskih spojin z imenom visokoentropijske spojine. Predstavljene raziskave so plod skupnega dela s sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (S. Vrtnik, A. Jelen, M. Krnel, P. Koželj, J. Dolinšek) ter kitajskim znanstvenikom dr. Qiangom Hujem z Inštituta za aplikativno fiziko Znanstvene akademije Jiangxi, Nanchang. |
