Več kot 80 mednarodnih udeležencev je sodelovalo na spletnem dogodku za predstavitev slovenskih izkušenj in inovacij na področju tovarn prihodnosti in pametnih tovarn, ki sta ga SBRA in SRIP Tovarne prihodnosti organizirala 8. julija 2020. V vsebinsko bogatem programu smo slišali predstavitve partnerstva EIT Manufacturing, evropskega raziskovalnega partnerstva za tovarne prihodnosti EFFRA, ki se bo v prihodnje preimenovalo v Made in Europe, ter predstavitev prihodnjega evropskega programa Digital Europe s poudarkom na vlogi pametnih digitalnih tovarn. Mednarodni strokovni javnosti smo predstavili slovenske izkušnje iz raziskav in inovacij s področja tovarn prihodnosti ter programa SRIP Tovarne prihodnosti in program GOSTOP, ki ju koordinira Institut "Jožef Stefan". Svoje produkte in izkušnje pa so predstavila tudi podjetja (člani SRIP ToP) Podkrižnik Group, d. o. o., Elvez, d. o. o, Tecos, d. o. o., in Kalmia, d. o. o., ter Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. |
Tina Arh, Matjaž Gomilšek, Matej Pregelj, Martin Klanjšek in Andrej Zorko z Odseka za fiziko trdne snovi ter Peter Prelovšek z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z raziskovalci iz Velike Britanije, ZDA in Kitajske v reviji Physical Review Letters objavili članek Origin of Magnetic Ordering in a Structurally Perfect Quantum Kagome Antiferromagnet. V članku so potrdili več kot desetletje staro teoretično napoved kvantne kritične točke antiferomagneta na spinski mreži kagome med stanjem kvantne spinske tekočine in magnetno urejenim stanjem, ki izvira iz magnetne anizotropije Dzyaloshinskii-Moriya. YCu₃(OH)₆Cl₃ je prvi poznan sistem s popolno mrežo kagome brez nečistoč, pri katerem je mogoče magnetno anizotropijo proučevati neodvisno od drugih perturbacij. Razumevanje izvora magnetne ureditve v tem materialu je izjemnega pomena za razumevanje stabilnosti enigmatičnega stanja kvantne spinske tekočine. |
Da sta vodja Odseka za reaktorsko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj in njegov sodelavec dr. Matjaž Leskovar pomembno pomagala strokovnjakom, ki so morali vsak dan sproti določati nove ukrepe v boju s koronavirusom, poroča tudi Evropski parlament. Zapisali so, da sta prav prof. dr. Cizelj in dr. Leskovar postala referenci za službe, pristojne za načrtovanje ukrepov. Ob izbruhu pandemije sta se modeliranja širjenja koronavirusa najprej lotila iz radovednosti. Razvila sta model, ki omogoča analizo in napoved poteka epidemije na podlagi javno dostopnih podatkov. »Ker na začetku ni bilo nobenih skupin ali modelov, ki bi spremljali in napovedovali prihodnost epidemije, sva z veseljem vskočila v mrežo. Enačbe širjenja epidemije so podobne enačbam verižne reakcije v jedrskem reaktorju, zato z razvojem modela ni bilo težav.« Model pa je primeren tudi za ozaveščanje ljudi, saj sproti predstavlja pomembnost izvajanja ukrepov za zajezitev širjenja epidemije. |
Prof. dr. Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme na Institutu "Jožef Stefan", je s soavtorji Irene Yu-Hua Gu, Akijem Härmo, Andrésom Muñozom in Vincentom Tamom v reviji Journal of Ambient Intelligence and Smart Environments (JAISE) objavil članek z naslovom Artificial intelligence and ambient intelligence. Članek je bil v tej znanstveni reviji med tremi najbolj branimi in citiranimi v letu 2019. Posebna izdaja revije JAISE je bila kot ena od najbolj priznanih svetovnih revij na tem področju posvečena obletnici revije o ambientalni inteligenci in pametnih okoljih v smislu pregleda preteklega razvoja, trenutnega stanja in predvidevanj o prihodnosti. Poleg tega so bili v članku predstavljeni zakoni informacijske družbe od Moorovega do Keckovega, vpliv razvoja elektronike na umetno in ambientalno inteligenco, analiza superinteligence in super ambientalne inteligence. Članek je del učnega gradiva na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. |
V četrtek, 11. junija 2020, se je s svečanim odprtjem pri Gradu Tivoli začel projekt Noč ima svojo moč, ki ga tudi letos izvaja konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, IJS, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Tehniški muzej Slovenije. Projekt, katerega osrednja tema je raziskovanje kostanjevega bakterijskega skorjemora, združuje več kot 30 kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih institucij z namenom ozaveščanja o pomembnosti raziskovanja in inovacij, o njunem vplivu na družbo in gospodarstvo ter o kariernih možnostih. V dejavnostih po vsej Sloveniji bo sodelovalo več deset tisoč obiskovalcev iz različnih ciljnih skupin, in to vse do 27. novembra 2020, ko se bodo dejavnosti strnile še v tisti zadnji dogodek – Noč raziskovalcev 2020. Na ta dan bodo na pobudo Evropske komisije vrata odprle številne evropske znanstvenoraziskovalne organizacije, da bi predstavile poklic in življenje znanstvenika širši javnosti. |
Raziskovalci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so na derbiju med nogometnima kluboma NK Olimpija Ljubljana in NK Maribor marca 2019 v Stožicah med tekmo merili onesnaženost zraka z nanodelci. Navijaški skupini obeh ekip, Green Dragons in Viole Maribor, sta namreč kljub prepovedi prižigali bakle in pirotehnična sredstva v podporo svojima kluboma. Raziskovalci Luka Pirker, doc. dr. Anton Gradišek, dr. Bojana Višić in prof. dr. Maja Remškar so ugotovili, da se je število nanodelcev z velikostjo od 30 nm do 300 nm v zraku ob prižigu bakel povečalo za 1200 odstotkov, igralci pa so vdihnili 300 odstotkov več delcev kot običajno. Kemijska analiza je pokazala, da so bili poleg ogljika prisotni tudi elementi, ki so potencialno strupeni in se uporabljajo za barvne učinke ter kot gorivo: stroncij (rdeča barva), barij (zelena barva), kalij, magnezij in klor. Rezultate so objavili v reviji Atmospheric Environment. |
