V001 / IJS / Levo

Slika

V soavtorstvu domačih in tujih raziskovalcev je bil objavljen članek Self-shaping liquid crystal droplets by balancing bulk elasticity and interfacial tension, posvečen emulziji s tekočekristalnimi vlakni, kapljicami in vezikli, oblikovanimi s kontrolo površinske napetosti. Eksperiment sta zasnovala Venkata S. R. Jampani in Igor Muševič z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", Simon Čopar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa je prispeval teoretični model pojava. Avtorji so uspeli efektivno površinsko napetost kontrolirati s kombinacijo dveh površinsko aktivnih snovi, prvo v tekočekristalni fazi (monoolein), drugo v vodni fazi (CTAB). Z nižanjem temperature iz nematskih tekočekristalnih kapljic v taki emulziji rastejo izrastki - tekočekristalna mikrovlakna. Proces je temperaturno reverzibilen, mikrovlakna imajo dobro definirano debelino, ki je pogojena le z razmerjem med površinsko napetostjo in elastičnostjo. Univerzalnost mehanizma, ki inducira negativno efektivno površinsko napetost, pomeni, da ga lahko prenesemo na materiale z različnimi elastičnimi lastnostmi, ki bi bile uporabne v optiki, koloidih, vlaknastih snoveh in elastomerih.

Slika

ATHENA je H2020 projekt, ki se je začel februarja 2021 in se bo končal januarja 2025, in katerega glavni cilj projekta je prispevati k izboljšanju raziskovalnega potenciala partnerskih organizacij ter Evropskega raziskovalnega prostora ter premostiti inovacijski razkorak tako, da se prepreči izguba talentov ter neučinkovita poraba kadra usposoblenih žensk iz šibkejših regij EU. Projekt ATHENA koordinira Consulta Europa Projects and Innovation S.L. (Kanarski otoki, Španija), drugi partnerji so iz Slovenije, Poljske, Romunije, Slovaške, Španije, Bolgarije, Italije in Azorov na Portugalskem. Člani upravnega odbora projekta ATHENA so se 22. aprila 2021 zbrali na spletnem srečanju, kjer so se jim pridružili prvi štirje potrjeni člani svetovalnega odbora projekta ATHENA; Gospa Madeleine Kennedy-Macfoy, gospa Selendini, gospa Brixová in gospa Walczyk-Matuszyk. Projekt bo podprl vseh osem partnerskih organizacij v projektu pri razvoju in izvajanju načrtov za enakost spolov, da bi s tem omogočili kulturne in institucionalne spremembe ter dosegli enakost spolov v sodelovanju raziskovalcev, profesorjev in administrativnega osebja.

Slika

Raziskovalca z Odseka za sintezo materialov Instituta "Jožef Stefan", doktorand Sebastjan Nemec in doc. dr. Slavko Kralj, sta v reviji ACS Applied Materials & Interfaces objavila članek z naslovom A Versatile Interfacial Coassembly Method for Fabrication of Tunable Silica Shells with Radially Aligned Dual Mesopores on Diverse Magnetic Core Nanoparticles - Vsestranska metoda samourejanja na medfazi za pripravo silikatnih prevlek z radialno usmerjenimi porami na različnih jedrnih magnetnih nanodelcih. Avtorja sta v okviru študije preučevala vplive reakcijskih pogojev na izgradnjo prevlek silicijevega dioksida na magnetnih nanodelcih različnih oblik, magnetnih lastnosti in dimenzij. Razvila sta dinamičen postopek sourejanja na medfazi, pri čemer so kapljice notranje organske faze mehka matrica, na katero se odlaga silicijev dioksid. Sintezni pristop omogoča pripravo silikatnih prevlek z zelo različno morfologijo na jedrnih nanodelcih, pri čemer so posebej zanimive prevleke z radialno usmerjenimi porami. Postopek omogoča torej pripravo silikatnih prevlek z velikostjo radialnih por do 40 nm, kar je ena največjih poročanih vrednosti.

Slika

Horacio V. Guzman z Oddelka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" in njegovi sodelavci so v reviji Nanoscale objavili članek z naslovom Quantitative determination of mechanical stability in the novel coronavirus spike protein. Za vdor virusa SARS‑CoV‑2 v celico je ključen konični S‑protein, ki je zato tudi glavna tarča pri razvoju cepiv in zdravil. V članku so raziskovalci proučili molekularne mehanizme, ki so odgovorni za difuzijo virusnih delcev, in njihovo vezavo s humanim celičnim receptorjem ACE2. Ugotovili so, da je mehanska stabilnost S‑proteina pri virusu SARS‑CoV‑2 večja kot pri virusu SARS‑CoV iz leta 2002. Ta rezultat potrjuje, da vezavna domena RBD (sestavljena zgolj iz 200 aminokislin) pomembno prispeva k mehanski stabilnosti celotnega homotrimera. RBD namreč igra pomembno vlogo kot dušilec gibanja virusnega delca tik pred stikom s celico, hkrati pa olajša virusno pritrditev, fuzijo in vstop v celico. Te ugotovitve ponujajo dodatne možnosti za razvoj zdravil, katerih namen je destabilizirati določene ključne točke S‑proteina, ki so odgovorne za njegovo večjo mehansko stabilnost.

Slika

Svetovna organizacija za korozijo je 24. april razglasila za Dan ozaveščanja o koroziji. Naraščanje prebivalstva s potrebami po sodobnih in visokotehnoloških tehnologijah povečuje porabo kovin, kot so železo in jeklo, baker, aluminij, cink in nikelj. Uporaba kovin je nujno povezana s protikorozijsko zaščito, saj so kovine v vseh okoljih podvržene koroziji. Stroški zaradi korozije in z njo povezanih ukrepov so na svetovni ravni ogromni in dosegajo 2,5 bilijona dolarjev na leto (3,4 % BDP). Največji delež gre na infrastrukturo in transport. Na splošno je sprejeto, da bi se lahko 15–35 % stroškom korozije (370–870 milijard USD) letno izognili z ustreznimi pristopi za ublažitev korozije. Dostop do kovin je omejen z izčrpavanjem naravnih rud, saj napovedi kažejo 2–6-kratno povečanje povpraševanja do leta 2100. Strategije za spodbujanje trajnostnih ciklov materialov, kot so krožno gospodarstvo in koncept 3R, morajo postajati naše vodilo. Na Odseku za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" se aktivno posvečajo strategijam za podaljšanje življenjskega cikla kovin s sodobnimi protikorozijskimi zaščitami in tako prispevajo k zmanjšanju vrzeli med velikim povpraševanjem in zagotavljanjem virov.

Slika

Center SRIP Top je 16. aprila 2021 pričel z izvajanjem novega projekta Go-DIP s ciljem, da se razvije nova znanja v podjetjih na področju upravljanja digitalne intelektualne lastnine, uporabe, delitve in varstva digitalnih podatkov v podjetjih. Projekt bo spremljal različne vidike upravljanja z digitalno intelektualno lastnino v podjetjih in sicer na treh področjih: delitev podatkov in na podatkih temelječe inovacije, upravljanje intelektualne lastnine na področju programske opreme in podatkov ter lastništvo nad podatki in izkoriščanje podatkovne intelektualne lastnine. Projekt bo naslavljal vprašanja, povezana z upravljanjem digitalne intelektualne lastnine, in s podatki, npr. kateri digitalni podatki so predmet pogodb, katere digitalne podatke lahko komercializiramo, kako so digitalni podatki ovrednoteni pri skrbnih pregledih podjetij. V projekt bo vključenih 60 malih in srednje velikih podjetij iz treh držav. Izdelalo se bo navodila s primeri praks podjetij, ekspertnimi mnenji, primeri B2B rešitev in matrike za izboljšano upravljanje z digitalnimi podatki kot kapitalom podjetij. Partnerja v projektu sta Hub Inovazione Trentino iz Italije in Innosquare iz Frieburga v Švici. Skupna vrednost projekta je 50.000 eurov, sofinanciranje je 100%. Projekt traja eno leto.