Včasih imajo naše raziskave odmev tudi v mednarodnem tisku. Angleški časnik The Guardian je že tretje leto organiziral tekmovanje za nevretenčarja leta, s katerim so želeli izpostaviti pomen teh pogosto spregledanih živali, ki pa v svojih ekosistemih igrajo ključne vloge. Letos je imelo tekmovanje tudi slovensko-južnoameriški pridih. Dr. Anton Gradišek, sodelavec Odsekov za inteligentne sisteme in za fiziko trdne snovi, je nominiral ogroženo vrsto čmrlja Bombus dahlbomii, ki živi v Patagoniji, v Argentini in Čilu, in velja za največjo vrsto čmrlja na svetu. Gradišek in sodelavci že več let sodelujejo v mednarodnem konzorciju, kjer razvijajo nove metode spremljanja čmrljev s pomočjo bioakustike, konkretneje z analizo zvočnih posnetkov z metodami umetne inteligence. Kot je bilo zapisano v nominaciji, so čmrlji »pande sveta žuželk« in maskote za ohranjanje biodiverzitete. Izmed več kot 1.300 nominacij se je čmrlj uvrstil med deset finalistov in na koncu na tesno zasedel drugo mesto. Velika raziskava velikega črmlja z velikim mednarodnim odmevom. |
Dr. Jelena Vesić z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" je bila povabljena v odbor Oddelka za jedrsko fiziko Evropskega fizikalnega združenja (EPS-NPD). S tem je postala prva predstavnica Slovenije v tem evropskem strokovnem telesu, kar predstavlja pomembno priznanje njenemu raziskovalnemu delu ter krepi zastopanost slovenske jedrske fizike v evropskem prostoru. Odbor EPS-NPD povezuje raziskovalke in raziskovalce s področja jedrske fizike iz različnih evropskih držav ter sodeluje pri organizaciji pomembnih znanstvenih konferenc, podeljevanju nagrad in pripravi strokovnih stališč s področja jedrske fizike. Raziskovalno delo dr. Vesić je usmerjeno predvsem v eksperimentalno jedrsko strukturo, jedrsko astrofiziko in jedrsko instrumentacijo. Na IJS vodi tudi sodelovanje z mednarodnim raziskovalnim centrom GSI/FAIR v Darmstadtu. Članstvo v odboru bo omogočilo še tesnejše povezovanje slovenske raziskovalne skupnosti z evropskimi pobudami ter sodelovanje pri prihodnjih usmeritvah razvoja jedrske fizike. |
Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" Ivana Goričan, Nejc Suban, Silvo Drnovšek, Matej Šadl in Hana Uršič, so skupaj s sodelavci iz Luksemburga in Francije v Nature Communications objavili članek Tunable electrocaloric effect in lead scandium tantalate through calcium doping. Raziskava kaže, da dopiranje visoko urejenega svinčevega skandijevega tantalata s kalcijem, pri katerem je urejeno B-mesto v perovskitni strukturi, omogoča natančno uravnavanje faznih prehodov in elektrokaloričnega odziva. Kalorimetrija v električnem polju, krivulje električne polarizacije in mikroskopija s piezoresponsno silo razkrivajo pojav vmesne antiferroelektrične faze, ki se stabilizira pri Ca ≥ 2 %. Rezultati razkrivajo nastanek vmesne antiferoelektrične faze ter elektrokalorično spremembo temperature približno 2 K v širokem temperaturnem območju od 263 K do 353 K. Ugotovitve odpirajo nove možnosti za razvoj kaskadnih elektrokaloričnih hladilnih naprav z razširjenim območjem delovanja, tudi pod lediščem vode. |
21. julija 2026 je Institut "Jožef Stefan" obiskal predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša, ki si je na Reaktorskem centru v Podgorici pri Ljubljani ogledal tudi raziskovalni reaktor TRIGA. V ospredju pogovorov so bili vloga znanosti in raziskav pri razvoju Slovenije, pomen dolgoročnih vlaganj v raziskovalno infrastrukturo in vrhunske kadre ter strateški pomen jedrskih tehnologij. Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj je predstavil ključna raziskovalna področja inštituta, od umetne inteligence, novih materialov in biotehnologije do energetike, okolja in jedrskih tehnologij, uspešno sodelovanje z gospodarstvom in mednarodnimi partnerji ter poudaril pomen raziskovalnega reaktorja TRIGA za nadaljnji razvoj Slovenije. »Reaktor TRIGA, ki letos obeležuje 60. obletnico delovanja, ima izjemen pomen pri izobraževanju novih generacij jedrskih strokovnjakov, raziskavah materialov, proizvodnji radioizotopov ter podpori mednarodnim projektom in sodelovanju z vodilnimi raziskovalnimi ustanovami po svetu.« je poudaril Cizelj. Video |
Dr. Blaž Bertalanič in dr. Carolina Fortuna z Odseka za komunikacijske sisteme sta na konferenci ACM CAIS 2026 prejela nagrado Industry Spotlight in povabilo k predstavitvi na dogodku AI Engineer World's Fair v San Franciscu z več kot 6.000 razvijalcev iz vodilnih laboratorijev za umetno inteligenco. Njuna ugotovitev nasprotuje trenutnemu načinu gradnje večagentnih sistemov. Večagentni sistemi LLM, torej ekipe umetnointeligenčnih agentov, ki razpravljajo in glasujejo o odgovorih, se namreč pogosto uvajajo ob predpostavki, da več agentov omogoča večjo zmogljivost. Dr. Bertalanič in dr. Fortuna sta pokazala, da ta predpostavka ne drži in da večanje ekip agentov pogosto vodi v izrazito upadanje donosa. Njuna študija je pokazala, da neusmerjena razprava med identičnimi agenti pogosto zaostaja za preprostim izoliranim samopopravljanjem, pri čemer porabi 2 do 3-krat več računske moči za enako ali slabšo natančnost, k čemur prispeva podrejanje posameznih agentov večini, opuščanje pravilnega sklepanja ter preglasovanje, ki zavrže že najdene pravilne odgovore. |
15. julija 2026 je Institut "Jožef Stefan" obiskala nova veleposlanica ZDA v Sloveniji, Njena ekscelenca Asel K. Roberts. Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj ji je uvodoma predstavil največjo znanstveno-raziskovalno institucijo v Sloveniji, ki na različnih področjih gotovo predstavlja odlično priložnost za sodelovanje z ZDA. »Področje umetne inteligence, reaktor TRIGA in jedrske tehnologije, kvantne tehnologije in superprevodnost ter projekti, povezani s pospeševalnikoma CERN in ITER, so v ospredju delovanja Instituta "Jožef Stefan", z ZDA se že povezujemo, na današnjem obisku pa smo z veleposlanico Roberts preučili možnosti za še boljše sodelovanje in povezovanje,« je povedal direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj. Večina formalnih mednarodnih povezav IJS je povezana z evropskim raziskovalnim prostorom, sodelovanje z ZDA poteka predvsem prek skupnih raziskovalnih projektov, znanstvenih objav, izmenjav raziskovalcev ter sodelovanja v velikih mednarodnih raziskovalnih infrastrukturah. Cizelj in Roberts si tega v prihodnje želita še več. |
