IJS-Sodeluje / 6

Ljubljana, 16. januar 2023 - V začetku leta 2023 bo na Luno poslana časovna kapsula z izbranimi umetniškimi deli, ki bo postala prvi muzej na Luni. Kapsula, poimenovana MoonArk, vsebuje 250 del s celega sveta, med njimi tudi nanoart sliko sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Janka Jelenca. Janko se ukvarja s sintezo in karakterizacijo nanodelcev oz. natančneje s tipalno mikroskopijo, pri kateri gre za zelo majhne delce, ki jih z običajno mikroskopijo in optičnimi mikroskopi ne moremo videti. Osnova vrstičnega tipalnega mikroskopa je zelo ostra konica oz. tipalo, s katerim preiskujejo določene površine.

Kot je Janko Jelenc razložil novinarki Vala 202 Veroniki Gnezda v oddaji Kulturnice:
   »Tipalo približamo površini in ga nato premikamo v vrsticah, pri tem pa preko povratne zanke oz. elektronike krmilimo tipalo tako, da sledi površini. Pri tem gledamo odmike tipala. In na ta način dobimo sliko površine. Se pravi da tipalo skenira po vrsticah in ko zložimo vse te vrstice skupaj, dobimo celotno sliko. V vsaki vrstici določimo število merilnih točk in v vsaki merilni točki nam bo tipalo izmerilo višino glede na tipografijo vzorca. V končni fazi je slika neka tabela oz. matrika teh višin, s katerimi je tipalo zabeležilo površino vzorca. Podobno kot recimo zemljevid. Ko to sliko odpremo v nekem programu, nam program obarva tabelo višin v neko barvno skalo in glede na to, kako si izberemo, so nižja območja obarvana temneje, višja pa svetleje.«

Janko dela ogromno mikroskopije na nanodelcih, sem spadajo tudi razne meritve, ki niso slikovne.
   »Na vsake toliko časa pa vidim sliko v nastajanju, za katero že takoj vem, da bi jo tudi drugače predstavil. Moramo vedeti, da so te slike v osnovi namenjene znanstvenim predstavitvam in so na črno-beli skali, pri nanoart sliki pa to podlago, ki je nastala, predstaviš na nek drugačen, bolj atraktiven oz. abstrakten način. Nekatere od teh slik so uporabne tudi za znanstvene namene, nekatere pa bi dali v arhiv ali pa bi jih zavrgli, ker pa so predstavljene kot nanoart slike, jih shranimo. Kakšna gre pa tudi na Luno...«

Slika Janka Jelenca z umetniškim naslovom Forest je bila izbrana v okviru mednarodnih spletnih tekmovanj pod organizacijo Christiana Orfescuja. In prav Orfescu jo je tudi predlagal v izbor za projekt MoonArk, ki ga vodi Carnegie Mellon University v Združenih državah Amerike. Slika je bila posneta z vrstičnim tunelskim mikroskopom, prikazuje pa površino poliranega jekla.
   »Dimenzija slike je 800 krat 800 nanometrov, ta mikrostruktura na jeklu se nakazuje v obliki nekakšnih valov, ki so predstavljeni na umetniški način; pobarval sem jih na način, ki se mi je zdel za to sliko primeren. In da gledalec dobi občutek, da slika nekaj predstavlja.«

Predvideni kraj na Luni, na katerem naj bi kapsula MoonArk pristala, je bilo Jezero smrti, zdaj pa naj bi lunarni modul s kapsulo pristal na bolj optimistični lokaciji z imenom Ocean neviht. In čakal bo, da ga odkrijejo naši zanamci. O tem, kaj si bodo o njem mislili tisti, ki ga bodo našli, lahko samo ugibamo, Janko Jelenc pa razmišlja:
   »Ne predstavljam si, kdo bo to našel, najbrž civilizacija, morda bodo še vedno ljudje ali kdo drug iz vesolja, morda bodo imeli sodobno tehnologijo, morda celo podoben razvoj kot mi in bodo znali to prebrati. In možno je, da bodo tudi čez 100.000 let gledali te slike.«