Ime strani: F4 / VL / VakLab-emisija1

Hladna emisija elektronov iz novih nanostrukturiranih materialov

Ena od prvih naprav, ki je omogočala opazovanje površin na atomski skali, je bil poljski mikroskop (angleško »field emission microscope«, skrajšano FEM).

slika6-fem.png

Na sliki je steklena izvedba poljskega mikroskopa, kakršnega so uporabljali pri študiju hladne emisije iz kovinskih konic nekoč.

Prve eksperimente z individualno jedkanimi kovinskimi konicami so namreč opravili že pred mnogimi desetletji. S skrbnim postopkom so znali pripraviti dokaj ostre konice, ki so se zaključile s krogelno kapico polmera 100 nm. Idejo o ponovljivi izdelavi enakih konic v razsežnih matrikah 2D-katod so realizirali z metodami mikrofotolitografije v sedemdestih letih prejšnjega stoletja. Danes se ta tip katod imenuje po izumitelju - Spindtove katode.

slika2-sem-Mo-igle.png
Na sliki je prikazana konica, ki jo dobimo s kemijskim jedkanjem molibdenove žice.

slika3-spindt.jpg
Del Spindtove katode, izdelane z mikrolitografijo. Naparjena plast molibdena je odjedkana tako, da so ostale le konice, te pa kasneje obdajo s modulacijsko elektrodo, ki ustvari na konici močno polje, sama pa toka ne prestreza.

Novo smer raziskav na področju materialov je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja odprlo odkritje prej nepoznanega načina urejanja snovi v nanocevke in nanožice. Kot prve so bile leta 1991 opisane ogljikove nanocevke (CNT).

slika4-shema-cnt.jpg

Ogljikova cevka, ki je sestavljena iz ene same plasti atomov, ima lahko premer reda velikosti 1 nm

Obeti za uporabo v različnih elektronsko optičnih napravah so se pojavili hkrati s prvimi objavami o stabilni hladni emisiji v letu 1995. Z odkritjem anorganskih nanocevk se je interes za študij hladne emisije še povečal. Izjemno zanimive emisijske lastnosti smo kot prvi na svetu izmerili na nanocevkah, ki so bile sinterizirane na odsekih IJS. Gre za raznovrstne spojine molibdena, žvepla, niobijaa in joda v različnih razmerjih.

slika5-sveznji-MoS2-nanocevk.png

Svežnji MoS2 nanocevk, kakršni nastanejo pri sintezi. Na vstavljeni sliki je posnetek enega samega svežnja, ki ga dobimo s presevnim elektronskim mikroskopom (TEM)

Nazaj