[[V001/IJS/Arhiv|{{attachment:Rubrike/T662.jpg|Arhiv novic|width="350px"}}|&do=get]]

Raziskovalci Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Instituta "Jožef Stefan" vodja prof. dr. Uroš Petrovič, Katja Doberšek in Gašper Žun so s kolegi iz Francije, Švedske in Italije raziskali učinek udomačitve na običajno kvasovko Saccharomyces cerevisiae. V članku [[ https://www.nature.com/articles/s41559-022-01671-9 | Domestication reprogrammed the budding yeast life cycle ]], objavljenem v reviji Nature Ecology & Evolution, so opisali izrazite razlike med udomačenimi in divjimi sevi v sposobnosti spolnega razmnoževanja in rasti v različnih pogojih. Določili so genetski izvor lastnosti udomačenih kvasovk na ravni posameznih nukleotidov DNA in potrdili, da je mogoče te lastnosti spremeniti z urejanjem genoma. Glavni prispevek raziskovalne skupine Instituta "Jožef Stefan" so bili eksperimenti s tehniko  [[ https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry/2020/press-release/ | genskih škarij ]] oziroma urejanje genoma s tehnologijo CRISPR-Cas. Tudi v tokratnih raziskavah je skupina sodelovala z enim najpomembnejših raziskovalcev biologije in genetike kvasovk dr. Giannijem Litijem iz francoske Nice, skupaj s skupinami iz Evrope in Kanade pa želijo tehniko genskih škarij uporabiti tudi za uvajanje biotehnološko pomembnih lastnosti kvasovk.