[[V001/IJS/Arhiv|{{attachment:Rubrike/T603.jpg|Arhiv novic|width="350px"}}|&do=get]]

Raziskovalki dr. Nerea Sebastián in doc. dr. Alenka Mertelj z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju z Richardom J. Mandlom z Univerze v Leedsu in Josujem Martinez-Perdiguerom z Univerze v Baskiji v reviji [[ https://www.nature.com/articles/s41467-021-25231-0 | Nature Communication ]] poročali o raziskavi molekularnega izvora pahljačaste feroelektrične faze. Čeprav so polarno nematično fazo teoretično napovedali že dolgo nazaj, je do njene realizacije prišlo šele pred kratkim. V tem delu avtorji eksperimentalno in s simulacijami molekulske dinamike primerjajo dva materiala z zelo podobno kemijsko strukturo in pokažejo, da že zelo majhna sprememba strukture molekule omogoči gostejše zlaganje molekul, kadar so v polarni fazi. Zmanjšanje izključitvenega volumna je tako vzrok za nastanek polarne faze. V tem prispevku avtorji tudi demonstrirajo, da lahko simulacije molekulske dinamike uporabimo za napovedovanje in identifikacijo materialov, ki so potencialni kandidati za feroelektrično nematično fazo.