[[V001/IJS/Arhiv|{{attachment:Rubrike/T1062.jpg|Arhiv novic|width="350px"}}|&do=get]]

Cianobakterije, znane tudi kot modrozelene cepljivke, sodijo med najpomembnejše življenjske oblike v zgodovini našega planeta. Med drugim so povzročile nastanek kisikove atmosfere, ki je omogočila razvoj kompleksnejših organizmov. Nitaste cianobakterije se lahko po površinah premikajo z drsnim gibanjem, na spremembo okolice pa se odzovejo z obratom smeri drsenja. V novi študiji, ki jo je objavila revija [[https://doi.org/10.1073/pnas.2534547123|PNAS]], je doc. dr. Andrej Vilfan z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju z eksperimentalno skupino dr. Vahida Nasirimarekanija z MPIDS Göttingen v Nemčiji raziskal tudi nov navigacijski mehanizem, pri katerem se niti v vodi gibljejo naravnost, na suhi podlagi pa se upognejo in zavijejo v desno. S teoretičnim modelom so poiskali povezavo med vijačnostjo cianobakterije in ukrivljenostjo tira. Zavijanje v suhi okolici bi lahko pomagalo bakteriji pri iskanju ugodnejših življenjskih pogojev. Kiralno gibanje cianobakterij tako predstavlja mehanizem prenosa kiralnosti z molekulske na makroskopsko skalo.