[[Raziskovalna področja|Nastajanje raziskovalnih področij]] <
> [[Zgodovina|Pogled v zgodovino Instituta]]<
> [[Dnevi Jožefa Stefana]]<
> [[Zlati znak Jožefa Stefana]] <
><
> ---- || FIZIK JOŽEF STEFAN|| <
> {{attachment:0.jpg|J. Stefan , Dnevnik|width="375px" }} ''~-Izpis iz Stefanovega dnevnika o prvem nastopu v Avstrijski akademiji znanosti, 10. december 1857 - na sliki je simulacija rokopisa.-~''<
><
> Jožef Stefan (1835--1893) spada med najpomembnejše fizike devetnajstega stoletja. Rodil se je slovenskim staršem v kraju Sveti Peter pri Celovcu v Avstriji, diplomiral je na področju matematike in fizike na dunajski univerzi, kjer je kasneje tudi poučeval. Bil je direktor Fizikalnega instituta, podpredsednik dunajske znanstvene akademije ter član mnogih mednarodnih znanstvenih združenj.<
><
>Jožef Stefan je med drugim soavtor zakona o sevanju črnega telesa. Sevanje črnega telesa je proporcionalno četrti potenci njegove absolutne temperature. Zakon je teoretično razvil Ludwig Boltzmann in je zato poznan kot Stefan-Boltzmannov zakon. <
><
>Jožef Stefan se je rodil 24. marca 1835 v obmestni vasici Sv. Peter, ki je zdaj del Celovca (rojstna hiša na sliki). Osnovno šolo je obiskoval v Celovcu, kjer je pokazal tolikšno nadarjenost, da so mu priporočili, da nadaljuje šolanje. Leta 1853 je odšel na Dunaj študirat matematiko in fiziko na filozofsko fakulteto. Poleg tega je poslušal predavanja iz kemije, anatomije in rastlinske fiziologije. Zanimal se je tudi za filozofska in zgodovinska vprašanja in se učil francoščine in angleščine. Leta 1858 je opravil rigoroz in dobil naslov doktorja. Leta 1860 je pri petindvajsetih letih postal dopisni član Akademije znanosti na Dunaju. Leta 1863 je Stefan dobil profesorsko mesto za matematiko in fiziko na dunajski univerzi, z 28 leti je tako postal najmlajši redni profesor v Avstro-Ogrski. Pri tridesetih letih pa je postal tudi direktor fizikalnega inštituta dunajske univerze, pred tem pa je že bil imenovan za rednega člana Akademije znanosti. {{attachment:1.jpg|Rojstna hiša Jožefa Stefana, foto M. Smerke 2016|width="355px" }}<
> Jožef Stefan je bil v življenju deležen številnih časti. Bil je dekan filozofske fakultete in rektor univerze, tajnik in podpredsednik Akademije znanosti. Med vrsto mednarodnih priznanj, ki jih je prejel, velja omeniti, da je bil predsednik prvega avstrijskega elektrotehniškega društva. Na koncu leta 1892 ga je zadela kap, ko je bil na obisku pri prijatelju. 7. januarja 1893 je umrl, pokopan je bil na dunajskem osrednjem pokopališču.<
><
>"Pripomnil sem še, da je bil Stefan zelo vsestranski. Če bi hoteli navesti vsa področja, na katerih je naredil kaj lepega ali priznanja vrednega, bi morali pač našteti vsa poglavja fizike ..." (''L. Boltzmann'') <
><
> "In kedar se prikaže človeku nova prigoda, bodi v naturnem, bodi v človeškem življenju, neko moč domača v njegovem duhu sili ga, da praša zakaj? da začne vertati in premišljevati, kako bi se moglo priti tej reči do korena. It tega nagiba so se rodile po dolgoletnem premišljevanju naše vednosti, po tem nagibu smo prišli do mnogoternega znanja, in ta nagib bode nas peljal še dalje do zmirom večega in lepšega spoznanja." ('' J. Stefan, Naturoznanske poskušnje)'' {{attachment:2.jpg|H. W. Engl|width="175px" }} {{attachment:3.jpg|A. Zeilinger|width="175px" }}<
> ''~- O.Univ.-Prof. Ing.Dr. Heinz W. Engl, rektor Univerze na Dunaju, na Institutu "Jožef Stefan" leta 2014 (levo) ter<
>O.Univ.-Prof. Dr. Anton Zeilinger, predsednik Avstrijske akademije znanosti, leta 2016 na Institutu "Jožef Stefan" (desno).-~''