= Uporaba naprednejših metod za novo generacijo reaktorjev = [[https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/2025|Nazaj na seznam za leto 2025]] ---- === Oznaka in naziv projekta === L2-60146 Uporaba naprednejših metod za novo generacijo reaktorjev<
>L2-60146 The use of advanced methods for the new generation of reactors === Logotipi ARIS in drugih sofinancerjev === {{https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/SeznamARRSProjekti?action=AttachFile&do=get&target=ARISLogoSlo.jpg|© Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|height="70"}}<
> {{attachment:nuklearna_elektrarna_krško.png|nuklearna_elektrarna_krško.png|height="80"}}<
> Nuklearna elektrarna Krško d.o.o. === Projektna skupina === Vodja projekta: prof. dr. Andrej Trkov '''Sodelujoče raziskovalne organizacije: '''[[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22683|Povezava na SICRIS]] '''Sestava projektne skupine: '''[[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22683|Povezava na SICRIS]] === Vsebinski opis projekta === Naraščajoči izzivi podnebnih sprememb in okoljske degradacije predstavljajo globalno eksistencialno grožnjo, ki je spodbudila Evropsko komisijo k predlaganju ukrepov za preoblikovanje podnebne, energetske, prometne in davčne politike Evropske unije. Glavni cilj je znatno zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55% do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Poleg boja proti podnebnim spremembam zaključki COP28 predstavljajo pomembno mednarodno zavezo za postopno opuščanje fosilnih goriv in trojno povečanje globalne zmogljivosti jedrske energije do leta 2050. Jedrska energija, preverjen vir električne energije brez ogljika, trenutno prispeva približno 10% k globalni proizvodnji električne energije. Deluje kot zanesljiv, pripravljen vir energije in dopolnjuje obnovljive vire energije, kot so veter in sonce, ki niso vedno na voljo. Čeprav je gradnja novih jedrskih elektrarn v Evropi in Severni Ameriki doživela vzpon v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, je bila globalna rast relativno zastala, z izjemo Kitajske, Rusije in Južne Koreje. Vendar nedavni dogodki nakazujejo, da se obdobje stagnacije morda končuje. Leta 2023 je bila v Združenih državah Amerike po skoraj sedmih letih zagnana nova jedrska reaktorska enota (generacija III+). Reaktorji četrte generacije so prav tako v razvoju, s tem, da naj bi reaktor četrte generacije prejel gradbeno dovoljenje ameriške jedrske regulatorne komisije leta 2023. Za razliko od trenutnih reaktorjev, ki večinoma uporabljajo vodo za nadzor in hlajenje, ta zasnova uporablja talilno sol za hlajenje jedrske reaktorske sredice. Kot članica Evropske unije si Slovenija znotraj svojega podnebnega okvirja, ki velja od 24. decembra 2018, postavlja pomembne cilje za pripravo Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). NEPN deluje kot strateški dokument, ki določa cilje, politike in ukrepe do leta 2030 (s pogledom do leta 2040). V svojem najnovejšem osnutku iz decembra 2023 Republika Slovenija podpira nadaljnjo uporabo jedrske energije za proizvodnjo električne energije na strateški ravni, vključno z razmislekom o gradnji nove jedrske elektrarne ali uporabi majhnih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR). Jedrske elektrarne so kompleksni sistemi, namenjeni pretvorbi toplotne energije, sproščene v jedrskih gorivnih svežnjih, v električno energijo. Glede na njihovo večplastno in fizično naravo za modeliranje vedenja jedrskih reaktorjev so potrebne posebne tehnike. Običajne strategije se zanašajo na različna orodja za reševanje različnih področij in različnih meril. Interdisciplinarnost med različnimi področji/merili običajno rešujemo s sklopitvami različnih orodij, ki pokrivajo jedrsko fiziko, termohidravliko in termomehaniko goriva. Takšne simulacije visoke zvestobe zahtevajo veliko količino računalniške moči, poleg tega pa se pojavljajo tudi vprašanja glede lastništva in licenciranja specifičnih programov. Modeliranje nevtronike v vseh komercialnih jedrskih reaktorjih za rutinske izračune temeljijo na determinističnih izračunih. Čeprav deterministične metode uporabljajo številne približke, še vedno zagotavljajo zadostno natančno modeliranje delovanja obstoječih jedrskih reaktorskih sistemov. Za oceno omejitev novih jedrskih elektrarn se začenja uporabljati probabilistične metode kot možne rešitve za nove kompleksne sisteme in materiale, kjer se lahko klasičen deterministični pristop srečuje s težavami. Osnovni cilj predlaganega projekta je uvesti modeliranje tehnike za izračun prenosa nevtronov na osnovi probabilističnega pristopa, kjer se izvedejo izračuni gostote nevtronov na različnih nivojih, vključno z osnovnih nivojem (osnovna celica in nato gorivni element) ter nazadnje na makro nivoju (sredica), kjer je mogoč determinističen pristop. Osnovni podatki sofinanciranja so dostopni na spletni strani [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22683|SICRIS]]. === Faze projekta in opis njihove realizacije === 1. Faza 2. Faza 3. Faza === Bibliografske reference === * [[http://www.sicris.si/public/jqm/cris.aspx?lang=slv&opdescr=home&opt=1|Reference - SICRIS]] * [[https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/2020/ime%20projekta_123#nowhere|Referenca 1]] * [[https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/2020/ime%20projekta_123#nowhere|Referenca 2]] * [[https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/2020/ime%20projekta_123#nowhere|Referenca - Revija]] ---- [[https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/2025|Nazaj na seznam za leto 2025]]