= Z upoštevanjem informacij o okolju proti inteligentnim brezžičnim komunikacijam =
[[ARRSProjekti/2020/SeznamARRSProjekti2020|Nazaj na seznam za leto 2020]]
----
=== Oznaka in naziv projekta ===
'''[[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18270|J2-2507 Z upoštevanjem informacij o okolju proti inteligentnim brezžičnim komunikacijam]]<
> [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18270|J2-2507 Towards the environment-aware intelligent wireless communications]]'''
=== Trajanje projekta ===
'''september 2020 - april 2024''' <
>
Projet uspešno zaključen.
=== Logotipi ARRS in drugih sofinancerjev ===
{{https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/SeznamARRSProjekti?action=AttachFile&do=get&target=ARRS_logotip.jpg|© Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|height="150",width="349"}}
=== Projektna skupina ===
Vodja projekta: '''[[http://www.sicris.si/public/jqm/rsr.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=300&code1=cmn&code2=auto&psize=1&hits=1&page=1&count=&search_term=j2-9232&id=9617&slng=&order_by=|prof. dr. Aleš Švigelj (17167)]]'''
'''Sodelujoče raziskovalne organizacije: '''[[https://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=403&code1=cmn&code2=auto&psize=10&hits=1&page=1&count=&id=18270&slng=&search_term=j2-2507&order_by=|Povezava na SICRIS]]
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/organization/559|Institut "Jožef Stefan" (0106)]]
'''Sestava projektne skupine: '''[[https://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=402&code1=cmn&code2=auto&psize=10&hits=1&page=1&count=&id=18270&slng=&search_term=j2-2507&order_by=|Povezava na SICRIS]]
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/9617|prof. dr. Aleš Švigelj (17167)]]
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/6008|prof. dr. Tomaž Javornik(07109)]]
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/19430|prof. dr. Andrej Hrovat (26025)]]
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/8640|prof. dr. Mihael Mohorčič (15087)]]
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/7848|dr. Roman Novak (12765)]]
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/45151|dr. Gregor Cerar (39131)]]
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/36332|dr. Matevž Vučnik (33453)]] (do 2021)
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/6820|dr. Igor Ozimek (09856 )]] (do 2021)
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/41155|dr. Klemen Bregar (35934 )]] (do 2022)
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/52845|Graga Morano (56017)]] (od 2021)
* [[https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/55467|dr. Teodora Kocevska (58307)]] (od 2023)
=== Vsebinski opis projekta ===
Glavna naloga nekdanjih brezžičnih komunikacij je bila zagotavljanje komunikacije med ljudmi. Dandanes 4G brezžične komunikacije omogočajo interakcijo med uporabniki in ponudniki vsebin in storitev, kot so pretakanje videoposnetkov, spletno nakupovanje itd., medtem ko je vizija 5. generacije omrežij razširiti komunikacijo tudi na komunikacijo med napravami, vključno z vgrajenimi napravami, ki se uporabljajo v konceptu interneta stvari. Čeprav brezžična omrežja zagotavljajo komunikacijo med inteligentnimi napravami, samo omrežje še vedno ni inteligentno. Ni dvoma, da lahko zahtevane lastnosti prihajajočih omrežij pete in naslednjih generacij dosežemo samo, če brezžično omrežje postane inteligentno. Kar pomeni, da se odločitve v brezžičnih omrežjih izvajajo na podlagi izkušenj in rezultatov preteklih dejanj ter najnovejših informacij o stanju radijskega okolja. Da omrežje postane v celoti inteligentno, bi inteligenca morala biti vgrajena v vse protokolne sloje od fizičnega do aplikacijskega. Ker ta naloga presega človeške in finančne vire, ki jih zagotavlja ta razpis, bomo omejili naše raziskave na fizični sloj. Preučevali bomo predvsem podporo okoljskih informacij na oceno stanja radijskega kanala (CSI), s poudarkom na brezžičnih komunikacijah znotraj prostorov.
Glavni namen projekta je razviti novo metodologijo, ki bo omogočala napovedovanje lastnosti radijskih kanalov na inovativen in do sedaj nepoznan način predvsem z uporabo informacij o okolju, izmerjenih informacij o stanju radijskih kanalov in informacij o radijskih vozliščih. Glavni namen projekta bo dosežen postopoma preko naslednjih ciljev, in sicer: (i) poglobljene raziskave sistemskih zahtev inteligentnih brezžičnih omrežij, ki upoštevajo informacije o okolju, (ii) zasnove sistemske arhitekture, ki za napovedovanje stanja radijskega kanala uporablja pristope, ki temeljijo na fizikalnih modelih radijskega okolja in modelih radijskega kanala dobljenih z metodami strojnega učenja, (iii) predlaganju in ovrednotenju novih naprednih metod, algoritmov in pristopov, ki bodo omogočili inteligentno in okolju prijazno (do narave in ljudi) uporabo radijskih virov ob upoštevanju informacije o okolju s poudarkom na algoritmih za lokalizacijo radijskih vozlišč, klasifikaciji radijskega okolja z uporabo izmerjenih informacij o stanju radijskega kanala in obsežnih zbirkah podatkov in algoritmih, ki dopolnjujejo CSI in podatke o okolju, zlasti za zaprte prostore, ter (iv) preverjanje predlaganega koncepta v testnem okolju Log-A-Tec z uporabo radijske tehnologije UWB glede učinkovite rabe energije, njene učinkovitosti in inteligence v realnem okolju. Za oceno predlagane rešitve bomo upoštevali naslednje ključne kazalnike uspešnosti (KPI), (i) zmanjšanje prenosa učnih simbolov za ocenjevanje lastnosti radijskih kanalov in s tem izboljšanje zmogljivosti povezav zaradi uporabe okoljskih informacij in inteligence v omrežju, (ii) zmanjšanje zakasnitve informacij zaradi poznane informacij o stanju radijskega kanalov, (iii) zmanjšanje količine energije, porabljene v inteligentnih brezžičnih omrežjih, ki upoštevajo informacije o okolju (iv) zmanjšanje izpostavljenosti ljudi in živali na ne ionizirajoča radijska sevanja.
Verjamemo, da lahko z dopolnjevanjem ocene o stanju radijskega kanal dobljene iz učnih simbolov ki vsebujejo informacijo o okolju, izboljšamo natančnost napovedi CSI in posledično povečamo neto zmogljivost komunikacijskih povezav. Poleg tega bo klasifikacija radijskega okolja z uporabo metod strojnega učenja skrajšala čas za oceno CSI in s tem prispevala k pričakovanim lastnostim omrežij 5G, ter njihovim naslednikom, kot so za velikostni razred povečana količine prenesenih podatkov na prostorsko enoto, število priključenih naprav, tipična hitrost prenosa in zakasnitev povezave blizu 1ms.
{{attachment:arhitektura_J2_2507.png|sl1|height="400"}}
.
''Slika 1: Koncept na informacijah o okolju temelječih inteligentnih brezžičnih komunikacij.''
<
> Osnovni podatki sofinanciranja so dostopni na spletni strani. [[https://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=1&code1=cmn&code2=auto&search_term=J2-2507|Povezava na SICRIS]].
=== Delovni sklopi projekta ===
'''WP1: Sistemske zahteve(M1-M9)'''
A1.1: Identifikacija radijskih tehnologij, ki so primerne za brezžične komunikacijske sisteme, ki temeljijo na informacijah o okolju
A1.2: Ovrednotenje hitrosti spreminjanja lastnosti kanala in njen vpliv na ocenjene informacije o stanju kanala
A1.3: Identifikacija informacij o stanju kanala, ki jih je treba shraniti v inteligentni bazi podatkov
'''WP2: Arhitektura sistema (M4-M15)'''
A2.1: Načrtovanje in izvedba porazdeljene baze podatkov
A2.2: Načrtovanje in izvedba protokolov za pridobivanje informacij iz porazdeljenih baz podatkov
A2.3: Načrtovanje in izvedba metod za pridobivanje informacij iz obstoječih javno dostopnih virov informacij
'''WP3: Metode in algoritmi, ki omogočajo na informacijah o okolju podprte inteligentne komunikacije (M7-M30)'''
A3.1: Metode lokalizacije in sledenja, podprte z informacijami o okolju za lokalizacijo v zaprtih prostorih
A3.2: Ocena CSI, podprta z informacijami o okolju
A3.3: Klasifikacija radijskih okolij na podlagi izmerjenega CSI
'''WP4: Demonstracija koncepta (M25-M36)'''
A4.1: Integracija inteligentne baze podatkov s testnim okoljem Log-a-Tec
A4.2: Priprava eksperimenta za ovrednotenje predlaganega koncepta in izvedba eksperimenta v testnem okolju
A4.3: Ovrednotenje rezultatov eksperimentov
=== Cilji projekta in opis njihove realizacije ===
==== Cilj C1: Poglobljene raziskave sistemskih zahtev okoljsko ozaveščenih inteligentnih brezžičnih omrežij ====
Radijski odtis okolja se neposredno zrcali v impulznem odzivu radijskega kanala, ki ga sestavlja množica odbitih direktnih, lomljenih in odbitih radijskih žarkov s pripadajočimi zakasnitvami, slabljenjem in faznim zasukom. Da bi ugotovili, katere podatke o stanju radijskega kanala izmerijo obstoječe radijske tehnologije smo jih kritično pregledali in ugotovili katere podatke o stanju radijskega kanala izmerijo, oziroma so dostopne preko uporabniškega vmesnika. Starejše radijske tehnologije, kot so NMT, GSM, UMTS in LTE, ter starejše verzije IEEE radijskih tehnologij za brezžična lokalna radijska in senzorska omrežja merijo le nivo sprejetega radijskega signala, nivo sprejetega radijskega signala od izbrane bazne postaje/dostopovne točke in razmerje signal proti šumu in interferenci. Impulzni odziv radijskega kanala pa ocenjujejo samo radijski tehnologiji UWB in NR ter delno radijska tehnologija LTE in novejše radijske tehnologije za brezžična lokalna omrežja. Nobena od sedaj dostopnih radijskih tehnologij pa ne omogoča ocene kota prihoda radijskega signala. Kot prihoda radijskega signala izmerijo le radijske tehnologije, ki uporabljajo več anten. Radijski kanal se med ocenjevanjem impulznega odziva ne sme bistveno spreminjati, posledično se oddajnik in sprejemnik ne smeta premikati prehitro, zato impulzni odziv radijskega kanala ne moremo oceniti v mobilnih radijskih omrežjih. Ugotovitve raziskave povezane z aktivnostjo A1.1 in A1.2 so javno dostopne v mednarodni reviji [[https://www.wseas.com/journals/communications/2022.php|WSEAS-2023]]. Osnovni parametri za opis radijskega kanala niso zadostni za zaznavanje okolja in upoštevanje okolja v inteligentnih brezžičnih komunikacijah. Radijski odtis okolja se neposredno zrcali v impulznem odzivu radijskega kanala, kjer pa je natančnost opisa neposredno odvisna od pasovne širine radijskega sistema, ki določa minimalni določljivi časovni interval med prispelima radijskima žarkoma [[http://srk.fe.uni-lj.si/2020/glavna.php?page=prispevki/Javornik.html|SRK-2020]]. Naše analize smo omejili le na uporabo standardnega impulznega odziva radijskega kanala, ki ga dobimo z meritvami ali pa z uporabo z meritvami umerjenega algoritma sledenja radijskim žarkom in računalniškimi simulacijami. Del raziskav je potekal tudi v smeri ocene impulznega odziva radijskega kanala s pomočjo podatkov o okolju. Ugotovili smo, da mora biti velikost odbojnih ploskev večja od prve Fresnelove cone [[https://www.mdpi.com/2079-9292/10/23/2914|Electronics-2021]]. Algoritem sledenja radijskih žarkom lahko umerimo tudi z numeričnim reševanjem Maxwellovih enačb, ki je časovno potraten, zato v smo v [[https://jcoms.fesb.unist.hr/pdfs/v16n4_1041_novak.pdf|JCOMS-2020]] preučili možnosti za njegovo pohitritev.
==== Cilj C2: Zasnova sistemske arhitekture. ====
Zasnovali smo arhitekturo sistema, ki jo sestavljata inteligentni lokalni in globalni agent ter lokalna in globalna baza podatkov, vključno z načini izmenjava podatkov med bazami, ter nalogami globalnih in lokalnih agentov. Lokalna baza podatkov vsebuje podatke o izmerjenih vrednostih CIR za posamezne radijske tehnologije, navadah uporabnikov in interferenco sosednjih baznih postaj. Naloge lokalnega agenta je, da iz zahtev uporabnika in obstoječih podatkov o lastnostih radijskega kanal v lokalni bazi določi ustrezno radijsko tehnologijo. Če podatkov o stanju radijskega kanala ni v lokalni bazi le te zahteva od globalnega agenta. Globalni agent na podlagi podatkov o lastnostih okolja izračuna CIR na mestu mobilnega terminala, ter podatke posreduje lokalnemu agentu. Posebno pozornost smo namenili opisu brezžičnega kanala v podatkovni zbirki z nizom radijskih žarkov, ustvarjenih s kalibriranim sledenjem žarkov po metodi odbijanja žarkov. Predlagani pristop omogoča enostaven izračun impulznega odziva kanala, obogatenega z informacijami o kotu prihoda in kotu odhoda za pasovno omejene brezžične komunikacijske sisteme z več antenami. Opis realizacije globalne in lokalne baze podatkov podaja [[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/64198403|DataBase]], medtem ko je arhitektura sistema opisana v [[https://www.intechopen.com/online-first/1175780|System Achitecture]].
==== Cilj C3: Predlaganje in ovrednotenje novih naprednih metod, algoritmov in pristopov. ====
Na podlagi predhodne analize stanja smo zasnovali vrsto novih metod, pristopov in algoritmov, ki bodo omogočili inteligentno in okolju prijazno (do narave in ljudi) uporabo radijskih virov ob upoštevanju informacije o okolju. Predlagali smo novo metodo lokalizacije, ki uporablja algoritme strojnega učenja na izmerjenih impulznih odzivov radijskega kanal na množici anten v antenskem polju [[https://ieeexplore.ieee.org/document/9482604|EuCNC-2021]]. V delu smo predlagali novo strukturo konvolucijske nevronske mreže, s katero smo dosegli natančnost lokacije boljšo kot 10 cm. S problemi lokalizacije in pridobivanje stanja radijskega kanala smo se ukvarjali tudi v [[[https://www.mdpi.com/1424-8220/22/15/5609|Sensors-2022]], [[https://ieeexplore.ieee.org/document/9900709|BalkanCom-2022]] in [[https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=10144046|EECS-2022]], kjer smo s pomočjo mobilnega telefona opazovali stanje radijskega kanala na vseh radijskih tehnologijah, ki so na voljo v mobilnem telefonu. Predlagali in kritično ocenili smo več metod, ki s primerjavo stanja radijskega kanala na dveh telefonih oceni oddaljenost med mobilnima telefonoma. Metode so uporabljale tako klasične matematično statistične pristope, kot tudi pristope na podlagi strojnega učenja. Prisotnost ljudi spremeni način razširjanja radijskega valovanja zato smo predlagali nevsiljivo zaznavanje prisotnosti in vzorcev gibanja ljudi, ki ohranja zasebnost, s sledenjem njihovim osebnim napravam, ki podpirajo WiFi, in z uporabo sporočil o upravljanju omrežja, ki jih te naprave pošiljajo za njihovo povezavo z razpoložljivimi omrežji kar smo opisali v[[https://www.mdpi.com/1424-8220/23/5/2588|Sensors-2023]].
Merjenje dolžine poti in kota prihoda radijskega žarka sta pomembna parametra pri zaznavanju okolja, zato smo velik del naših raziskav posvetili temu. Tako smo razvili metodo za ocenjevanje dolžine poti radijskega žarka, oziroma razdalje med dvema IEEE 802.15.4 radijskima vozliščema s pomočjo faze sprejetega signala na prvem in drugem vozlišču [[https://ieeexplore.ieee.org/document/10312755| IEEE IoT-2023]]. Kota prihoda radijskega žarka omogoči bolj natančno zaznavanje okolja, zato smo za IoT radijske tehnologije (BLE, IEEE 802.15.4), kot sta BLE in razvili novo metodi in izdelali prototip sistema za ocenjevanje kota sprejetega radijskega žarka [[https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1434841123001966|AEU IJEC-2023]], ter ga tudi nadgradili z metodo ocenjevanje dolžine poti žarka [[https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=10293886|PIMRC-2023]].
Velik del raziskav smo opravili na področju klasifikacij radijskega okolja. Najprej smo razvili okvir za klasifikacijo okolja. Za klasifikacijo okolja smo uporabili metode strojnega učenja [[https://www.mdpi.com/2079-9292/10/22/2843|Electronics-2021]]. Okvir vsebuje modul za zbiranje podatkov o okolju, za shranjevanje podatkov, za kritično analizo rezultatov, z domenskim znanjem in z algoritmi strojnega učenja. Nadaljevali smo z izbiro najprimernejših algoritmov strojnega učenja in njihovih parametrov za klasifikacijo radijskega okolja [[https://ieeexplore.ieee.org/document/9911422|Softcom-2022]]. V naslednjem koraku smo skušali ugotoviti, ali lahko določimo material sten, stropa in tal z analizo CIR. S primerno izbiro položaja radijski linkov lahko razlikujemo materiale, ki se dovolj razlikujejo v prevodnosti in relativni dielektričnosti [[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/53484803|COST-CA15140]]. V [[https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?arnumber=10180272| IWSSIP-2023]] smo preučevali vpliv velikosti prostora na impulzni odziv radijskega kanala, ter zanesljivosti določanja velikosti prostora iz impulznega odziva radijskega kanala. Raziskave smo zaokrožili z preučevanje identifikacije okolja, ki vključuje velikost prostora in lastnosti sten, stropa in tal iz impulznega odziva radijskega kanala [[https://www.mdpi.com/2079-9292/12/12/2746| Electronics-2023]]. Visoke frekvence radijskega valovanja omogočajo bolj natančno zaznavanje okolja, zato smo [[https://jcoms.fesb.unist.hr/10.24138/jcomss-2023-0174/|JCOMS-2023]] pregledali tudi možnost uporabe THz valov za zaznavanje okolja [[https://jcoms.fesb.unist.hr/10.24138/jcomss-2023-0174/|JCOMS-2023]].
==== Cilj C4: Preverjanje predlaganega koncepta. ====
Testno okolje [[https://videk.ijs.si/login|Log-A-Tec]] smo nadgraditi za izvajanje eksperimentov predvidenih v sklopu tega projekta [[https://www.mdpi.com/1424-8220/21/19/6422|Sensors-2021]]. Prilagodili smo tudi podatkovno bazo [[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/64198403|DataBase]]. Dodali smo grafični uporabniški vmesnik, ki omogoča hiter pregled zbranih podatkov. Izdelali smo tudi merilni sistem za merjenje impulznega odziva radijskega kanala s tehnologijo UWB. Merilni sistem omogoča merjenje impulznega odziva radijskega kanala, njegov prikaz in shranjevanje [[https://erk.fe.uni-lj.si/erk21.html|ERK-2021]]. Testno okolje Log-A-Tec smo nadgradili z vozlišči, ki omogočajo merjene razdalje in kota prihoda radijskega žarka [[https://ieeexplore.ieee.org/document/10312755|IEEE IoT-2023]], [[https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1434841123001966| AEU IJEC-2023]], [[https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=10293886|PIMRC-2023]]. V testnem okolju Log-A-Tec smo s pomočjo tehnologije UWB izvedli tudi vrsto meritev impulznega odziva radijskega kanala. Podatki so javno dostopni na platformi [[https://zenodo.org/records/7840706|Zenodo]].
=== Bibliografske reference ===
*
[[https://www.mdpi.com/1424-8220/21/19/6422|G. Morano, A. Hrovat, M. Vučnik, J. Puhan, Janez, G. Gardašević, D. Vasiljević, T. Javornik. Experiment control and monitoring system for LOG-a-TEC testbed. Sensors, ISSN 1424-8220, 2021, vol. 21, no. 19, str. 6422-1-6422-16, doi: 10.3390/s21196422. [COBISS.SI-ID 78253059].]]
*
[[https://ieeexplore.ieee.org/document/9482604|G. Cerar, A. Švigelj, M. Mohorčič, C. Fortuna, T. Javornik. Improving CSI-based Massive MIMO indoor positioning using convolutional neural network. V: 2021 Joint European Conference on Networks and Communications (EuCNC), 6G Summit (EuCNC/6G Summit), 8-11, virtual conference, June, 2021, Porto, Portugal, (EuCNC/6G, ISSN 2575-4912), str. 276-281, doi: 10.1109/EuCNC/6GSummit51104.2021.9482604. [COBISS.SI-ID 72025091].]]
*
[[https://erk.fe.uni-lj.si/erk21.html|A. Simončič, T. Javornik, K. Bregar, Klemen, A. Hrovat. Merilni sistem za merjenje impulznega odziva radijskega kanala s tehnologijo UWB. V: ŽEMVA, Andrej (ur.), TROST, Andrej (ur.). Zbornik tridesete mednarodne Elektrotehniške in računalniške konference ERK 2021 = Proceedings of the 30th International Electrotechnical and Computer Science Conference ERK 2021 : Portorož, Slovenija, 20. - 21. september 2021, (Zbornik Elektrotehniške in računalniške konference (Online), ISSN 2591-0442, 30). Ljubljana: Slovenska sekcija IEEE: Fakulteta za elektrotehniko. 2021, str. 43-47, ilustr. http://erk.fe.uni-lj.si/2018/ERK18.pdf. [COBISS.SI-ID 78976771].]]
*
[[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/64198403|M. Verček, T. Javornik, A. Švigelj. Measurement data storage and processing platform documentation V1.0 : program P2 0016 (razširitev za COVID raziskave), (IJS delovno poročilo, 13541). 2020. [COBISS.SI-ID 64198403].]]
*
[[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/53484803|T. Kocevska, T. Javornik, A. Švigelj, A. Hrovat. Wireless sensing of the electromagnetic properties of wall materials : a ML approach based on indoor radio-environment signatures, (European cooperation in science and technology, CA15104TD-(21)14012). Ljubljana: Jožef Stefan Institute, Department of Communication Systems, 2021. 13 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 53484803].]]
*
[[https://interactca20120.org/temporary-documents/2nd-technical-meeting/|T. Kocevska, T. Javornik, A. Švigelj, K. Guan, A. Rashkovska , A. Hrovat. ML algorithms comparison and hyperparameters tuning for wall material prediction based on CIR data. Lyon: European Cooperation in Science and Technology, 2022. 9 str., ilustr. European cooperation in science and technology, CA 20120 TD(22)02069. [COBISS.SI-ID 112610307]]]
*
[[https://www.mdpi.com/2079-9292/10/22/2843|T. Kocevska, T. Javornik, A. Švigelj, A. Hrovat. Framework for the machine learning based wireless sensing of the electromagnetic properties of indoor materials. Electronics. 2021, vol. 10, no. 22, str. 2843-1-2843-24. ISSN 2079-9292. DOI: 10.3390/electronics10222843. [COBISS.SI-ID 85641475], [JCR, SNIP, WoS, Scopus]]]
*
[[https://ieeexplore.ieee.org/document/9911422|T. Kocevska,, T. Javornik, A. Švigelj, K. Guan, A. Rashkovska , A. Hrovat. Comparison of machine learning models for predicting indoor materials from channel impulse response. V: 2022 International Conference on Software, Telecommunications and Computer Networks, September 22-24, 2022, Split, Croatia. 6 str. SoftCOM. ISSN 2623-6559. [COBISS.SI-ID 123093251]]]
*
[[https://interactca20120.org/temporary-documents/3rd-mc-meeting-and-3rd-technical-meeting/|S. Kalabakov, A. Švigelj, T. Javornik. Smartphone proximity detection using WiFi and BLE fingerprinting. V: COST IC20120 INTERACT, 3rd MC and 3rd Technical Meeting, 19-22 September 2022, Valencia, Spain. Tehniški dokument TD(22)03031. https://interactca20120.org/temporary-documents/3rd-mc-meeting-and-3rd-technical-meeting/. [COBISS.SI-ID 122870275]]]
*
[[https://ieeexplore.ieee.org/document/9900709|S. Kalabakov, A. Švigelj, T. Javornik. Smartphone proximity detection Using WiFi and BLE fingerprinting. V: BalkanCom 2022, 2022 International Balkan Conference on Communications and Networking (BalcanCom), 22-24 August, Sarajevo, Bosnia and Hercegovina. Str. 36-40. ISBN 978-1-6654-8763-4. [COBISS.SI-ID 119240195]]]
*
[[T. Javornik, A. Švigelj, G. Morano, A. Hrovat. System requirements for environment-aware intelligent wireless communications : project: Towards the environment-aware intelligent wireless communications. 2022. IJS delovno poročilo, 13734. [COBISS.SI-ID 95700483]]]
*
[[https://www.mdpi.com/1424-8220/22/15/5609|A. Švigelj, A. Hrovat, T. Javornik. User-centric proximity estimation using smartphone radio fingerprinting. Sensors. 2022, vol. 22, no. 15, str. 5609-1-5609-17. ISSN 1424-8220. DOI: 10.3390/s22155609. [COBISS.SI-ID 117648387], [JCR, SNIP, WoS, Scopus]]]
*
[[http://srk.fe.uni-lj.si/2020/glavna.php?page=prispevki/Javornik.html|T. Javornik, T. Kocevska, A. Hrovat. Ali lahko impulzni odziv radijskega kanala uporabimo za oceno lastnosti notranjih prostorov = Estimation of the indoor environment by measured channel impulse response. V: MLINAR, Tomi (ur.), Batagelj, Boštjan (ur.). SRK 2020 : 24. seminar radijske komunikacije = 24th Seminar on Radio Communications : 5.-7. 2. 2020, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering. 24. seminar radijske komunikacije 2020, Ljubljana, 5. do 7. februarja 2020 = 24th Seminar on Radio Communications, Ljubljana, 5 to 7 February 2020. 1. izd. Ljubljana: Založba FE, 2020. ISBN 978-961-243-395-6. [COBISS.SI-ID 33153831]]]
*
[[https://erk.fe.uni-lj.si/2020/papers/hrovat(modeliranje_razsirjanja).pdf|A. Hrovat, M. Bedford, T. Javornik. Modeliranje razširjanja radijskih valov v naravnih jamah. V: ŽEMVA, Andrej (ur.), TROST, Andrej (ur.). Zbornik devetindvajsete mednarodne Elektrotehniške in računalniške konference ERK 2020 = Proceedings of the Twenty-ninth International Electrotechnical and Computer Science Conference ERK 2020. ERK 2020, Portorož, Slovenija, 21.-22. september 2020. Ljubljana: Slovenska sekcija IEEE: = Slovenian Section IEEE, 2020. Str. 66-69, ilustr. Zbornik ... Elektrotehniške in računalniške konference (Online), 29. ISSN 2591-0442. https://erk.fe.uni-lj.si/2020/ERK20.pdf. [COBISS.SI-ID 29361667]]]
*
[[https://www.mdpi.com/2079-9292/10/23/2914|R. Novak, A. Hrovat, M. D. Bedford, T. Javornik. Geometric simplifications of natural caves in ray-tracing-based propagation modelling. Electronics. vol. 10, no. 23, str. 2914-1-2914-14. ISSN 2079-9292. DOI: 10.3390/electronics10232914. [COBISS.SI-ID 87183363]]]
*
[[https://jcoms.fesb.unist.hr/pdfs/v16n4_1041_novak.pdf|R. Novak. Prospects of numerical full-wave techniques in telecommunication channel modelling. Journal of communications software and systems. 2020, vol. 16, no. 4, str. 269-278. ISSN 1845-6421. DOI: 10.24138/jcomss.v16i4.1041. [COBISS.SI-ID 37558019], [SNIP, WoS do 26. 10. 2022: št. citatov (TC): 1, čistih citatov (CI): 1, čistih citatov na avtorja (CIAu): 1,00, Scopus do 23. 4. 2022: št. citatov (TC): 2, čistih citatov (CI): 2, čistih citatov na avtorja (CIAu): 2,00]]]
* [[https://www.mdpi.com/2079-9292/12/12/2746| T. Kocevska, T. Javornik, A. Švigelj, A. Rashkovska, A. Hrovat. Identification of indoor radio environment properties from channel impulse response with machine learning models. Electronics. 2023, vol. 12, [article no.] 2746, 21 f. ISSN 2079-9292. DOI: doi.org/10.3390/electronics12122746. [COBISS.SI-ID 156252419] ]]
* [[https://ieeexplore.ieee.org/document/10312755| G. Morano, K. Guan, A. Hrovat, T. Javornik. Phase-based distance estimation integrated with IEEE 802.15.4 TSCH communication. IEEE Internet of Things Journal. [in press] 2023, vol. 10, iss. , str. 1-11, ilustr. ISSN 2327-4662. DOI: 10.1109/JIOT.2023.3330933. [COBISS.SI-ID 171621379] ]]
* [[https://wseas.com/journals/communications/2022/a605104-1108.pdf| T. Javornik, A. Hrovat, A. Švigelj. Radio technologies for environment-aware wireless communications. WSEAS transactions on communications. 2022, vol. 21, str. 250-266. ISSN 1109-2742. DOI: 10.37394/23204.2022.21.30. [COBISS.SI-ID 137895171] ]]
* [[https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=10293886| G. Morano, A. Simončič, T. Kocevska, T. Javornik, A. Hrovat, Andrej. Angle of arrival estimation using IEEE 802.15.4 TSCH Protocol. V: 2023 IEEE 34th Annual International Symposium on Personal, Indoor and Mobile Radio Communications (PIMRC): September 5-8, 2023, Toronto, Canada. [Piscataway]: IEEE, cop. 2023. Str. [1-7], ilustr. IEEE International Symposium on Personal, Indoor, and Mobile Radio Communications. ISBN 978-1-6654-6482-6. ISSN 2766-5224. [COBISS.SI-ID 164803587] ]]
* [[https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?arnumber=10180272| T. Kocevska, T. Javornik, A. Švigelj, K. Guan, A. Rashovska, A. Hrovat. Impact of room size on machine learning-based material prediction using channel impulse response. V: IWSSIP : 30th International Conference on Systems, Signals and Image Processing: Ohrid, North Macedon[i]a, 27 - 29 June 2023. [S. l.: s. n.], 2023. Str. 1-4, ilustr. [COBISS.SI-ID 160418307]]]
* [[https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=10144046| T. Javornik, S. Kalabakov, A. Švigelj. WiFi and BLE fingerprinting for smartphone proximity detection. V: 6th European Conference on Electrical Engineering and Computer Science (EECS): 21-23 December 2022, Bern, Switzerland. Piscataway: IEEE = Institute of Electrical and Electronics Engineers. Str. 130-139. ISBN 978-1-6654-9779-4. DOI: 10.1109/ELECS55825.2022.00029. [COBISS.SI-ID 155104771] ]]
*[[https://www.intechopen.com/online-first/1175780| G. Morano, A. Švigelj, A. Hrovat, R. Novak, and T. Javornik, “System architecture for intelligent environment-aware wireless communications,” in Advances in digital transformation, Prof. E. Babulak, Ed., Rijeka: IntechOpen, 2023. doi: 10.5772/intechopen.1003920. ]]
*[[https://www.mdpi.com/1424-8220/23/5/2588| A. Simončič, M. Mohorčič, M. Mohorčič, and A. Hrovat, “Non-Intrusive Privacy-Preserving Approach for Presence Monitoring Based on WiFi Probe Requests,” Sensors, vol. 23, no. 5, p. 2588, Feb. 2023, doi: 10.3390/s23052588. [COBISS.SI-ID:143286531]]]
*[[https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1434841123001966| A. Simončič, T. Javornik, A. Sešek, and A. Hrovat, “Direction of arrival estimation for BLE: Antenna array design and evaluation,” AEU - International Journal of Electronics and Communications, vol. 168, p. 154722, Aug. 2023, doi: 10.1016/j.aeue.2023.154722. [COBISS.SI-ID:153120259]]]
*[[https://jcoms.fesb.unist.hr/10.24138/jcomss-2023-0174/ | A. Hrovat, A. Simončič, T. Kocevska, G. Morano, A. Švigelj, and T. Javornik, “Integrated Communications and Sensing in Terahertz Band: A Propagation Channel Perspective,” JCOMSS, vol. 20, no. 1, pp. 23–37, 2024, doi: 10.24138/jcomss-2023-0174. [COBISS.SI-ID 183269635] ]]
*[[http://www.sicris.si/public/jqm/cris.aspx?lang=slv&opdescr=home&opt=1|Reference - SICRIS]]
----
[[https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/SeznamARRSProjekti|Nazaj na seznam projektov po letih]]