slovensko (ISO Latin-1)   |   slovensko (ISO Latin-2)

Institut Jozef Stefan

PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

Za uvod

Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, st. 106/99) uvaja dolgorocne spremembe v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ena izmed najpomembnejsih novosti je uvedba prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta sprememba je poleg sprememenjenih pogojev za upokojevanje tako pomembna, da zadeva prakticno vsakega posameznika, se posebej pa tiste, ki jih do upokojitve loci deset let in vec. Zaradi podaljsevanja pricakovane zivljenjske dobe, zmanjsanja rodnosti, staranja prebivalstva ter tudi neprimernega ravnanja z vplacili v pokojninsko blagajno v preteklosti sistem obveznega pokojninskega zavarovanja ne bo mogel vec zagotavljati zadostnih sredstev za izplacevanje pokojnin v sedanjem obsegu. Zato se uvaja dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki ne temelji na vplacilih prispevkov vseh zavarovancev za izplacilo pokojnin vseh upokojencev, ampak na varcevanju vsakega posameznika.

Z obveznim pokojninskim zavarovanjem si bo posameznik sicer zagotovil pokojnino, ki pa bo glede na neto placo, ki jo je prejemal v casu zaposlitve, bistveno nizja. S prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem si bo posameznik zagotovil vsaj taksno razmerje med neto placo in pokojninskimi prejemki, kot je to veljalo do spremenjenega zakona o pokojninskem in pokojninskem zavarovanju, torej priblizno 85% osnove za polno pokojninsko dobo, izracunane na dolgoletnem povprecju plac, s tem pa vsaj primeren zivljenjski standard v starosti.

O sistemu pokojninskega zavarovanja

Novi zakon uvaja koncept t.i. treh stebrov pokojninske reforme:

*    prvi steber  -
obvezno pokojninsko zavarovanje, kjer se izplacilo pokojnin sproti zagotavlja iz vplacanih prispevkov. Ostaja temelj pokojninskega zavarovanja. Prispevki so predpisani in imajo poseben polozaj v davcnem sistemu.

*    drugi steber  -
obvezna in prostovoljna kolektivna in individualna dodatna pokojninska zavarovanja. V obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje so vkljuceni vsi zavarovanci, ko so do uveljavitve novega zakona imeli priznano t.i. beneficirano dobo. V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vkljucijo vsi zaposleni ali upokojenci, za to zavarovanje pa so izdelani pokojninski nacrti, ki opredeljujejo vsa razmerja med zavarovanci in izvajalci zavarovanj. Ta zavarovanja se izvajajo po nalozbenem nacelu z vplacili na osebni racun posameznika ter z davcnimi olajsavami, ne glede na to ali premije vplacuje posameznik sam ali organizacija, kjer je zaposlen ali pa kombinirano. Visina premije je omejena navzdol, navzgor pa na ta nacin, da se nad dolocenim zneskom vplacana premija ne steje vec za davcno olajsavo.

*    tretji steber  -
individualna prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer lahko premije vplacuje vsak, ne glede na to ali je zaposlen ali upokojenec. Premije niso omejene, vendar se kot davcna olajsava upostevajo le v okviru 3% olajsav po zakonu o dohodnini, ce pa premije placuje delodajalec, se upostevajo kot boniteta.

Podrobneje o drugem stebru

S prvim stebrom se zagotavlja minimalna socialna varnost za starost. Zaradi ze omenjenih dejavnikov se bo pokojnina na podlagi vplacevanja prispevkov v tem stebru bistveno znizala v primerjavi s sedanjimi pokojninami in ne bo zadoscala za primeren zivljenjski standard v starosti.

Varcevanje v tretjem stebru je sicer ze zdaj mogoce v obliki rentnih zavarovanj, ki jih izvajajo zavarovalnice, vendar zaradi minimalnih davcnih olajsav za posameznika, nic olajsav pa za delodajalca, ni zelo zanimivo. Prednost tega sistema je, da so premije neomejene, vendar je rizicnost tega zavarovanja vecja.

Bistvena novost v nasem sistemu pokojninskega zavarovanja je torej drugi steber. Zaposleni in delodajalci bodo morali za dodatno pokojninsko zavarovanje poskrbeti sami ter se vkljuciti v pokojninski nacrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga lahko izvajajo pokojninski skladi, oblikovani kot vzajemni pokojninski skladi ali kot specializirane pokojninske druzbe. Pokojninske nacrte pa lahko izvajajo tudi zavarovalnice.

Pokojninski nacrt doloca pogoje za pridobitev pravic iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vrsto in obseg teh pravic ter postopek za njihovo uveljavitev. Pokojninski nacrt mora odobriti minister za delo, po odobritivi pa se pokojninski vpise v poseben register. Z zakonom je prepisana vsebina pokojninskega nacrta. Prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem nacrtu mora kriti izplacilo dodatne starostne pokojnine, lahko pa krije tudi izplacilo predcasne starostne pokojnine za cas od pridobitve pravice do predcasne pokojnine do pridobitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja.

V drugem stebru se vplacujejo denarna sredstva na osebni racun zavarovanca na podlagi pokojninskega nacrta, z namenom. da se jim ob doloceni starosti zagotovijo dodatne pokojnine ali druge pravice, dolocene s pokojninskim nacrtom. Glede na davcni status vplacil se prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje deli na dodatno zavarovanje, ki ga financira posameznik (individualno) in dodatno zavarovanje, ki ga financira delodajalec (kolektivno dodatno zavarovanje), mogoca pa je tudi kombinacija obeh.

*    Individualno zavarovanje

Pri individualnem zavarovanju je zavezanec za vplacilo premije posameznik, ki placuje premijo v pokojninski sklad iz svoje neto place, kjer se mu prizna olajsava do celotnega davcno dolocenega zneska (24 % prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz bruto place oz. 5,844% bruto place, vendar najmanj 3.000 SIT in najvec 30.000 SIT). Lahko placuje vec, vendar se visja premija ne steje v davcne olajsave oz. se lahko steje v ovir 3% splosnih olajsav. Opozoriti pa je treba, da tu ne gre za davcno oprostitev, saj bo dodatna pokojnina obdavcena po zakonu o dohodnini in gre le za casovni zamik placila dohodnine - torej vplacane premije so davcna olajsava (v predpisanih mejah) v casu vplacevanja, vendar je dodatna pokojnina v casu prejemanja obdavcena. Zakon o dohodnini sicer se ne doloca, da bodo tako vplacane premije v celoti davcna olajsava (torej mimo ze obstojecih 3% olajsav), vendar je postopek sprememb zakona v tem smislu v teku. Opozoriti je treba tudi na stroske vplacevanja premije, kot so doloceni s pokojninskim nacrtom. Za doloceni vplacani znesek posameznika upravljalec pokojninskega sklada obracuna vstopne stroske (dejansko gre za vrsto provizije - npr. 6% placane premije), tako da na racun posameznika ne gre celoten vplacan znesek. Zaracunajo se tudi stroski upravljanja, ki se ne zaracunavajo direktno posamezniku ampak zmanjsujejo donos v posameznem letu. Izstopni stroski pa so stroski izstopa iz pokojninskega nacrta v dolocenem odstotku od vrednosti sredstev na racunu.

*    Kolektivno zavarovanje

Vplacila po pokojninskem nacrtu lahko delno ali v celoti financira delodajalec tako, da placuje premijo v korist svojih zaposlenih, ki so vkljuceni v ta nacrt. Da se ta vplacila stejejo v davcno olajsavo za delodajalca, mora biti v nacrt vkljucenih najmanj 66 % vseh zaposlenih v rednem delovnem razmerju. Lahko je doloceno, da del premije placujejo delavci sami v skladu s kolektivno pogodbo, ce pa to vprasanje v kolektivni pogodbi ni urejeno, se pokojninski nacrt oblikuje v skladu s pogodbo med delodajalcem in zaposlenimi, ki jih predstavlja pristojni organ reprezentativnega sindikata pri delodajalcu.

*    Izvajalci pokojninskih nacrtov

Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad ali ustanovi kot pokojninska druzba.

Vzajemni pokojninski sklad je premozenje, ki se financira z vplacanimi premijami in oblikuje z upravljanjem teh sredstev, namenjeno pa je za kritje dodatnih pokojnin zavarovancev, ki so vplacevali v ta sklad. Sklad je v lasti zavarovancev, ni pravna oseba, imeti mora najmanj 1000 clanov, deluje pa izkljucno v korist zavarovancev. Ker sklad ni pravna oseba, mora imeti upravljalca. Vzajemni pokojninski sklad je odprt ali zaprt in ima svoja pravila. Sestavni del pravil je tudi pokojninski nacrt. Vzajemni pokojninski sklad lahko upravljajo zavarovalnice ali banke. Odprti sklad je tisti, ki clanstva ne pogojuje z delovnim razmerjem pri istem delodajalcu in se vanj se lahko vkljuci vsak posameznik. Ustanovijo ga lahko banke in zavarovalnice. Zaprti pokojninski sklad je tisti, katerega clani lahko postanejo le posamezniki, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki je ustanovitelj sklada (npr. velike gospodarske druzbe; vec druzb, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za veliko gospodarsko druzbo; Republika Slovenija; javni zavodi (posamicno ali vec skupaj), ki imajo vec kot 1000 zaposlenih). Ustanovitelj zaprtega sklada mora za upravljanje sklada skleniti pogodbo z upravljalcem (banko ali zavarovalnico).

Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot pokojninska druzba, ki je pravna oseba in izvaja pokojninske nacrte. Pokojninska druzba mora imeti vsaj 15.000 zavarovancev in mora biti oblikovana kot delniska druzba. Pravzaprav je to zavarovalnica, ki je specializirana za dodatna pokojninska zavarovanja.

*    Donos

Pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju posameznik sam prevzema nalozbeno tveganje z zajamcenim donosom na vplacano cisto premijo (premija brez vstopnih stroskov). Zajamceni donos mora biti izrazen z letno stopnjo donosnosti, ki ne sme biti nizja od 40% povprecne letne obrestne mere na drzavne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Pravila za izracun povprecnega donosa drzavnih vrednostnih papirjev doloci minister za finance. Upravljalec pokojninskega sklada mora vsak mesec izracunati donos za zadnjih 12 mesecev. Ce je dejanski donos visji od zajamcenega donosa, opredeljenega v pokojninskem nacrtu, mora upravljalec razliko oblikovati kot rezervacijo. Ta rezervacija se lahko krije le za pokritje primerov, ko je dejanski donos nizji od zajamcenega. Ce pa rezervacije te razlike ne pokrivajo, mora upravljalec iz lastnih sredstev pokriti razliko do zajamcenega donosa. V casu varcevanja ni nobenega zavarovanja za sredstva na racunu, ni jamcevanja drzave, izvajalec nacrta jamci sam.

*    Izplacevanje dodatne pokojnine

Zavarovanec prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine, ce je dopolnil starost 58 let, uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja ter je bil najmanj 10 let vkljucen v prostovoljno dodatno zavarovanje. Dodatna pokojnina se izplacuje v obliki mesecne pokojninske rente. Ne glede na pogoje za pridobitev dodatne starostne pokojnine pa lahko zavarovanec, ki ni vec vkljucen v obvezno zavarovanje, pridobi pravico do predcasne dodatne starostne pokojnine, ce je bil vkljucen v prostovojno dodatno zavarovanje najmanj 15 let, je dopolnil 53 let starosti in je vkljucen v prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem nacrtu, ki zagotavlja pravico do predcasne dodatne starostne pokojnine. Do dodatne invalidske ali druzinske pokojnine je upravicen le zavarovanec, ki je vkljucen v pokojninski nacrt, ki krije taksna izplacila.

Ce zavarovanec umre v casu vplacevanja premij, zavarovanje preneha, pravico do privarcevane vrednosti (brez stroskov) pa ima tista oseba, ki je navedena v zavarovalni polici oz. dedici zavarovanca, ce v polici ni naveden upravicenec. Ce zavarovanec umre med prejemanjem rente, se renta preneha izplacevati, upravicenec oz. dedici pa niso upraviceni do nicesar. Dedovanje je mogoce le v casu varcevanja.

Kaj storiti?

Glede na demografske trende bodo financne obremenitve prihodnjih generacij za zagotavljanje ustreznega zivljenjskega standarda v starosti vedno hujse. Sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, kot ga poznamo, sam ne zadostuje za zagotavljanje ustreznih sredstev. Zato za tiste, ki zivijo vecinoma le od svoje place, vkljucitev v dodatno pokojninsko zavarovanje ni vprasanje. Izbira nacina pa je seveda odvisna od posameznika, pa tudi od delodajalcev ter sindikatov. Glede na davcne olajsave, ki jih po zakonu drzava, je za delodajalce in delavce najbolj zanimiv pristop h kolektivnemu dodatnemu zavarovanju. Seveda morajo biti zato izpolnjeni doloceni pogoji (vkljuciti se mora vsaj 66 % zaposlenih pri delodajalcu, delodajalec financira vsaj del dodatnega zavarovanja), po drugi strani pa delodajalci v tem primeru povecujejo direktne stroske dela.

Vsak posameznik se lahko vkljuci v odprte vzajemne pokojninske sklade, ne glede na zaposlitev in s tem tudi ni vezan na pokojninski nacrt svojega delodajalca.

Institut kot javni raziskovalni zavod je neprofitna organizacija in ne placuje davka na dobicek. Iz tega vidika izgleda, da interes instituta kot delodajalca seveda ni v tem, da financira prostovljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Poleg tega bi si institut za taksno financiranje moral zagotoviti se dodatne vire, k temu bi morala dati soglasje tudi Vlada RS, saj bi se taksno financiranje moralo izraziti tudi v financnem nacrtu instituta.

Glede izvajanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v javnih raziskovalnih zavodih se niti Vlada RS niti SVIZ kot reprezentativni sindikat za podrocje raziskovalne dejavnosti se nista opredelila. Najbrz bi bilo dobro urediti ta vprasanja kar v kolektivni pogodbi, seveda na nacin, ki ne bi slabil financnega stanja javnih raziskovalnih zavodov ter posegal v sredstva, ki so namenjena raziskovalnemu delu.

Ne glede na odprta vprasanja pa bi bilo mogoce uveljaviti kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje tudi na institutu. Na predstavitvah pokojninskih nacrtov je namrec mogoce ugotoviti, da se javni zavodi ze vkljucujo v kolektivno dodatno zavarovanje. Sam nacin je odvisen od dogovora med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom.

Marko Burnik, sekretar instituta

Pri pripravi sestavka sem uporabil:

html pripravljen 7.11.2000, dgc