19. DNEVI JOŽEFA STEFANA (21.–26. MAREC 2011) - Program prireditev
Ponedeljek, 21. marec ob 13. uri
PROF. DR. JANEZ DOLINŠEK, INSTITUT »JOŽEF STEFAN« IN FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO UNIVERZE V LJUBLJANI
Predavanje - KOMPLEKSNE KOVINSKE SPOJINE – OD KVAZIKRISTALOV DO »PAMETNIH« MATERIALOV
V zadnjih dveh desetletjih so bile odkrite nove kompleksne kovinske spojine, sestavljene iz treh ali več kemijskih elementov v primerljivih atomskih deležih. Mednje spadajo kvazikristali, medkovinske faze z gigantskimi osnovnimi celicami z več tisoč atomi, kovinska stekla ter "pametni" kovinski materiali s termičnim spominom, v katere lahko zapisujemo digitalne podatke le s spreminjanjem temperature, brez prisotnosti električnega in magnetnega polja. Nekatere od omenjenih spojin kažejo kombinacije fizikalnih lastnosti, ki so v klasičnih materialih nezdružljive. Taki kombinaciji sta električni prevodnik – toplotni izolator in kombinacija trdote, elastičnosti in majhnega količnika trenja. Kvazikristali so spojine kovinskih elementov, v katerih obstaja nov strukturni red dolgega dosega brez translacijske simetrije. Njihove simetrije vsebujejo kristalografsko "prepovedane" elemente, kot so 5-, 8- 10- in 12-števne rotacijske osi. Na osnovi kvazikristalov je bila spremenjena dolgoletna definicija kristalov iz "kristal je vsaka translacijsko periodična spojina" v "kristal je vsaka spojina, ki ima diskreten uklonski spekter". Nekatere kompleksne kovinske spojine imajo veliko kapaciteto za skladiščenje vodika, zato se kaže njihova uporaba pri skladiščenju vodika za potrebe gorivnih celic. Termični spomin s termičnim zapisom digitalne informacije je konceptualno nova vrsta digitalnega spomina po električnem spominu (dinamični pomnilnik z naključnim dostopom – DRAM), magnetnem spominu (trdi disk) in elektromagnetnem spominu (zgoščenke ali CD-ji), na katere zapisujemo digitalno informacijo z električnim, magnetnim ali elektromagnetnim (laserskim) poljem. Odkritje termične spominske celice obeta razvoj novega področja digitalne informacijske tehnologije – termičnega računalništva –, kjer se matematične operacije izvajajo le s spreminjanjem temperature.
Ponedeljek, 21. marec ob 14.30 uri
ODPRTJE RAZSTAVE AKADEMSKE KIPARKE DRAGICE ČADEŽ
Figure Dragice Čadež, skupaj s podaljšano in otožno senco ujete v usojen ris, predstavljajo kiparkin resen in razmišljajoč odnos do dogajanja v svetu in do človeškega obstoja nasploh. Kiparka Dragica Čadež (1940, Ljubljana) je diplomirala na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1956 pri profesorju Borisu Kalinu končala podiplomski študij ter se nato izpopolnjevala v Veliki Britaniji. V zgodnjih sedemdesetih letih je nastopala s skupino neokonstruktivistov, katerih retrospektivno razstavo je leta 1993 pripravila ljubljanska Mestna galerija. Čadeževa, ena osrednjih domačih kipark v povojnem obdobju in profesorica za kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, je letos prejela nacionalno pedagoško Žagarjevo nagrado za življenjsko delo. Čadeževa se je sprva izražala v betonu, ki ji je posredoval filozofsko navezavo na sodobna gibanja takratne evropske kiparske ustvarjalnosti (študentska Prešernova nagrada, 1965), a se je že zgodaj odločila za les kot za najbolj topel, živ in sporočilno značilen kiparski material, ki prav zaradi teh lastnosti zahteva od ustvarjalke posebno občutljivost, znanje in izkušnje.
Torek, 22. marec ob 13. uri
Predavanje - PROF. DR. RÜDIGER DILLMANN, KARLSRUHE INSTITUTE OF TECHNOLOGY, pridruženi član Instituta »JOŽEF STEFAN«
OD ELEMENTARNIH SENZOMOTORIČNIH OPERACIJ DO ZAHTEVNIH MANIPULACIJSKIH NALOG NA HUMANOIDNIH ROBOTIH
Razvoj kognitivnih robotskih sistemov, ki znajo samostojno pridobivati višje kognitivne kategorije in na njihovi podlagi komunicirati z ljudmi in drugimi roboti, je eden glavnih problemov sodobne robotike. Visoko razvite senzorične in motorične sposobnosti so prvi pogoj za razvoj takšnih robotskih sistemov. Zato so humanoidni roboti še posebej primerni kot eksperimentalna osnova za študij kognitivnih procesov na umetnih sistemih. Predpostavka je, da lahko humanoidni roboti hitreje pridobivajo višje kognitivne sposobnosti, če aktivno sodelujejo s človekom oziroma učiteljem. V tem predavanju bodo predstavljene zadnje raziskave, pri katerih so bili povezani različni načini in algoritmi, ki omogočajo humanoidnim robotom izvedbo zahtevnih nalog s področja manipulacije in prijemanja objektov v sodelovanju z ljudmi v naravnih, človeku namenjenih okoljih. Pri tem se bo predavatelj posvetil predvsem avtonomnemu učenju senzomotoričnih operacij, njihovemu posploševanju in adaptaciji na nove situacije in kontekste.
Sreda, 23. marca ob 13. uri
Predavanje - PROF. DR. MIHA DROFENIK, FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO UNIVERZE V MARIBORU IN INSTITUT »JOŽEF STEFAN«
SINTEZA IN UPORABA MAGNETNIH NANODELCEV
Magnetni nanodelci so posebna oblika magnetih materialov, katerih prvenstvena odlika so posebne lastnosti, povezane z njihovo velikostjo. Pri prehodu iz makro- v nanodimenzije preide magnetni material iz ferimagnetne v superparamagnetno fazo. Ta sprememba je odvisna od dimenzije magnetnega materiala in je neposreden zgled, kako nanodimenzija lahko spremeni lastnosti materialov. Zaradi svoje majhnosti se magnetni nanodelci vedejo kot paramagnetni ioni z zelo velikim magnetnim momentom, ki v magnetnem polju uspešno prevlada njihovo termično spodbujeno naključno gibanje, in se odzovejo na zunanje magnetno poje. Magnetni nanodelci so konstitutivni del magnetnih tekočin, ki so v zadnjem desetletju pridobile na pomenu zaradi svojih posebnih lastnosti, to je, da so tekoče in magnetne ter delujejo kot tekoči magneti. So stabilne suspenzije, v katerih so enakomerno porazdeljeni delci magnetnega materiala nanovelikosti in stabilizirani v disperznem mediju z van der Waalsovimi ali elektrostatskimi silami. V predavanju bodo predstavljeni magnetni delci s posebnimi lastnostmi. Podan bo pregled njihovih uporabnih lastnosti, njihova sinteza ter karakterizacija. Spoznali bomo načine različnih sintez, ki vodijo do njihovih karakterističnih lastnosti, primernih za uporabo v tehniki in medicini. Predstavljena bosta koncepta sinteze superparamagnetnega Ba-heksaferita, ki je eden zelo pomembnih materialov pri magnetnih nanokompozitih za absorpcijo mikrovalovnega sevanja in za visokofrekvenčne naprave, ki delujejo v območju nad 40 GHz, ter ZnFe2O4 z maksimalno možno magnetizacijo. Nanodelci obeh materialov so bili sintetizirani prvič.
Sreda, 23. marca ob 18. uri
SLOVESNA PODELITEV NAGRAD ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA
Vsako leto ob koncu marca ob obletnici rojstva Jožefa Stefana organizira Institut "Jožef Stefan" Stefanove dneve. Namen te tradicionalne prireditve je počastitev spomina na slavnega slovenskega fizika in popularizacija znanosti. V okviru teh dni podeljuje Institut zlate znake Jožefa Stefana za odmevna doktorska dela s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved. Vsako leto podeli Institut največ tri nagrade zlati znak Jožefa Stefana. Nagrade podeljuje Odbor za zlati znak Jožefa Stefana, ki ga sestavljajo ugledni raziskovalci SAZU, slovenskih univerz in inštitutov. Odbor odloča o izbiri kandidatov za podelitev zlatega znaka Jožefa Stefana na podlagi javnega razpisa.
Četrtek, 24. marca ob 13. uri
Okrogla miza - »DOKTORJI ZNANOSTI V GOSPODARSTU
Inovativna gospodarstva po svetu se tako rekoč pulijo za kakovostne doktorje znanosti, v Sloveniji pa se ta miselnost, morda ravno zaradi gospodarske krize, šele začenja uveljavljati, in še vedno le redka podjetja utemeljujejo svojo vizijo na vrhunsko izobraženih raziskovalcih. Doktorji znanosti, zaposleni v gospodarstvu, zagotavljajo čvrsto in dragoceno vez med znanostjo in gospodarstvom, ki pa bi jo bilo treba načrtovati že v času doktorskega študija. Za to, da so doktorji znanosti tako kot v akademski sferi uspešni in učinkoviti tudi v gospodarstvu, sta pomembna tudi oblikovanje teme doktorske disertacije in sámo izvajanje raziskovalnega projekta. Kakšne so izkušnje in želje: na eni strani raziskovalnih organizacij, ki izobražujejo doktorje znanosti, in na drugi strani gospodarskih organizacij, ki te doktorje zaposlujejo? Na to bo skušala odgovoriti okrogla miza »Doktorji znanosti v gospodarstvu«.
Razpravljavci:<<BR>> Tatjana Fink, glavna direktorica družbe Trimo
Ivo Boscarol, direktor in lastnik podjetja Pipistrel
Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi, IJS
Jadran Lenarčič, direktor Instituta »Jožef Stefan«
Petek, 25. marca ob 13. uri
Podelitev priznanj mladim raziskovalcem
Sobota, 26. marca ob 9. uri
DAN ODPRTIH VRAT
Vabimo vas, da se udeležite dneva odprtih vrat na Institutu »Jožef Stefan«, kjer boste izvedeli več o delu in sestavi Instituta, raziskovalci pa vam bodo predstavili dejavnosti posameznih laboratorijev. Obiskovalce vabimo, da se ob polni uri (ob 9h, 10h, 11h, 12h in 13h) zberejo pri vratarju na glavnem vhodu IJS (Jamova 39) ter si ogledajo in izberejo enega od programov ogledov laboratorijev Instituta v trajanju ene ure. Na voljo so programi: snov, robotika, bio-kemo-fizika ter informacijske tehnologije in okolje. Vsako polno uro od 10h do 13h bo organiziran prevoz (odhod z Jamove 39) na Reaktorski center – enoto IJS v Podgorici, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali edini slovenski pospeševalnik, laboratorije Odseka znanosti o okolju in razstavo o jedrski tehnologiji.