23. DNEVI JOŽEFA STEFANA (23. - 28. marec 2015) - FOTO UTRINKI

JE NAŠE ZNANJE RES TAKO MALO VREDNO? - Javna izjava, odmevi in povezave
DOSEŽKI 2014 - Kronološki pregled dosežkov Instituta v letu 2014

Slika

V sredo, 25. marca 2015, je v okviru 23. Dnevov Jožefa Stefana potekala slovesna podelitev zlatih znakov Jožefa Stefana. Dr. Aljaž Godec je prejel zlati znak na področju naravoslovno-matematičnih ved za odmevnost doktorskega dela »Večdelčne korelacije pri hidrofobnih interakcijah«. V delu je predstavljena vrsta inovativnih metodoloških načinov ter obsežne in skrbno izvedene analize, kot tudi teoretske novosti, ki bistveno dopolnjujejo sedanjo fizikalno sliko hidrofobnega efekta. Zlati znak na področju tehniških ved je prejel doc. dr. Erik Štrumbelj za odmevnost doktorskega dela »Učinkovita razlaga napovedi klasifikacijskih in regresijskih modelov«. Sedanje splošne metode so učinkovitost dosegale za ceno uspešnosti oz. nesmiselnih prispevkov v določenih primerih, doc. dr. Štrumbelj pa v svojem delu ubere drugo pot ter razvije in teoretično utemelji splošno metodo, ki upošteva prispevke vseh podmnožic. Nagrajencema iskreno čestitamo!

Slika

24. MAREC 2015 – 180 LET OD ROJSTVA JOŽEFA STEFANA - Jožef Stefan se je rodil v sedanjem predelu avstrijskega Celovca Slovencema Mariji Startinik in Alešu Stefanu. Že v nižjih razredih gimnazije je v matematiki presegal učno snov, na Dunaju pa je diplomiral iz matematike in fizike. Stefan je raziskoval na vseh tedanjih področjih fizike, najbolj znan pa je po določitvi fizikalnega zakona, ki ga je eksperimentalno odkril leta 1879. Pet let kasneje je zakon teoretično izpeljal Boltzmann in je zato znan kot Stefan-Boltzmannov zakon. Institut »Jožef Stefan« ob obletnici Stefanovega rojstva tradicionalno pripravlja Dneve Jožefa Stefana, s katerimi predstavlja dosežke slovenske znanosti širši javnosti. Letošnji 23. dnevi potekajo od 23. do 28. marca 2015, ko se bodo končali z Dnevom odprtih vrat - FOTO UTRINKI.

Slika

Raziskave termičnih reakcij med ksenonovim difluoridom in titanovim tetrafluoridom ter odmevna objava nastanka produktov [XeF]2 [Ti9F38] in [Xe2F3] [Ti8F33] so bile povzete v Nachrichten aus der Chemie, reviji nemškega kemijskega društva (GDCh), ki velja za evropsko različico ameriške ACS revije Chemical & Engineering News (C&EN). V njej je omenjen uporabljeni sintezni način razpada polimerne strukture trdnega titanovega tetrafluorida pri višjih temperaturah v gradnike z večjo Lewisovo kislostjo in nadaljnje reakcije s XeF2 v omenjene soli. Objava, ki se nanaša na raziskovalno delo avtorjev Kristiana Radana, Evgenya Goreshnika in Borisa Žemve, sodelavcev Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan", se nahaja v rubriki svetovnih usmeritev oz. dosežkov v anorganski kemiji v letu 2014.

Slika

V članku, ki je izšel v reviji Nature Physics, je prof. dr. J. Bonča s podoktorskima študentoma dr. L. Vidmarjem in dr. D. Goležem z Odseka za teoretično fiziko Instituta preučeval ultrahitro dinamiko elektronov v nekaterih visokotemperaturnih superprevodnikih, še posebej izvor privlačne sklopitve med nosilci naboja ter velikost njene časovne zakasnitve. Določitev te je eksperimentalno izjemno zahtevna. Z izvirno numerično metodo so avtorji pokazali, da fotovzbujen nosilec naboja relaksira preko sklopitve z lokalnimi antiferomagnetnimi ekscitacijami v približno 10 fs, kar se ujema z eksperimenti. Po analogiji s klasično fotografijo so avtorji sestavili "počasen posnetek" elektronske kvantne dinamike. Odkritje omogoča bolj podroben vpogled v časovno dinamiko kupratov na ultrahitri časovni skali in pomeni nov mejnik v razumevanju mehanizma visokotemperaturne superprevodnosti.

Slika

Partnerji nacionalnega programa L'Oreal - Unesco »Za ženske v znanosti« so tudi letos podelili štipendije za pomemben prispevek k razvoju znanosti. Med tremi dobitnicami priznanja je tudi Zala Lenarčič, mlada raziskovalka na Odseku za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan". V delu Neravnovesne lastnosti Mottovih izolatorjev, ki ga bo kot disertacijo zagovarjala na Fakulteti za matematiko in fiziko, Zala Lenarčič teoretično obravnava snovi, kjer je izvor izolatorskih lastnosti v močnem Coulombskem odboju med elektroni, ter predstavi teorijo, ki pojasnjuje elektični preboj pod vplivom močnih zunanjih polj, prehodne pojave po vzbuditvi z laserskimi sunki ter izvor nenavadno hitre relaksacije v osnovno izolatorsko stanje. Nagrajenka je s soavtorji objavila že šest člankov v najuglednejših revijah. Čestitamo!

Slika

Spojine s srebrom v oksidacijskem stanju +2 imajo številne nenavadne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so opisane v preglednem članku "Chemistry of Silver(II): a Cornucopia of Peculiarities". Članek, ki sta ga napisala Wojciech Grochala (Univerza v Varšavi) in Zoran Mazej (Institut »Jožef Stefan«), je izšel v reviji Philosophical Transactions A. Revijo izdaja Kraljeva družba iz Londona in je nastarejša revija na svetu, ki je namenjena izključno znanosti. Izhajati je začela leta 1665 in letos praznuje 350-letnico svojega obstoja. Vsaka posamezna številka je samostojen tematski sklop. Številka, v kateri je izšel omenjeni prispevek, nosi naslov "The new chemistry of the elements" in je namenjena pomenu periodnega sistema.

TISKANE NOVICE

Tiskane novice IJS

ŠTUDIJ

Razpis

MPŠ

MEDNARODNA PODIPLOMSKA ŠOLA JOŽEFA STEFANA v sodelovanju z INSTITUTOM "JOŽEF STEFAN" razpisuje za študijsko leto 2014/2015 vpis na doktorski in magistrski študij.

PROJEKTI

KOLOKVIJI

Program/Programme

Vabljeni

ZAPOSLITVE

NAPOVEDNIK

Koledar prireditev

Jože Ciuha

DOSEŽKI 2014

Podrobno

Naslov slike

SLIKE

Naslov slike

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

eNoviceIJS | eNewsJSI | Arhiv novic | News Archive | Rubrike