Slika

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v organizaciji Instituta "Jožef Stefan" in Univerze v Ljubljani med 17. in 22. avgustom 2015 potekala 27. Mednarodna konferenca fizike visokih energij LEPTON PHOTON 2015. Gre za najpomembnejšo konferenco na področju fizike visokih energij; organizacija te konference, ki je Ljubljano za teden dni spremenila v svetovno prestolnico fizike osnovnih delcev, je veliko priznanje vlogi, ki jo imajo slovenski raziskovalci na tem področju znanosti. Na konferenci so nastopila najbolj zveneča imena s področja fizike visokih energij: prof. dr. Rolf-Dieter Heuer, direktor CERN-a, prof. dr. Alan Guth, tvorec teorije o inflatornem razvoju vesolja, prof. dr. John Ellis, sloviti teoretični fizik in eden medijsko najbolj izpostavljenih fizikov sodobnega časa, ter predstavnika organizatorjev prof. dr. Marko Mikuž (na sliki) in prof. dr. Peter Križan.

Slika

Magnetni odziv magnetnih izolatorjev je določen s sklopitvijo med magnetnimi momenti, ki je navadno neodvisna od temperature. Po teoretični napovedi iz osemdesetih let naj bi morebitna temperaturna odvisnost temeljila predvsem na termičnem raztezanju kristalne mreže, prispevek mrežnih nihanj pa naj bi bil zanemarljiv. V nasprotju s tem sta Martin Klanjšek in Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" skupaj z nemškimi kolegi, ki so sintetizirali vzorec, pokazala, da se magnetna sklopitev v cezijevem superoksidu izrazito spreminja s temperaturo prav zaradi nihanj magnetnih superoksidnih molekul. Ta prva potrditev dinamične modulacije magnetne sklopitve, prototipskega pojava za vrsto preostalih molekulskih magnetov, je opisana v nedavno objavljenem članku v reviji Physical Review Letters.

Slika

Raziskovalcem je uspel izjemen podvig – v človeško celico jim je prvič uspelo vgraditi laser. Pokazali so tudi, da maščobne celice v našem telesu že same po sebi vsebujejo laserje, ki jih je treba le aktivirati. V obeh primerih je laser v obliki mikroskopske fluorescentne kroglice ali kapljice. Preko deformacije laserjev jim je uspelo izmeriti izjemno majhne sile v celici. Laserje so uporabili tudi kot črtne kode za označevanje celic, ki imajo dovolj enoličnih kombinacij za unikatno označenje vseh celic v človeškem telesu. Dosežek je bil objavljen v članku Intracellular lasers v reviji Nature Photonics. Avtorja raziskave sta raziskovalec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v ZDA, in Seok-Hyun Yun - video posnetek.

Slika

Revija Science Advances je v petek, 17. julija 2015, objavila članek Controlling the metal to insulator relaxation of the metastable hidden quantum state in 1T-TaS2 skupine raziskovalcev Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića, v katerem je predstavljena uspešna kontrola procesov relaksacije v spominskih elementih in s tem možnost globljega razumevanja delovanja optičnega spominskega elementa kot nove zvrsti računalniških spominov. Svetovni hitrostni rekord optičnega spominskega elementa sedaj držijo raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, ker pa deluje le pri nizki temperaturi (-200 °C), je bil do zdaj potencialno zanimiv le za posebne namene, npr. shranjevanje velike količine podatkov (Big data) v superračunalnikih Cryogenic Computing Complexity (C3). Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« so z zadnjo raziskavo relaksacijskih procesov odprli pot do delovanja pri višjih temperaturah in širši uporabnosti elektronsko krmiljenih spominskih elementov.

Slika

Od 29.junija do 3.julija 2015 je v Veržeju na Murskem polju potekal srednješolski tabor »Med naravo in umetnostjo« Gimnazije Bežigrad, na katerem so predavali in ga pomagali soorganizirati tudi sodelavci z Odseka za računalniške sisteme Insituta "Jožef Stefan". Doc. dr. Gregor Papa in dr. Vida Vukašinović sta predavala o evolucijskem računanju, igri življenja in simetriji, poleg njiju in nekaterih šolskih učiteljev pa je predaval tudi dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Namen tabora je bil obuditi zanimanje mladih za naravoslovne znanosti in jim približati raziskovalni način razmišljanja. Predavatelji so pokazali, da se znanje matematike, računalništva, fizike in biologije prepletajo in pojavljajo na vseh ravneh naše družbe, pri čemer je kot glavna nit tabora bila poudarjena povezava naravoslovnih znanosti in umetnosti.

Slika

Od leta 1951 imajo izbrani mladi doktorji z vsega sveta priložnost srečati se z Nobelovimi nagrajenci. Letos je med 28. junijem in 3. julijem na otoku Lindau na jezeru Constance v Nemčiji potekalo že 65. srečanje, ki se ga je udeležila tudi dr. Martina Lorenzetti z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan«. Verjetno je malo dogodkov, ki lahko naredijo na raziskovalca na začetku znanstvene poti večji vtis, kot so navdihujoča predavanja in neformalni pogovori z Nobelovci o njihovih znanstvenih in osebnih poteh ter o labirintih v znanosti. "Srečanje z Nobelovimi nagrajenci je nepozabna izkušnja in zagotovo velika delovna motivacija", pravi podoktorska sodelavka pri projektu ISOFood Martina in med vtisi s srečanja posebej poudarila predavanje »Food security in Africa: unlocking the potential of orphan crops«.

TISKANE NOVICE

Tiskane novice IJS

SPOROČILA

Stališče Instituta - k dokumentu Predlog usmeritev za pripravo energetskega koncepta Slovenije (8. julij 2015)


PROJEKTI

KOLOKVIJI

Program

Vabljeni

ZAPOSLITVE

Objave

Pišite nam

ŠTUDIJ

Razpis

MPŠ

MEDNARODNA PODIPLOMSKA ŠOLA JOŽEFA STEFANA v sodelovanju z INSTITUTOM "JOŽEF STEFAN" razpisuje za študijsko leto 2014/2015 vpis na doktorski in magistrski študij.

NAPOVEDNIK

Koledar prireditev

Jože Ciuha

DOSEŽKI

Arhiv

Dosežki

Slike

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike