Na slovesnosti v Bruslju so 10. junija 2026 podelili nagrade EARTO za inovacije 2026. Prvo mesto v kategoriji »Dosežen učinek« (Impact Delivered) je osvojil Institut "Jožef Stefan" za razvoj programske opreme DyThera. DyThera omogoča napovedovanje termičnega stanja daljnovodne vrvi glede na obratovalne pogoje in vremensko stanje in operaterjem prenosnega omrežja pomaga pri bolj učinkovitem in varnejšem obratovanju ter nudi pomoč pri odločanju v kritičnih dogodkih. Odsek za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom dr. Gregorja Kosca je z aktivnostmi na področju razvoja pametnih omrežij začel leta 2014, ko je Slovenijo prizadela silovita žledna ujma. Razvoj je spodbudilo podjetje ELES in komercialno nadaljevalo podjetje Operato, ki DyThero od leta 2021 trži po vsem svetu kot del dinamičnega sistema ocenjevanja SUMO. Nagrado so prevzeli direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj, pomočnica direktorja za evropske zadeve dr. Romana Jordan ter sodelavca Odseka za komunikacijske sisteme IJS dr. Aleksandra Rashkovska Koceva in Miha Rot.

6. junija 2026 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekala slavnostna prireditev Zotkini talenti 2026 pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, na kateri so med drugim podelili tudi najvišja priznanja mladim raziskovalkam in raziskovalcem. Taj Žmitek Pravst in Florijan Rauter, ki sta raziskovala pod koordinatorstvom in glavnim metorstvom Marka Jerana z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo IJS, sta za delo "Hranilna sestava in protibakterijski potencial skupnih fenolnih spojin izbranih sort v Sloveniji pridelanih jabolk" prejela 1. državni rezultat na področju biotehnologije (z javnim zdravjem) in pokal zlate sovice. Nagrado sta osvojila na 60. državnem Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 18. maja 2026 v Murski Soboti. Delo je nastalo tudi v sodelovanju s so-mentoricama, prof. dr. Martino Oder z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani in doc. dr. Anito Kušar z Inštituta za nutricionistiko. Dosežek potrjuje kakovost mladinskega raziskovalnega dela in pomen povezovanja institucij pri javnem zdravju ter promociji lokalno pridelanih živil.

Evropski poslanec mag. Matej Tonin je 8. junija 2026 obiskal Reaktorski center Instituta "Jožef Stefan", kjer je z delegacijo inštituta potekala poglobljena razprava o razvoju jedrske energetike in robotike. Direktor inštituta prof. dr. Leon Cizelj je predstavil delovanje IJS, njegova raziskovalna področja ter ključne podatke o raziskovalni dejavnosti in zaposlenih. Sledili sta predstavitvi področja jedrskih tehnologij in vloge Instituta "Jožef Stefan" na tem področju ter dejavnosti na področjih robotike in umetne inteligence. Obisk sodi v sklop priprav na dogodek "Na poti k veliki evropski pobudi za robotiko" (Towards a Major European Robotics Initiative), ki bo 2. septembra letos potekal v Evropskem parlamentu v soorganizaciji Instituta "Jožef Stefan". V Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo ICJT so si gostje ogledali tudi poskuse s področja radioaktivnosti ter razstavo o energiji in jedrski tehnologiji. Sledil je ogled raziskovalnega reaktorja TRIGA in pospeševalnika ionov Tandetron. Ob zaključku obiska je mag. Tonin izrazil navdušenje nad predstavljenim delom in raziskovalnimi zmogljivostmi Instituta "Jožef Stefan".

Raziskovalci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in FMF UL so s sodelavci z Japonske, ZDA in Grčije odkrili robustno kovinsko stanje v molekulskem materialu Yb₂CsC₆₀ in izsledke objavili v ugledni reviji Nature Communications. Raziskava obravnava obnašanje močnih elektronskih korelacij v molekulskih kristalih na osnovi fulerenov, ki vsebujejo eno »vrzel« v večorbitalnih elektronskih stanjih. Z uporabo sinhrotronske rentgenske difrakcije, sipanja nevtronov, Ramanske spektroskopije, jedrske magnetne resonance, rentgenske absorpcijske spektroskopije ter DFT izračunov je pokazala, da Yb₂CsC₆₀ ostane kovinski in ne preide v Mottovo izolatorsko stanje navkljub prisotnosti elektronskih korelacij. Rezultati razkrivajo presenetljivo analogijo med koreliranimi molekulskimi sistemi s p-elektroni in materiali na osnovi prehodnih kovin z d-elektroni, kar prinaša nov vpogled v fiziko Hundove sklopitve in močno korelirane kvantne snovi. Novo sintetizirani ortorombski fulerid bi lahko odprl tudi nove poti za odkritje nekonvencionalne superprevodnosti v sorodnih molekulskih sistemih.

Doc. dr. Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi F5 Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je bil nedavno izvoljen za predstavnika slovenske raziskovalne skupnosti na področju magnetizma v Generalnem svetu Evropskega združenja za magnetizem (EMA) s triletnim mandatom. EMA je neprofitna organizacija, ki spodbuja razvoj, prepoznavnost in vpliv temeljnih in uporabnih raziskav magnetizma in magnetnih materialov v Evropi. Generalni svet EMA sestavljajo predstavniki evropskih držav, ki so dejavne na področju raziskav magnetizma, in opredeljuje splošno politiko EMA ter nadzira ključne dejavnosti, kot sta konferenca Skupni evropski magnetni simpoziji JEMS in Evropska šola za magnetizem ESM. Člani slovenske raziskovalne skupnosti na področju magnetizma so toplo vabljeni, da se obrnejo na doc. dr. Matjaža Gomilška za delitev idej, izpostavljanje zanimivih tem ali raziskanje možnosti za vključitev v dejavnosti EMA. Dodatne informacije lahko pridobite na spletni strani magnetism.eu.

Raziskovalci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev in Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so aktivno sodelovali pri pripravi posodobitve Evropske strategije za fiziko delcev, ki jo je Svet CERN-a je sprejel 22. maja 2026. Strategija predstavlja ključni dokument, ki določa dolgoročne usmeritve razvoja fizike osnovnih delcev v Evropi, in potrjuje nadaljnje izkoriščanje znanstvenega potenciala Velikega hadronskega trkalnika (LHC), kot prednostno prihodnjo raziskovalno infrastrukturo pa priporoča projekt Future Circular Collider (FCC-ee). FCC-ee bi omogočil izredno natančne meritve Higgsovega bozona in drugih osnovnih delcev ter odprl nove možnosti za odkrivanje fizike onkraj Standardnega modela. Sodelovanje raziskovalcev obeh odsekov Instituta "Jožef Stefan" v mednarodnih strokovnih razpravah pri oblikovanju evropske strategije potrjuje pomembno vlogo slovenskih znanstvenikov v mednarodni skupnosti fizike delcev ter nadaljnjo vpetost Slovenije v največje evropske raziskovalne projekte.