Natančno zaznavanje nizkih koncentracij hlapnih organskih spojin predstavlja znaten napredek v bodočih medicinskih, varnostnih in okoljskih aplikacijah. V nedavno objavljenem članku v Nature Communications so doc. dr. Aleksander Matavž z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in sodelavci z belgijske univerze KU Leuven rešili izziv tako, da so v senzor plina uvedli kinetično selektivnost, ki je dosegljiva v nanoporoznih kristalih. Razviti senzorji zaznajo difuzijske lastnosti adsorbiranih plinov, ki se lahko razlikujejo za več velikostnih redov celo pri zelo podobnih spojinah. Posledično je mogoče z enim samim kinetičnim senzorjem natančno razločiti in kvantificirati pline pri izredno nizkih koncentracijah, tudi v mešanicah z visoko vlažnostjo, in s tem preseči zmogljivost najnaprednejšega komercialnega elektronskega nosu. Poleg aplikativnega in tržnega potenciala, razvita metoda predstavljaja močno orodje za študij difuzije v tankih plasteh v širokem koncentracijskem in temperaturnem območju.

Raziskovalci Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" so razvili hitro mikroplazemsko metodo za izdelavo plazmonskih metasurfac z gosto razporejenimi elektromagnetnimi žarišči. Struktura temelji na navpično poravnanih Cu₂O/CuO nanoslojih, okrašenih s srebrovimi nanodelci, brez uporabe litografije. Takšna podlaga omogoča površinsko ojačani Ramanski razpršek z detekcijskimi mejami v nizkem nanomolarnem območju, kar omogoča hitro prepoznavanje eksplozivov, kot sta tetryl in HMX. Metoda presega številne komercialne senzorje tako po občutljivosti kot po ponovljivosti ter razkriva lasersko odvisne vibracijske premike, ki opredeljujejo nanostrukturo in so dragoceni za strojno učenje. Ker je plazemska obdelava kratkotrajna in hkrati skalabilna, tehnika odpira pot kompaktnim napravam »lab-on-chip«. Te bi lahko zaznavale sledove eksplozivov in nevarnih kemikalij na terenu ter nudile robustna, prenosna, podatkovno vodena orodja za mejno varnost, forenzične preiskave in okoljsko spremljanje. Raziskava je bila objavljena v reviji Small.

Prof. dr. Leon Cizelj, direktor Instituta "Jožef Stefan", je prejel prestižno nagrado Evropskega jedrskega združenja (ENS) Jan Runemark Award za izjemen doprinos k razvoju dela mlade generacije na področju jedrske energije za leto 2024. Priznanju daje pomen dejstvo, da je bil dr. Cizelj predlagan prav s strani Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS). Komisija je odločitev sprejela zaradi njegovega izjemnega delovanja v evropskih projektih ENEN, ENEN+ in ENEN2Plus, kjer si je prizadeval za krepitev izobraževanja, mobilnosti in mreženja mladih strokovnjakov. Kot član DJS že vrsto let nesebično podpira tudi Mrežo mlade generacije DJS. Nagrado, ki nosi ime po pionirju in pobudniku dela z mladimi jedrskimi strokovnjaki, prejmejo posamezniki, ki s svojim delom in zgledom odpirajo priložnosti mlajšim generacijam, jih povezujejo in spodbujajo k aktivni vlogi v mednarodnem prostoru. Slavnostna podelitev je potekala 15. septembra 2025 na Dunaju ob praznovanju 50-letnice Evropskega jedrskega združenja ENS.

Institut "Jožef Stefan" je s projektom Načrt za enakost spolov zmagal v izboru HR&M projekt leta v kategoriji »javni sektor«, ki je eno vidnejših priznanj s področja HR v Sloveniji. Institut "Jožef Stefan" je v kategoriji javni sector premagal npr. Univerzitetni klinični center Ljubljana in Ministrstvo za javno upravo. Nagrade so podelili 16. septembra 2025 na HR&M festivalu. Načrt za enakost spolov je 20. oktobra 2022 uradno sprejel Znanstveni svet Instituta "Jožef Stefan", njegove avtorice pa so dr. Romana Jordan, prof. dr. Borka Jerman Blažič, doc. dr. Ita Junkar, prof. dr. Spomenka Kobe, prof. dr. Barbara Malič, prof. dr. Ingrid Milošev, prof. dr. Dunja Mladenić, Alma Mehle, prof. dr. Maja Remškar, dr. Melita Tramšek in dr. Vida Vukašinović. Načrt predstavlja celovit pristop k spodbujanju enakih možnosti, vključevanja ter uravnoteženega sodelovanja zaposlenih ne glede na spol. Nagrado sta prevzeli ena od avtoric Načrta za enakost spolov dr. Vida Vukasinović in v. d. vodje Kadrovske službe na Institutu "Jožef Stefan" Manuela Pergar. Iskreno čestitamo!

Revija Nature Reviews Physics je objavila pregledni članek z naslovom »Platforms for the realization and characterization of Tomonaga–Luttinger liquids«. V članku doc. dr. Martin Klanjšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" skupaj z mednarodno skupino sodelavcev poda pregled fizikalnega področja, ki se je v zadnjih dveh desetletjih razvilo na podlagi teoretičnega koncepta Tomonaga-Luttingerjeve tekočine. Koncept opisuje fiziko interagirajočih kvantnih delcev v eni dimenziji, kjer je v primerjavi z običajnejšim primerom treh dimenzij vloga interakcij tako močna, da vodi do zelo nenavadnega kolektivnega obnašanja, ki pa je povsem univerzalno, tako da velja enako za fermione, bozone in anyone. Članek prikaže, kako se je ta koncept izkazal za uspešnega pri opisu eksperimentalnih rezultatov v tako raznolikih sistemih, kot so organski prevodniki, ogljikove nanocevke, kvantne žice, topološka robna stanja v kvantnih spinskih Hallovih izolatorjih, Josephsonovi stiki, Bosejeve tekočine v nanokapilarah ter kvantne spinske verige in lestve.

V sklopu obiska Slovenije je generalni direktor Agencije za jedrsko energijo (NEA) pri OECD William D. Magwood IV. v ponedeljek na Bledu odprl mednarodno konferenco Nuclear Energy for New Europe (NENE), se v torek Ljubljani sestal z izbranimi vladnimi predstavniki, v sredo pa se je skupaj z državnima sekretarjema dr. Juretom Gašparičem in Danijelom Levičarjem srečal z vodstvom Instituta "Jožef Stefan" ter si ogledal raziskovalni reaktor Triga, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo in laboratorij THELMA. Po besedah direktorja Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leona Cizlja, »obisk gotovo utrjuje raziskovalno sodelovanje med IJS in NEA pri OECD in odpira vrata novim skupnim projektom, prav tako pa daje priložnost za razpravo o prihodnjem razvoju jedrske energije kot ključnemu elementu razogljičenju energetskega sistema. Slovenski jedrski strokovnjaki imamo dostop do najboljših praks na področju jedrske varnosti, tehnologije in regulacije, zato moramo imeti v načrtovanju energetske prihodnosti Slovenije ključno vlogo.« VIDEO